Posamezna Številka 10 vinarjev.
Slev.257.
r LioDM v sredo, n. noremim isii
LelO XU.
s Velja po poŠti: s Za oelo leto naprej . . K 26-— ■a en meseo „ . . „ 2'20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani aa dom:
8a celo leto napre] . . K 24*— sa en meseo „ . . „ 2-—
V	opravi orejeman netočno „ 1*70
b Sobotna Izdaja: s sa celo leto ...... n V—
la Nemčijo oeloletno . „ 9"— a ostalo lnozamstvo. _ 12'—
Inserati:
Enostoipna petltTrsta (72 mm): za enkrat . ... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za vočkrat primeren popust.
ParDCna oznanila, zativsle. osmrtnice lil:
onostolpna petltvrsta po 2 J vin.
• , ■ Poslano: .........
enostoipna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lavzeraSl nedelje ln praznike, ob 5. ari pop.
Bedna letna priloga Tozul red.
Icr Uredništvo |e t Kopitarjevi nllol Stev. 6/Ul Bokoplsl se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne => sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen lis! za slovenski narod.
Upravništvo Ja t Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poStne hranllnloe avstrijske št 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. it. 7563. — Upravnlškega telelona št. 188.
Bolgari »sedli Leshouac. — 1 Km-Senca in Nišn ujetih nad 12.000 Srhoo In z^plenlenib 92 fopou.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 9. novembra. Uradno se razglaša:
Na črnogorski meji je položaj neizpremenjen. Od v Srbiji se borečih c. in kr. čet je ena skupina zasedla Ivanjico, neka druga je vrgla sovražnika iz njegovih ob cesti Ivanjica—Kraljevo ležečih višinskih postojank.
Nemške čete so pregnale sovražnika iz njegovih okopov južno od Kraljeva, Južno od Trstenika se nahajajo naši bataljoni ▼ boju.
V	prostoru Kruševac operirajoče nemške divizije prodirajo proti jugu.
Bolgari so zasedli Leskovac, Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 9. novembra. Uradno sc razglaša:
Južno od Kraljeva in južno od Krušev-ca je bil sovražnik vržen iz svojih postojank zadnjih straž. Naše čete prodirajo naprej. Višine Gjunič na levem bregu južne Morave so z naskokom vzete.
Plen v Kruševcu se je povišal na okoli 50 topov, med njimi 10 težkih, število ujet-i, nikov na 7000.
Armada generala Bojadževa je 7. novembra zvečer severozahodno od Aleksin-ca kakor tudi zahodno in jugozahodno od Niša dosegla južno Moravo in je v zvezi z drugimi od juga prodirajočimi bolgarskimi armadnimi deli osvojila Leskovac.
Najvišje vojno vodstvo,
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 8. novembra. (K. u.) O operacijah dne 7. novembra se uradno razglaša:
Naše čete so zasledovale poraženo srbsko armado dalje.
Dosegle so Moravo na cel; bojni črti in se pripravljajo, da prekoračijo Reko.
Poleg Niša držimo v dolini Morave mesta Aieksšnac, Vlasotince in Leskovac.
V	Macedoniji smo osvojili mesto Te-tovo.
Na ostalih bojnih črtah nobenih izpre-memb.
Ob vhodu naših čet v Niš jih je sprejelo prebivalstvo s cvetlicami in s hura-klici. Prebivalci so pozdravljali naše vojake, klicali so svojim osvoboditeljem dobro došli. Srbski vojaki so izrabili pred padcem trdnjave Niš nastalo zmedo za to, da so plenili.
V	Nišu in v okolici zaplenjene trofeje še niso popolnoma popisane. Do zdaj znani plen obsega 42 trdujavskih topov, tisoče pušk, zelo znatno število s patroni napolnjenih zabojev, številno municijskih
LISTEK.
Bonaisko pismo.
7. novembra.
Hitro predpoldne so včeraj »Extra-ausgabe« vseh večjih listov naznanjale Du-najčanom, da je tudi druga srbska prestolnica, starodavna trdnjava Niš, v rokah zaveznikov. Napravilo je to vse najboljši vtis in pokazalo se je tc posebno v mnogobroj-nein podpisovanju vojnega posojila. Naval k denarnim zavodom je bil tak, da se je moral rok podaljšati do večera. In v resnici so bile zadnji dan podpisane znatne vsote in lahko rečemo, da je pripomoglo tudi zavzetje Niša nekaj k tako lepo uspelemu tretjemu vojnemu posojilu. Ko se je včeraj zvečer oziroma danes zjutraj natančneje zvedelo, da prekaša sedanje posojilo za celih 700.000 K drugo, je vzbudilo to v vseh Dunajčanih samozavestno veselje, da bodo sedaj lahko gledali debelo oni, ki so trdili, da Avstrija ne prenese niti pol leta vojske, češ, njena finančna moč jc za to prešibka. Sedaj naj pogledajo na nas!
voz in transportnih vozil, 700 železniških . voz, med njimi jih je 100 za ozkotirne že-j ieznice, ki so bili večinoma naloženi z živili in z orodjem za kopanje strelskih jarkov, veliko tovornih avtomobilov in drugih vozil, velikanske zaloge sanitetnega materiala, med njo dvanajst desniektor-jev, stotisočero kosov vojaškega perila, 500 novih kopalnih banj, veliko število šotorov in 500 sesalk.
V mestu se nahaja še veliko municijskih zalog in skladišč. Na bojišču pri Nišu ježi še veliko poljskih topov, strojn:h pušk in nenavadno veliko pušk, ki so jih popustili Srbi.
Na celi bojni črti ujeti Srbi še niso prešteti. Do zdaj so jih samo pri Nišu našteli nad 5000.
Naši zavezniki ravno tako neprekinjeno zasledujejo sovražnika. Armade zaveznikov so prodrle že do zahodne Morave, ki so jo prekorač;3e že na več krajih in zasedle mesta Kraljevo, Trstenik, Pa-račin in Varvarin. Zdaj stoje pri Kruševcu. V Kraljevu so zaplenile nemške čete 130 srbskih topov.
X X X
Prostor Novipazar—Priština se vedno bolj bliža v krog naših interesov. Iz smeri Kraljevo, Kruševac, Niš, Aleksinac prodirajo čete treh zavezniških držav koncentrično proti Kosovemu polju in Nove-mupazarju. Dveh vpadalnih krajev proti temu zadnjemu srbskemu zbirališču, kamor se umika glavna sila sovražne armade, so se polastili Bolgari, med tem ko so zahodno od Niša vdrli v dolino Toplice v smeri proti Prokuplju in osvojili Leskovac, odkoder je najkrajša pot v Prištino,
Z zasedenjem Kačanika in prostora na obeh straneh te soteske je nadaljno umikanje Srbov v južni smeri preprečeno; v južni Macedoniji so postavili Bolgari železen zid proti okoli 60.000 Francozom, tako da je s tem skupno delovanje s Srbi preprečeno. Mogoče, bo prišlo Kosovo polje do novega svetovno-zgodovinskega pomena,
Na cestah, ki vodijo iz doline Morave proti jugu, se Srbi z močnimi zadnjimi četami še vedno trdovratno upirajo,
Zasedenje Ivanjice po naših četah bo zelo vplivalo na daljnji razvoj zasledovalnih operacij. Položaj proti črnogorski meji potisnjene srbske armade se bo vsled oskrbovalnih težkoč težko mogel izboljšati.
Francosko uradno poroč«lo.
Pariz, 7. novembra ob 3. uri popoldne. Pri naših naprej potisnjenih strelskih
Kdo si je upal zbrati celih 12 milijard v teku 16 mesecev, če ne tista »šibka« Avstrija. Mnogo večje denarne stiske imajo tiste države, ki so se prej tako bahalc s svojim bogastvom in svojo močjo. Mi nc hodimo nikamor prosit, kakor to delajo oni »mogočni« Rusi, Francozi in Angleži, ker ne rabimo nobenega, ampak bomo sami skupno z našimi zavezniki dovedli vojsko do končne naše zmage. Naša, nemška in bolgarska armada, ki prodirajo sedaj v Srbiji po receptu enega Napoleona I„ so nam dokaz za to. Vsak izmed nas je prepričan, da ni več daleč oni čas, ki nam bo prinesel oni mir, ki nam za vse čase zagotovi mirno in udobno življenje, nemoteno od grabežljivosti naših sovražnikov. Oni bodo morali mirovati in se pokoriti za vso nezgodo, ki so jo povzročili vsem narodom z to, vsled njih krivde započeto vojsko. Radi lega, ker vsak izmed nas popolnoma zaupa naši armadi, je tudi vsak pripravljen, da žrtvuje vse, kar jc v njegovi moči, da prioomore tako k hitremu popolnemu uničenju naših sovražnikov. Kaže se to na Dunaju posebno pri pobiranju kovin, kavčukovih tvarin in volnenih ostankov. Vsak dan prihajajo v vojnoooskrbovalni urad
jarkih je postalo dne 5. novembra zopet mirno.
Ob 11. zvečer. Dne 6, novembra nobenega boja pehote. Pri Rabrovu so utrjevale naše čete pred Krivolakom osvojene postojanke. Bolgari so dne 5. uovembra cel dan ljuto napadali, a smo jih vselej odbili.
Obkoljena srbska armada.
Sofija. O vojaškem položaju v Srbiji se izvaja z bolgarske strani. Vsled položaja v operacijskem ozemlju pri Leskovcu, Kruševcu ln pri Prištini se upa, da se bo vodil te dni že glavni udarec proti glavni srbski sili in da se ob tej priliki mogoče ujamejo večji sovražni oddelki.
Petrograd. »Rusko Slovo« poroča iz Soluna: Umikanje Srbov je pospešilo ljuto prodiranje sovražnika, ker bi se sicer nahajali veliki oddelki v nevarnosti, da bi bili odrezani, V ostalem se pa dvomi, da se srbskim skupinam, ki stoje še pri Kruševcu, še posreči uiti iz sovražnega objema. Solunski vojaški krogi sodijo, da so Srbi branili svoje postojanke predolgo in prevztrajno in da so jih zato voji Kovesza, Gallvvitza in Bojadževa skoro obkolili. Srbom ne preostane drugega, kakor da v nevarnosti uničenja poizkusijo prebiti ali se pa udati. Izgube na blagu v zadnjem času so za Srbe naravnost strašne. Četrtino topov približno so že Srbi izgubili.
Vojni plen v Srbiji.
Berlin, 9, novembra. »Beri. Tagebiatt« poroča, da je dozdaj ujetih v Srbiji okroglo 40.000 mož; topov so zaplenili 340, in sicer jih je zaplenila Mackensenova skupina 260, Bolgari pa 80; zaplenjenih jc šc nad 100.000 pušk, 15 metalcev min in veliko drugega vojnega materiala,
Dosedaj nobenega uspeha.
Carigrad, 9. novembra. Nek srbski diplomat je izjavil zastopniku solunskega lista »Ernbros«, da je Srbija brez vsake rešitve izgubljena, če ententa tekom štirinajstih dni ne stopi v boj z močno armadno silo, posebno, ker vpada vedno več albanskih čet v srbsko ozemlje. Dosedaj zaveznici niso ničesar dosegli. Pri Krivolaku so Francozi, kakor znano, 31. oktobra doživeli težak poraz in operacije pri Va-landovi so brezupne, ker tamošnje ozemlje izključuje uporabo težke artiljerije.
Srbi se umikajo v gore.
Dunaj, »Rusko Slovo« poroča: Pred dnevi je zboroval srbski kronski svet, ki so se ga udeležili tudi voditelji opozicije. Sklenilo se je, kakor trdijo, naj se umakne srbska armada v goer. Srbija potrebuje 300.000 mož, ki jih pa zavezniki ne morejo postaviti na bojišče.
Diplomati beže proti Črnigori.
Lugano. Iz Milana se poroča, da sta diplomatičen zhor in srbska osrednja vlada, ki sta se preselili iz Kraljeva v Mitro-vico, zapustila tudi Mitrovico in da potujeta zdaj proti črnogorski meji.
velikanske množine tega blaga, ki se potem z raznimi sredstvi napravijo zopet uporabne. Da, ko človek vidi, kako posamezne ženice same nosiio razne culicc na ramenih na vojno pomožni urad in izročajo tam uradniku rekoč: »Tu sem tudi jaz prinesla, kar zamorem žrtvovati domovini. Jaz bom že potrpela, le da bode zmaga naša,« se mora temu čuditi in vzklikniti, da država s takimi narodi, ki so do najrevnejše ženicc prepojeni s takim duhom, ni mogoče, da bi bila uničena.
Kakor drugod tako postaja tudi tukaj draginja vedno večja. Upamo pa, da bomo dobivali sedaj, ko smo si priborili zvezo z Bolgarijo, od tam kaj žita in drugih živil, ker oni ga imajo čez svojo potrebo. Mogoče, da ga dobimo tudi iz Rumunije. Pred par dnevi je dospela na Dunaj komisija rumunskih veleindustrijelcev in agrarccv, ki ima nalogo, da sc pogaja z našim osrednjim odborom za nakupovanje živil. Kakor prihajajo tihi glasovi v javnost, je dokaj upanja, da se bodo pogajanja uspešno končala. No, ako bi sc to posrečilo, potem smo pa res na konju. Dobivali bomo iz Rumunije, iz Bolgarske, Turčije in potem tudi iz druge Azije. Oni čas torej, o katerem so
Oglaša se tudi Esad paša, Berlin. Esad paša zahteva, naj Črna-gora zopet izprazni Skader.
Rotterdam. »Courant« poroča iz Milana; Esad paša namerava zapreti albanska pristanišča.
Srbski ženski vojni zbor, Rotterdam, *Daily Mail« poroča u Soluna: Žena nekega srbskega poročnika je ustanovila ženski vojaški zbor, ki mu je pristopilo 380 žensk, ki so oborožene t puškami, revolverji in bodalci.
Umikanje v Sandžak onemogočeno. Genf. »Guerre Mondiale« sodi, da ni več mogoče srbski armadi umakniti se v Sandžak; mogoče se ji lc šc posreči umikanje proti Prilipu in Bitolju. Sarail mora v enem tednu zopet priboriti črto ob Var-darju, ker sc sicer srbska armade ujame v nastavljeno ji past.
Srbski begunci. Pariz, 9, novembra. (K. u.) Temps« poroča: Število srbskih beguncev, ki vsak dan pribeže na Grško, raste v taki meri, da zahtevajo prefekti obmejnih okrajev najhitrejšo pošiljatev denarja in živil. Pomanjkanje in beda srbskih družin je nepopisna
XXX Zadrege francoskih in angleških čet Kodanj. Tudi po francoskih poročilih dosedanji spopadi z bolgarsko južno armado niso srečno izpadli za angleško-fran-coske čete. »Journal« poroča iz Soluna, da so pričele francoske čete prodirati. Ni sc še dosegla zveza s tistimi srbskimi četami, ki sc bojujejo v najobnpnejšem boju pr Štipu,
Velike francoske izgube v bojih z Bolgari.
Atene, Francoske čete so v bojih z Bolgari izgubile dozdaj 6000 mož. Ranjence prepeljejo pozneje v Solun.
Italijanske skrbi radi Bolgarov ob Adriji.
Lugano, 9. novembra. Turinška »Štam-pa« poroča, da so v Rimu prepričani o obstoju pogodbe med Bolgari in Grki. To potrjuje način, kakor se je rešila grška kriza, ki je na mesto ministrstva, ki jc posredovalo med obema glavnima strujama, spravilo na površje čisto odločno Nemccm prijazno vlado. Nobenega dvoma ni več, da Grška, ki je pred nekaj meseci še najod-ločnejše pobijala bolgarske zahteve po delih Albanije in jadranskega obrežja, danes le zahteve pospešuje in se sama pripravlja, da zasede južno Albanijo, medtem ko Nemci in Avstrijci z Bolgari marširajo v severno Albanijo. Tako so italijanski interesi občutno ogroženi in zato Italija ne more gledati, kako njena posest v Valoni vsled za-sedenja njenega zaledja izgublja vrednost. Rimski politični krogi smatrajo zato nastop Italije na Balkanu kot nujno posledi co zadnjih dogodkov,
Lahi, pojdite v Albanijo!
Pariški »Temps« opozarja Salandro na veliko nevarnost, da sc Avstrijci in
sanjali naši nasprotniki, da nas bi prisilili z lakoto h kapitulaciji, je še jako, jako daleč.
Mi stojimo trdno in lahko z veselim srcem gledamo v bodočnost. Pričakujemo, da ko očistimo enkrat Balkan, pride na vrsto tudi Italijan,	B.
En m v oMM... no Krosu.
(Izvirno poročiio »Slovencu«.)
Ni daleč od nas vojska. V zračni daljavi dva kilometra. Tam padajo junaki, tam se bije boj na življenje in smrt. Že ob začetku vojske so streljali naši na ravno istem mestu, kjer danes. Nobene izpremembe. Naša občina leži na planoti in iz nje se vidijo ognjeni izstrelki, ki švigajo po zraku. T opovi tulijo noč in dan, brez presledka, tako da se naše hiše tresejo in hišna oprava žvenketa.
Bilo je ^ v nedeljo meseca oktobra, Jutranja zarja je žarela tam preko očaka Nanosa. Grmenje topov na zapadu pa ni ponehalo žc od prejšnjega večera, V jutranjih urah jc bilo pri nas la dan živahnejše kakor jc po navadi. Dolga cesta
Bolgari udomačijo v Albaniji in pričakuje, da bo Italija tako pametna, da vendar pošlje čete v Albanijo in Črnogoro. Tako bi se Italija tudi utrdila v Dalmaciji v trenutku, ko njena armada misli vkorakati v Trst. — Laško entetino časopisje tudi poganjo vlado na Balkan in »Popolo d'Itaha« pravi, da se bo pozvalo ljudstvo proti vladi, če se bo Salandra še obotavljal. V Rimu se zbirajo vse ententine struje in se pripravljajo, da ustrahujejo zbornico. Decembersko zborovanje laške zbornice zna postati zelo razburljivo in morda krvavo.
Italija in Črnagora.
»Politische Korr.« poroča iz Rima, da se v Skadru pripravlja splošna vstaja proti Črnogorcem. Ta vest znova odkriva nasprotja med stremljenji Italije in Črne-gore in Srbije.
Italijani v Valoni.
Atene, 9. novembra. Kakor poročajo fisti iz Valone, so Italijatii tam vpeljali pravo strahovlado. Številne osebe so bile obsojene na smrt, med njinii dva Grka. To poročilo je tudi povzročilo, vidno vznemir-
ien'e- '	-»Ic
Izkrcavanje Francozov v Albaniji?
Kodanj, 9. novembra.' »Daily Chroni-ile« poroča iz Pariza, da fe francoska vlada kljub vsem dementijetn1 trdno odločena izkrcati čete v Albaniji, žk iz vzroka, da se prepreči končno zaSedfenje dežele po srbski armadi.
XXX
Grško-bolgarski sporazum.
Sofija, 9. novembra. Ententa ne pri-jakuje kake izpremembe na Grškem, pa po Venizelosu povzročena kriza ne bo vplivala na razmerje med Bolgarijo in Grško. Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, nastane sicer nek preobrat, pa z ravno nasprotnim učinkom, kakor pa pričakuje ententa. Grška in bolgarska vlada sta se žc dogovorili o temelju grško-bol-garskega sporazuma. Prav kmalu se je pokazalo, da se da politična vprašanja z iahkoto rešiti, in res so se našli temelji za gospodarsko razmerje. Solun ni več sporna točka in Bolgarija tudi nima nič proti temu, če Grška razširi svojo mejo proti Albaniji. Tozadevna pogajanja so se na obeh straneh vršila z velikim urejevanj e\n in že danes se da zagotoviti, da je priŽel Venizelos s svojim načrtom, da prehiti Bolgarijo, za nekaj dni prepozno in s i^jh ie tudi zgrešil svoj cilj.
•ji Grška kriza, r "Atene, 7. novembra. (K. u. Zakasnelo.) - Agfence de Athenes« javlja: Novi kabinet boGfladaljeval politiko prejšnjega, i 'SLugano, 9. oktobra. »Correre della Se--ra<3 jfevlja iz Aten; Kriza se je rešila ob popolni brezbrižnosti občinstva in skoro tudi -pristiašev Venizelosa. Listi Venizelosove £trvfe govorijo o položaju zelo zmerno. ' Hestia« piše, da imenovanje Skuludisa -osrednjima silama ni neljubo, ententi pa je ljubo in zato je Francija obnovila svojo po-inutfoo, da da Grški nadaljno posojilo 40 -milijonov in 2000 ton žita, '_11.- ---
Lugano, 9. novembra. Iz Aten javljajo: Kakor se sliši, misli Skuludis sklicati zbornico in jo razpustiti, če mu ne bo izrekla zaupanja. Drugi pa pravijo, da je ne bo sklical, ampak kar razpustil. Kakor piše »Ethnos«, je Izjavil vojni minister, da za slučaj volitev ne bo poslal vojakov domov.
Ententa na Grškem ne bo storila novega koraka.
Carigrad, 9. oktobra, Venizelosov list »Makedonia« v Solunu je vprašal angleškega, ruskega in francoskega poslanika kaj mislijo storiti z Grško, Vsi trije so odgovorili, da ne bodo storili nobenega koraka več, ker so prepričani, da Grška ostane nevtralna. Angleški in ruski poslanik se nista mogla zdržati in sta se ob tej priliki izrekla o bodočnosti Grške pesimistično.
Rotterdam, 9. novembra. Kakor poročajo iz Aten se bo Skuludis skušal izogniti razpustitvi zbornice, ker upa, da bo toliko Venizelosovih pristašev pridobil zase, da bo imel večino. Ni pa verjetno, da bo tudi Venizelos podpiral vlado.
Lugano, 9. novembra. »SeColo« piše, da je za Grško zelo poniževalno, da jo vlada Skuludis. Za Skuludisom stoji kralj Konstantin, ki je močnejši kakor kdaj prej.
Kdo je na Grškem prepričan o porazu entente.
London, 8. novembra. (K. u.) Dr. Di-kon brzojavlja »Daily Telegraphu« iz Aten: Vsled čudovite tiskovne organizacije nasprotnikov, proti kateri nimajo zavezniki ničesar postaviti, so kralj Konstantin, generalni štab in velik del poslancev in vplivna manjšina ljudstva trdno prepričani, da mora ententa vojno izgubiti.
Grški ministrski svet.
Atene, 9. novembra. (K. u.) Prvi ministrski svet se je vršil včeraj. Pričakujejo, da v vladni politiki ne bo nobene izpremembe.
Obletnica osvojitve Soluna.
Atene, 9. novembra. (K. u.) Tretja obletnica zavzetja Soluna se je včeraj svečano praznovala. Kralj in kraljeva rodbina je po svečanosti prisostvovala vojaški pa-radi. Kralju so prirejali velike ovacije.
XXX
Bratianu proti hujskačem.
Bukarešt, 8. novembra. Bratianu je
pred poslanci in senatorji rekel, da je vlada dolžna, da tako majhna država, kakor je Rumunija, sicer dogodke pazljivo zasleduje, toda pred ugodnim trenotkom ne vodi samostojne politike, kateri se je bati, da bi deželi prinesla usodo Belgije ali Srbije. Bratianu bi deželo lahko z lahkoto spravil v vojno in če bi se stvar neugodno končala, krivdo zvalil na hujskače. Po njegovem mnenju pa nihče ne more voditi boljše politike, kakor je ravno njegova, katero misli voditi tudi v bodoče. Če bi unio-nisti nadaljevali s svojo agitacijo, bo drugače nastopil.
Rumunska zbornica.
Bukarešt, 9. novembra. Merodajni politični krogi vedo, da se bo pred otvoritvijo zbornice dne 28. novembra vršil
kronski svet. Opozicionalci temu ne ugovarjajo, ker pričakujejo, da prinese odločitev Rumunije. Razen ministrov se bodo kronskega sveta udeležili tudi Rosetti, Carp, Majorescu, Marghiloman in opozi-cionalca Take Jonescu in Filipescu.^ V poučenih krogih pravijo, da bo Bratianu predlagal, da se zbornica odgodi. Opozicija bo najbrž ugovarjala. Če bi se pa vsi udeležniki izjavili proti Bratianujevemu predlogu in se zbornica snide, tedaj se bo Bratianu izjavil o zunanji politiki Rumunije in bo zahteval zaupnico ter razpustil zbornico.
Pegasti legar med srbskimi begunci v Rumuniji
Dunaj. »Siidsl. Korr.« poroča iz Bukarešta: Med srbskimi begunci v Rumuniji, 15.000 jih je, je izbruhnil pegasti legar. Zdravstvene oblasti so strogo nastopile da omeje bolezen.
XXX
Angleške dobave streliva Srbiji.
Solun. V Solun se je pripeljalo zopet 41 parnikov vojnega materijala, vozov in 5000 mož pehote.
Sr&sKa vojska se foliža Koncu.
Budimpešta, 9. novembra. Vojni poročevalec »Pesti Hirlapa« pri vojni skupini generalfeldmaršala pl. Mackensena brzojavlja: Kakor vsi znaki kažejo, se približuje vojska proti Srbiji svojemu koncu. Sovražna vojska, ki je potisnjena od Krtt-ševca, je sedaj dospela v ozemlje brez potov in cest in jc zaradi tega popolnoma nesposobna za večje operacije. Od Kraljeva pregnana srbska vojska se more umikati samo proti jugu v dolino reke Ibar, a
od Niša vodi proti zahodu samo ena velika cesta. Naš tren se je dosedaj gibal samo v takem ozemlju, kjer je imel na razpolago več vzporednih cest, a sedaj se bori z večjimi težavami. Zahvaliti se mora samo brezprimerni in izvrstni organizaciji, da more sploh tren biti vedno pravočasno za našimi četami, katere povsodi hitro napredujejo. Skoro neumljivo je, kako se more po teh potih umikati preganjana srbska vojska, ker so ji zavezniki vedno za petami. Da so se mogli Srbi dosedaj umikati brez posebnih izgub, je jasno, da ža zdavnaj slede ruski taktiki, da drže skupaj jedro svojih sil, dokler zoept za njih ne nastopijo boljši časi. Čezdalje bolj se vidi, da bo sovražnik preje zapustil vso svojo deželo, kakor pa se udal. Srbski ujetniki naravnost odločno poudarjajo, da nočejo njihove čete ničesar slišati o predaji, ker še vedno tipajo, da jim pride ententa na pomoč. Pri bojih sodeluje največ srbska pehota, ker se topništvo navadno zelo hitro umika, da ne razmetava zastonj že tako majhno zalogo topniškega streliva. Število ujetnikov v zadnjih dneh jasna dokazuje, da se sovražnik že komaj giba v čezdalje manjšem ozemlju. Vedno se še oglašajo mnogoštevilni avstro-ogrski vojaki, ki so bili v srbskem ujetništvu, kjer so jih uporabljali za kopanje okopov. V zadnjem času so utrjevali srbske postojanke na Bagrdanu, ali ko so slišali za napredovanje zaveznikov, so sklenili, da sc skrijejo in uidejo, kar se jim je tudi posrečilo. Bolne ujetnike so pustili Srbi v bolnišnicah. Poročevalec jc bil včeraj v Kragujevcu ravno v času, ko so našli 30 topovskih cevi, ki so jih Srbi zakopali v zemljo. Misli se, da jc tamkaj zakopanega še mnogo dragocenega materijala, katerega niso mogli Srbi vzeti s seboj.
Cadoma - litrnien.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 9. novembra. Uradno se po-
malih dvovprežnih vozov se je pomikala iz . . . Na vozovih so ležali ranjenci. No-sači so jih dajali z vozov in nosili v naše hiše, ki so skoraj povečini spremenjene v vojne lazarete. Tam iz ... pa se je vlekla dolga vrsta voz s sodi vode proti . . . dalje. Ranjenci so pripovedovali o strašni noči, katero so prestali in obenem pravili, kako velike izgube so imeli Italijani. Vojaški zdravniki in strežnice so bile takoj pri rokah in pomagale ranjenim žrtvam. Obvezani so bili vsi na prvem obvezova-lišču.
Kmalu nato smo videli korakati skoz občino četo italijanskih ujetnikov. Na glas so čebljali in veselih lic so šli proti ... v spremstvu naših bajonetov. Raztrgani in umazani so bili kot cigani.
Ob 11. uri dopoldne je na glavnem trgu koncertirala vojaška godba. Po dolgih 15 mesecih vojaške službe sem tam prvič slišal zvoke godbe. Nabralo se je na trgu pred cerkvijo še precej ljudi. Tam spredaj pa je bobnelo in grmelo neprenehoma. Ko je godba nehala igrati komad, smo obrnili oči proti ... in opazovali strašen ogenj laških šrapnelov, v katerega sredini se nahajajo naši tovariši.
Kmalu popoldne smo opazili sovražni aeroplan, ki jo je rezal od morja proti nam. Živahni streli naših obrambnih baterij so se oglasili in preganjali sovražnika v zraku. S prostim očesom smo videli, ko je letalec vrgel bombo na zemljo. Kot bi se zvezda utrnila se je bliščala iskra bombe in letela navzdol. Strašen pok smo culi, in potem spet mirno. Kmalu nato je padla druga, tretja, četrta in peta bomba. Zaporedne eksplozije so se oglašale. Pozneje smo izvedeli, da je napravil sovražni letale nekaj škode na ljudeh in živalih.
Popoldne smo pokopali dva častnika in nekaj vojakov. Naše pokopališče postaja premajhno.
Zvečer smo imeli močno razsvetljavo,
Italijanski žaromet je razsvetljeval naše domove tako, da je vid jemalo. Grmenje topov in pušk je poveličevalo razsvetljavo. Človeku se res zdi, da se nahaja v deveti, deželi.
Pismo os (na.
n.
Župnik Leben piše:
Carissimel Jako me je vzveselila Vaša dopisnica, katero sem prejel včeraj. Vaši želji sem že ustregel, ker sem poslal že danes zjutraj Vašim v Kred naznanilo o Vašem bivališču ali letovišču. Prosim naznanite g. Rutarju (ekonom goriškega centralnega semenišča), ki je podpisan na dopisnici, da biva njegova mati tu v Bregi-nju. Tudi Mateličev (župnika iz Volč) brat je bival nekaj časa tukaj, pa je sedaj že odšel na svoj dom (Livek). Tudi g. Kalin (župnik iz Drežnice) biva tu; prosim naznanite to g. Rutarju, da ne bo v skrbeh. Hvala vsem za pozdrav! Pozdrav vsem! Tudi g. Kalin vse najiskreneje pozdravi! Revisuri! Salve!
Ivan Leben.
Breginj, 25. avgusta 1915. — Priob-čujem te vrste z ozirom na mnoge prija telje in znance gg. Lebna in Kalina. To dopisnico, ki jej je vtisnjeno »Corrispon-denze dei prigionieri di guerra« in nosi poštni pečat »Bergogna — 27. VIII. 15 — Poste italiane«, sem dobil 28. oktobra Odgovor je na mojo karto začetkom avgusta!
Naslov g. Lebna, obenem seve tudi g Kalina, je: Ivan Leben, kurat, Breginj št. 10, P. Bergogna presso Caporetto, via Ziirich (Schweiz). Od druge strani izvem . iz kobariškega kota: V Kredu in Potokih 1 ni nič nevarnega, le malo laških vojakov . 1 je tam.
Dr. Jos. Lovrenčič.
roca:
Položaj je neizpremenjen. Mnogi sovražni napadi na Zagoro ob soški bojni črti, v Dolomitih na Col di Lana, na sedlo Siei so bili odbiti.
XXX
Italijansko uradno poročilo. R'm, 7. novembra. (K. u.) Medtem ko na celem bojišču uspešno deluje naša artiljerija, so napadi naše pehote zopet iz-jorili nekaj novih uspehov. V dolini Fclla je napredoval nek sovražni oddelek, oblečen v snežne plašče dne 6. t. m. proti naši postojanki na Forcelle—Tarona, a smo ga napadli in odbili s težkimi izgubami. V dolini Seebach se je posrečilo lastnemu poizvedovalnemu oddelku pod strelskimi jarki pri Nevea, da je potegnil nase močne sovražne sile, ki sta jih nato obstreljevali in razkropili naša artiljerija in pehota. Na Krasu je odbila naša pehota nek sovražni napad v odseku gore Sv. Mihaela, izvedla je nato protinapad, razkropila sovražne sile in ujela 212 sovražnikov.
Rtm, 8. novembra (K. u.) V Val Daone je napadel nek lasten poizvedovalni oddelek sovražne oddelke, ki so se ustalili pri Ponte di Murandin med krajema Daone in Ribor. Prisilil jih je, da so morali bežati. V zgornjem Corclevole je uspelo naše prodiranje proti strašni utrdbi na Col di Lana. Izredno težavno ozemlje, otežkočeno še s številnimi mogočnimi obrambnimi deli, vztrajen sovražen odpor in predčasni junijski mraz ni mogel zadržati prodiranja našim hrabrim četam. Včeraj popoldne so hrabri naši pešci po uspešni pripravi artiljerije napadli postojanke sovražnika in so razvile našo zastavo na pustem gorskem vrhu, ki štrli med snegom 2464 metrov visoko. Približno 100 ujetnikov, med njimi 4 častniki 3. cesarskega lovskega polka, eno strojno puško, veliko streliva in drugega vojnega materiala smo zaplenili. Na bojni črti ob Soči je delovala naša artiljerija dalje, pod njeno obrambo je izpadala naša pehota drzno proti sovražnim postojankam. V naše roke je padlo nekaj ujetnikov, dva metalca bomb, ena strojna puška in veliko streliva.
O tretji soški bitki
se strinjajo poročila vseh vojnih dopisnikov, da je doseglo delo italijanske artiljerije višek v sedanji svetovni vojni soloh. Posebno v goriškem odseku je streljala ne samo v nezaslišanih množinah, marveč tudi točno, ker je imela tekom petih mesecev dovolj prilike, da se je natančno za-strelila na vsako posamezno točko. Kljub temu pa 3e ni ganil s svojega mesta niti en naš pešec! Pa tudi naša artiljerija je v polni meri storila svojo dolžnost ter je posebno v 50urnem (19.—21. okt.) dvoboju za goriško predmostje prisilila več italijanskih baterij, da so trajno ali vsaj začasno utihnile. Ob italijanskem pehotnem napadu 1. novembra je naša artiljerija vzela pod ogenj cele italijanske naskako-valne kolone, tako da so imeli Lahi naravnost strašne izgube, ki se z našimi niti oddaleč primerjati nc dajo. Grozno delo so opravili med Italijani tudi naši bajo-
neti, in to zlasti ob protinapadu na začasno izgubljene podgorske strelske jarke dne 28. oktobra. Kar je pri tej priliki^ z begom ušlo bajonetu, so pokosile strojne puške, tako da je le malo Italijanov živih, pribežalo v njihove prejšnje postojanke.
Ljutost bojev na soški fronti se je sedaj nekoliko polegla, opažati je, da Italijanom zmanjkuje municije, da jim od strahovitih naporov primanjkuje sape, čemur se seveda ni prav nič čuditi. Vendar so naši častniki mnenja, da je to oddihanje sovražnika samo začasno in da bo, kako? hitro zopet zbere svoje moči, zopet nava^-lil in se boril do popolne onemoglosti. Iz vseh povelj in beležk, ki se najdejo pri mrtvih ali ujetih italijanskih častnikih, izhaja, da je italijansko vojno vodstvo topot odločeno iti do vseh skrajnosti, ne oziraje se na nikake žrtve, samo da prodre na katerikoli točki. V vseh poveljih se apelira na čast in hrabrost častnikov in moštva, da opravičijo zaupanje, katero goji ljudstvo vanje ter pribore zmago za vsako ceno.
Veliko vlogo igrajo v sedanji _ bitki italijanski letalci. Poleg drugih imajo sedaj Italijani nova bojna letala Capronije-vega tipa, ki so s svojim prekomerno dolgim trupom podobna ogromnim golobom v oklepu. Imajo po dva motorja, vsak nad 200 konjskih sil, ter so oborožena z mobilnimi strojnimi puškami. Ta letala so v zadnjih bojih opetovano krožila nad Gorico; enkrat se je pa pokazal tudi vodljiv zrakoplov, čegar bombe pa niso imela nobenega uspeha. Artiljerijski ogenj pri Gorici vodijo opazovalci iz dveh sivih privezanih balonih, ki ju je videti na goriškem obzorju.
Trst je zadnjič tudi dobil zopet italijanski zračni obisk s pozdravi v obliki se-demcentimeterskih šrapnelov. Ti šrapneli so italijanski artiljerijski model iz 1. 1879. Sedaj jih ne morejo porabiti za drugo, so jih pa predelali v bombe za letalce. Tudi topot italijanski letalci nad Trstom in Miljami niso dosegli svojih namenov, pač pa so povzročili smrt ali poškodbe nad civilnim prebivalstvom. Istotako malo je uspel obisk nad Miramarom, kajti vse tri vržene bombe so padle v morje.
Naša pomorska letala in podmorski čolni.
Začetkom navembra se je časnikarjem prvič dovolilo, obiskati postaje naših pomorskih letal in podmorskih čolnov, ki so se v sedanji vojski že tako sijajno proslavili.
Naša pomorska letala sestoje iz motornega čolna, nad katerim sta razprostrti dvojni nosilni ploskvi. V čolnu sedita drug poleg drugega letalec in opazovalec. Iz vode in v vodo prepeljejo letalo na dvoko-lesnem vozu. Po vodi pluje letalo kakih 100 metrov, nakar se dvigne. Oboroženo je s strojno puško, ob straneh čolna vise bombe in svetilne mine, ki se izstrele s priprostim potegom vzvoda. Naši pomorski letalci obvladujejo vzhodno jadransko obal od Tržiča do Valone,
Še važnejšo in uspešnejšo nalogo opravljajo naši podmorski čolni. Med njimi imamo najmanjše pa tudi največje tipe, Eden najmanjših naših podmorskih čolnov, res pravi malček, je pri Benetkah po-
topil italijanski podmorski čoln »Medu-sa«. Čoln srednjega tipa (približno 600 t.) je potopil italijansko križarko »Giuseppe Garibaldi« in angleško križarko »Liver-pool«. Največji naši čolni so pa orjaki ter morejo ostati na morju nad mesec_ dni. V enem mahu morejo prevoziti pot iz Dar-danel in Soluna do Gibraltarja in Genove ali Benetk.
Laški polkovnik Camillis padel.
Lugano. (Kor. ur .j G enijski polkovnik Camillis, ravnatelj genije v Jakinu, jc padel na bojni črti.
Francozi pri Gorici.
Neka naša patrulja je zajela pri Gorici 20 francoskih vojakov in 1 francoskega majorja.
Dozdaj 42 laških generalov odstavljenih.
Lugano. Odstavljeni so generalni majorji Semria, Besozzi, Medici in Sodari. Dozdaj so odstavili 42 generalnih majorjev. V zadnjih bojih ob Soči so padli še polkovniki Pugnatti, Mensinger in Gugla.
Kaj mora poslušati Salandra-
Salandra je bil v Milanu navzoč pri polaganju temeljnega kamna za novo vseučilišče. Zraven je bil tudi milanski nadškof kardinal Ferrari, ki je rekel: Največ se bo na novem vseučilišču gojilo polje-deljstvo in ravno to rabi moške sile, katere vojna uničuje. S polaganjem temeljnega kamna hoče Milan ravno spominjati k miru. Naj skoro pride mir, katerega si vsi žele in kateri bo ljubljeni Italiji v čast, trajen in miren mir, v katerem bodo Italijani imeli cvetoče življenje, krščanska kultura pa odlučujoč vpliv.
Francoski general Gourand v Rimu.
Rim. (K. u.) Francoski general Gourand se je dolgo posvetoval z vojnim ministrom in z ministrskim predsednikom Salandrom. Vojni minister se je tudi posvetoval z generalom Amegliom in s kolonialnim ministrom.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 9, novembra. Uradno se po-
Severno od Jasloviecza ob spodnji , Strypi in zahodno od Czartoryjska ob Styri so bili odbiti ruski napadi. Drugače nič novega.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 9. novembra. Wolffov urad poroča:
Voj'na skupina generalfeld-maršala pl, Hindenburga-Ruski napadi so se nadaljevali tudi Včeraj zahodno in južno od Rige, zahodno od Jakobova in pred Dvinskom brez uspeha. V noči od 7. na 8, novembra so udrli sovražni oddelki zahodno od Dvinska v ozek pas naše sprednje postojanke. Naše čete so jih v protinapadu zopet vrgle nazaj in uiele 1 častnika in 372 mož.
Vojna skupina generalfeld-maršala princa Leopolda Bavarskega, V teku noči so se vršili v različnih postojankah patruljni boji.
Vojna skupina generala pl, Lin-singena. Pri nekem uspešnem boju severno od Kcmarova ob Stvru ie bilo ujetih 366 Rusov,
RUSKO URADNO POROČILO. Petrograd, 6. novembra. Zahodno od Rige smo odbili več sovražnih napadov. Nemški protinapadi južno od jezera Sven-ten se nadaljujejo. Bolj južno od tam do Pripjatega nobene izpremembe. Po natančnih poizvedbah smo ujeli v boju pri Kostiuhnovki (7 km zahodno od Rafalovke) 22 častnikov in 712 vojakov in zaplenili 7 strojnih pušk in 2 topova. Pri Budki smo odbili sovražne napade in smo sovražnika v neredu vrgli proti njegovim jarkom. Skrajno ljuti boji pri Siemikovcu in na zahodnem bregu jezera Iszozkov so končani. Presenetljiv napad in hitro podjetje ob prehodu na desni breg Stripe pred nekaterimi dnevi nam jej kakor smo pričakovali, dovedel 8500 vojakov s še ne dognanim številom častnikov in strojnih pušk. Naše hrabre čete so morale premagati največje težave ob transportih velikega števila avstrijskih in nemških ujetnikov za našo bojno črto čez Stripo in čez jezero Iszozkov. Nemci so združili vse sile in so energično nastopili, da nam zopet iztrgajo ujetnike, ko so se še nahajali ujetniki na desnem bregu Stripe, za hrbtom naših v popolnem boju stoječih čet, V ljutem ognju artiljerije in pehote so naše čete vzdržale vse sovražne napade in so se zbrale pod varstvom lastne artiljerije. Ko se je spravila vsa množica ujetnikov čez Stripo, je kmalu ponehalo streljanje.
7, novembra. Na fronti pri Rigi so izvedle naše čete uspešen napad pri vasi Olai (17 km jugozahodno od Rige); sovražnik je bil začasno prisiljen, da jc kraj izpraznil. V bližini Okskiilla smo za-
sedli pokopališče vasi Lager (2 km severozahodno od t)kskiilla in preprečili poskus Nemcev, da bi prekoračili Dvino. Severozahodno od jezera Sventen smo zasedli drugo vrsto nemških strelskih jarkov, ujeli 300 sovražnikov in zaplenili 2 strojni puški in 1, žaromet. Nato so napravili Nemci štiri protinapade, pa brez uspeha. Na levem bregu Stira nas je napadel sovražnik pri vasi Miedvicze (11 km zahodno od Čartorijska; napad je bil odbit. Boj zahodno od vasi Kostiuhnovka, ki je od 4. novembra v naši posesti traja dalje.
NA BESARABSKEM BOJIŠČU.
Črnovice. Ob Dnjestru in v Besarabiji so postali boji artiljerije živahni in jih deloma razširjajo tudi akcije pehote, a sovražnik ne more doseči nikjer znatnega uspeha, marveč ga na celi fronti občutno slabe. Iz Besarabije odstranjajo Ruse. Ru-muncem ne zaupajo, ker odkrito govore, da bodo osvobodeni. Bivši ruski guberna-tor v Črnovicah, Avrejnov, je bival dozdaj v Hotinu, a zdaj je odpotoval v Kišinev.
RUSI ZBIRAJO ČETE OB RUMUNSKI MEJI.
Monakovo, »Miinch. N. N.« poročajo iz Lugana: »Corriere della Sera« poroča 28. m. m. iz Bukarešta: Iz Galaca in iz Jasija se poroča, da zbirajo Rusi velike sile pehote in konjenice ob rumunski meji pri Ismailu. Dva armadna zbora taborita pri Reni (Besarabija). Iz Kišineva se poroča, da se je odpeljalo 27. oktobra 15 vojaških vlakov z veliko topovi v Reni.
OBSTRELJEVANJE R1VE.
Berlin. O obstreljevanju Rive poroča »Beri. Tageblatt«: Dokler so upali Italijani, da vkorakajo kot osvoboditelji v Trst, Gorico in v Rivo, navedenih mest niso poškodovali; a zdaj so zrakoplovi že večkrat obstreljevali Trst in Gorico, Laške granate so v Gorici uničile več zasebnih hiš in celo eno bolnišnico. Laške krogle so ubile mirne državljane italijanske narodnosti. Po zadnjem odbitem splošnem napadu so pričeli Lahi streljati tudi na Rivo, ki jc žc zelo poškodovana.
RUSKO MINISTRSTVO.
Sazonov ostane.
London, 8. novembra. (K. u.) Reuter poroča iz Petrograda: Dementira se vest o Sazonovem obisku v Londonu. V komisiji dume za proračun zunanjega ministrstva je Sazonov podal zaupna poročila o položaju na Balkanu. Neutemeljene so časnikarske vesti o njegovem odstopu.
Krivošein je odstopil.
Petrograd, 9. novembra. (K. u.) Na
lastno prošnjo radi zdravja je Krivošein odstopil kot voditelj glavne uprave za poljedelstvo. Car mu je podal lastnoročno pismo in mu je podelil red Aleksandra Nev-skega. Carjev ukaz spreminja glavno upravo za poljedeljstvo v poljedeljsko ministrstvo,
London, 8. novembra. (Kor. ur.) Reuter poroča iz Petrograda: Neresnično jc poročilo, da obišče ruski zunanji minister Šasonov Anglijo,
POMANJKANJE ČAJA V PETROGRADU.
Rotterdam, 9. novembra. V Petrogradu zelo primanjkuje čaja; trgovci so zato cene čaju povišali.
Boli na zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 9. novembra. Wolffov urad poroča:
Ne more se poročati nobenih važnih dogodkov. Poskusi Francozov, da pridobe nazaj njim iztrgani kos jarka, so se izjalovili.
Turčija v vojski.
Turško uradno poročilo,
Carigrad, 8. novembra. (Kor. ur.) Turški glavni stan oproča:
Dardanelska bojna črta.
Pri Anaforti je uničila naša artiljerija nek top sovražne baterije in je razstrelila neko municijsko skladišče. Običajen ogenj pehote in artiljerije in metanje bomb se je nadaljevalo. Naše bombe so v sovražnih strelskih jarkih zelo učinkovale.
Pri Seddilbahru na levem krilu se je pomnožil ogenj artiljerije. Nek podkop, ki ga je razstrelil sovražnik na tem delu bojne črte, je povzročil poškodbe v lastnih strelskih jarkih sovražnika.
Sicer nič poročil.
Vdovski in sirotinski zaklad celokupne oborožene sile je ustanovil sporazumno s c. kr. notranjim ministrstvom vojno zavarovanje v varstvo tistih družin, katerih svojci sc nahajajo na bojišču. Sicer jc država dolžna skrbeti za svojce bojevnikov, vendar ne more pomagali vsem in povsod. Vslcd ogromnih stroškov državni zaklad ne bo mogel podeliti vdovam in sirotam v vojski padlih bojevnikov večjih dohodkov, ampak lc skromno življensko rento. Zato jc treba samopomoči, nc toliko
od države, kakor od posameznikov, ki so prizadeti vsled vojske.
V ta namen se je osnovalo vojno zavarovanje pod najvišjim pokroviteljstvom visokih članov cesarske hiše in drugih visokih dostojanstvenikov. Osnovala se je prava organizacija, katero je ustanovil pomožni zaklad v preskrbo vdov in sirot. C. kr. notr. ministrstvo je izdalo 23, aprila 1915 (2609/K. H. B.) posebni odlok na politične oblasti, naj podpirajo kolikor mogoče vojno zavarovanje, Vslcd tega odloka so se ustanovila deželna oblastva pri c. kr. namestništvu v Pragi, Brnu in Inomo-stu ter pri c. kr. deželnih vladah v Solno-gradu, Celovcu in Opavi. Deželno oblastvo za Kranjsko se nahaja v Ljubljani. Poleg tega ima še vsako okrajno glavarstvo na Kranjskem svoje okrajne urade, kjer se sprejemajo predlogi za vojno zavarovanje in se dajejo vsa potrebna pojasnila.
Vojno zavarovanje traja eno leto za vsak slučaj smrti, izvzemši samomor. Zavarovana vsota se izplača brezpogojno. Zavarovanec lahko umre v vojski, ujetništvu ali pa tudi vsled bolezni, pridobljeni v vojni službi. Vplačani denar ni nikdar izgubljen, zakar jamči že naslov in pred-stojništvo organizacije. Premija je z ozirom na veliki riziko zelo majhna, namreč 41/2% pri črnovojnikih in 7% pri aktivnem moštvu in vojnih ujetnikih. Da se organizacija bolj razširi, je izdalo c. kr. do-mobr. ministr. odlok, ki podeluje vdovskemu in sirotinskemu pomož. zakladu pravico dajati predujeme na državno podporo z neposrednim odplačevanjem pri c. kr. davčnih uradih. Na ta način lahko plačujejo zavarovalnino v polmesečnih obrokih tiste družine, ki uživajo državno podporo.
Po preteku enega leta se vojno zavarovanje lahko podaljša (v slučaju vojske) ali pa se spremeni v življensko zavarovanje pod najugodnejšimi pogoji. S tem, da se pri tem zavarovalnina vojnega zavarovanja zniža za polovico, je položen tudi temelj za nov socijalni blagor avstrijskih državljanov. V Avstriji jc potreba življcn-skega zavarovanja zelo velika, ker je le majhen del občinstva zavarovan na življenje.
Kako potrebno je vojno zavarovanje spričuje dejstvo, da je meseca septembra znašala celotna zavarovalna vsota nad 60 milijonov kron. Tudi na Kranjskem, kjer se. je začelo z delom šele pred dobrima 2 mesecema, imamo veliko uspeha, kar je dobro znamenje za socialni zmiscl našega ljudstva.
Natančne tozadevne podatke sporočimo javnosti v najkrajšem času.
Predloge za vojno zavarovanje sprejemajo vsi občinski in župni uradi, kakor tudi šolska vodstva in posebni pooblaščenci.
juooKi no Saiioiinu.
Junaki na Sabotinu.
»Fremdenblatt« priobčuje naslednji odlomek iz nekega vojaškega pisma:
»Cel dan smo bili pod najljutejšim topniškim ognjem Italijanov, prav posebno pa bližnje postojanke na Sabotinu, tako da so obrisi gore popolnoma izginili v oblakih prahu in dima. S skrbjo smo se ozirali tjekaj in že žalovali za tovariši, o katerih smo bili prepričani, da so uničeni. Tu, ob nastopajočem mraku, se je zabliskalo skozi steno dima; dvigale so sc svitle točke tu in tam, bilo jih jc vedno več. Nismo vedeli, kaj naj to pomeni. Tedaj so se začele lučice zbirati skupaj, se zvrščati v črte in končno so razločno zaplemenele črke »F. J, I.« Radosti smo jeli vzklikati in vriskati, ker smo sedaj vedeli, da so junaški branilci Sabotina rešeni. S plamenečo po-klonitvijo svojemu ljubljenemu Najvišjemu vojnemu gospodu so pač hoteli sporočiti sovražniku, da so ostali živi in zdravi in postojanka nezavzetna, zaman je bii zopet ves njegov smodnik!«
Primorske novice.
Italijanski vodljivi zrakoplov nad vipavsko dolino. V četrtek, dne 4. t, m. ponoči je plul nad vipavsko dolino italijanski vodljivi zrakoplov sistema Citta di Ferrara, ki je metal, kakor poroča naše uradno poročilo, bombe na Miramar. Zrakoplov je bil razsvetljen potom naših reflektorjev. Naša artiljerija ga je živahno obstreljevala. Bomb drugje ni metal.
Izmenjavanje mnenj. V nedeljo popoldne sta prišla zakonska Kravos iz Dobravelj (Kozjapara) v posredovalni urad v Sv. Križ, da tam izmenjata svoja mnenja glede za konskega nesoglasja. Mož je vzel to svoje izmenjavanje mnenj pregoreče in je udaril s kolom svojo 56letno ženo po glavi in jo občutno ranil. Pač ni bil diplomat.
Povodenj v Vipavski dolini. Pretekli teden je Vipava prestopila vsled dolgotrajnega dežja svoje bregove in je precej poplavila. Trg Vipava je bil čc nc več vsaj kot po navadi poplavljen. Tudi pritoki Vipave so izstopili iz svojih bregov.
Vrnitev invalidov iz Rusije, Pred dnevi sc jc vrnil iz ruskega ujetništva kot invalid Franc Čcrmelj iz Dobravelj, Nahaja
se sedaj v bolnišnici na Češkem. Domači niso dobili nikake vesli od njega od oktobra lanskega leta. Bil je namreč v Przemys!u za časa prvega obleganja. Tu je bil pri nekem izpadu ranjen, vjet in odpeljan v Rusijo. Tudi iz Lokavca smo dobili poročilo, cla sta se vrnila dva invalida.
Križevi pot kraških beguncev. »1. e c o del Litorale« poroča, da se jc minoli torek peljalo mimo Dunaja v Steinklamm 700 slovenskih beguncev iz kraških vasi. Na dunajskem kolodvoru so jim dame Rdečega križa požrtvovalno nudile okrep-čil ter razdelile med nje 200 odej in 100 rut ogrinjalk, pri čemer so se posebno ozirale na otroke in starke. List nadaljuje: Bili so to bedni begunci in o njih se je moglo reči s psalmistom: »Euntes ibant et flebant«: Šli so in jokali! Ubogi ljudje! Zaspani in z razbolenimi udi so bili žc polegli. Majhni c^troci, pokriti s cunjami, so ležali na sedečih, večji pod njimi, dojenčki pa na policah za prtljago, matere in stare matere jjia so čepele po tleh. Samo ubogi starci so bdeli sedeči na konceh klopi, tihi in potrti gledalci tolikega gorja, neme priče trpke usode, ki je zadela njihove drage. Izrae nepopisne žalosti se jc mogel čitati, na njihovih obrazih, preje zagorelih od solnjca,; sedaj mršavi in bledi od trpljenja. Vcdni napadi oslovskega ka-šlja, ki jih je i^avadno spremljal jok bednih bolnih otrqk, so delali te žalostne prizore, čc mogoče, šc bolj pretresljive. Starci so pripovedovali, da so bili preje nekaj časa v -Amstettnu in Oberholla-brunnu, kjer so dobro živeli, ker so si lahko sami kuhali hrano, kakoršne, so bili vajeni doma, in imeli so tudi priložnost za delo in zaslužek. Iz teh krajev so jih bili premestili v barake v Gmiind, kjer jc bilo razmeroma dobro, a za malo časa. Drug odlok jih je odpravil v Bruck ob Litavi; tu so morali spati na golih klopeh in ležiščih. Sedaj znova mučno potovanje nasproti neznanemu: Bog daj, da bi prišedši v Steinklamm ne morali vsklikniti: »Tribulatio-nem et dolorem inveni!«
Dopisnica iz Italije. Gdčna. Erna Leban piše svoji prijateljici: Mi sc nahajamo že od 11. junija v Benečiji, in sicer v Trb-Iju (poldrugo uro od Soče). Doma nismo bili več. Lc seboj nismo vzeli ničesar. Zdravi smo vsi. Tu je več Roncijcev in iz gorskih sosednjih vasic. Nekateri so raztreseni po raznih krajih Italije. G. kurat O. Medveš in g. župan Al. Pcrše sta blizo Neaplja. Vsi upajo na srečno svidenje.
Mišigoj Angela iz Podsabotina pri Gorici št. 165 naj se takoj oglasi pri Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani ali pa na okrajni sodniji v Ljubljani, odeji, II., soba 52, kjer jo čaka sklep c. kr. okrajne sodnije v Gorici, s kojim se jo prdglaša polnoletno v svrho poroke z Jožefomj Pla-ninšček iz Št. Ferjana pri Gorici št.;n183.
Batuje—Selo na Vipavskem. Pri];,nas poclučujela sedaj g. nadučitelj Ivan Kjunp in gdčna. Rezika Pipan iz Ročinja. ,1 JMaš nadučitelj je namreč pri vojakih in ga.^učir teljica je na dopustu.	ocj
Umrla je 5. t. m. v deželni bolnišnici Marcela Lutman, dve leti stara hči begunke Alojzije iz Gorice, nazadnje stanujoča na Vrhniki št. 186, vsled neke otroške na-leznjive bolezni.
Najvišje cene za meso in slanino v Trstu je te dni določila oblast in so enake kakor zadnje določene najvišje cene za meso in mast v Ljubljani. Te cene pa nc veljajo za sveže goveje meso iz inozemstva, ki je te dni zopet dospelo v Trst in se prodaja po 4 K 96 v do 5 K 52 v kg s priklado.
Za občinske ljudske šole v Trstu. Ce-
carski komisar v Trstu pl. Krekich-Stras-soldo jc poslal »Lavoratoru« z oizrom na neki tozadevni članek naslednja pojasnila o delu za občinske ljudske šole v tekočem šolskem letu: Za snago (šolske sluge, stalne ženske snažilke) 14.555 K, razen tega izrednih 1117 K za enkratno temeljilo sna-ženje začetkom šolskega leta. Za knjige revnim učencem se je določilo 52.000 K (lani 26.300K). Čevljev za revne učence se je naročilo v inozemstvu za 31.385 K (lani 21.653 K) in za šolske južine se bo izdalo 180.000 K (lani 60.000 K),
Z okna v drugem nadstropju je po neprevidnosti padla 12 letna Margareta Horvat v Trstu in si zlomila obe roki ter sc močne poškodovala tudi na glavi.
Begunci iz Kobarida in okolice so na> prošeni, naj naznanijo svoje naslove podpisanemu. Obenem morejo povprašati za pogrešane ude družine in naj v ta namen pridenejo znamk® 30 vin. za odgovor. Na ta način utegne izvedeti vsakdo za svojce. Istotako želim vesti in naslove vojakov. — Ivan Gabršček, učitelj v Dolini pri Trstu.
Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani prosi, da ji nemudoma dopošljcjo spodaj navedeni begunci svoje naslove v zadevi do sedaj izgubljenega prevoznega blaga za časa bega iz Goriškega. Melin Kari iz Gorice sedaj menda na Jesenicah, Maior Georg iz Gorice sedaj menda na Jesenicah, Sacher Artencia, učiteljica Stassoldo pri Goici z neznanim bivališčem, Kovats (Kovač) Mici z neznanim
prejšnjim bivališčem sedaj baje v Novem mestu, Kranc Frančiška iz Gorice sedaj baje v Mureck, Krepič z neznanim prejšnjim bivališčem, sedaj menda v Ljubljani, Kawut Franc iz Gorice sedaj najbrže v Selzthal, Kures Terezija iz Gorice sedaj v Ljubljani, Krassnig, oskrbnik iz Gorice sedaj menda v Celovcu, Komianc Alojz iz Gorice s sedanjim bivališčem na Opčinah, Dewanger Ana s neznanim prejšnjim bivališčem ter sedaj menda v Mariboru, Jan-kovič Eleonora iz Reke s sedaj neznanim bivališčem, Grisker Adalbert s prejšnjim neznanim bivališčem sedaj menda v Ptuju, Nemec Marija iz Podgore št. 245 pri Gorici. Cerkovic Frančiška sedaj najbrže v Celju, Mediot Kari iz Gorice sedaj baje v Trstu, Spress Benedikt iz Gorice sedaj najbrže na Jesenicah, Klinec Martin iz Gorice sedaj baje Selzthal, Mittar Franc iz Verdelja pri Trstu sedaj menda Selzthal, Remitz Elisabet iz Trsta via Gelsi 12 s sedaj neznanim bivališčem in Tasow Klo-rinda z nezna-nim prejšnjim bivališčem sedaj menda v Zidanem mostu. V interesu zgoraj navedenih beguncev samih je, da pošljejo čimpreje svoje naslove na Posredovalnico za goriške begunce v Ljubljani, da pridejo tako do svojega ob času preselitve iz Goriškega na železnici izgubljenega blaga.
Lju&ljonske novice.
lj Veliko število laških ujetnikov so
danes zopet peljali skozi Ljubljano na ljubljanski grad.
lj Umrli so v Ljubljani: Janez Orehek, užitkar-hiralec, 77 let. — Antonija Vičič, gojenka trgovskega tečaja, 16 let. — Maks Brčan in Fran Podreka, pešca. — Jurij Zeleniansky, honvedski pešec. — Hubert Miiller, poddesetnik. — Edvard Komar, delavec, 44 let. — Danica Puhar, rejenka, 4 mesece.
lj Po krivem obdolžen je bil poštni poduradnik g. Vogelnik, katerega so osumili poštne tatvine na kolodvoru. Ker se je sodišče prepričalo o nekrivdi g. Vogelnika, je bil g. Vogelnik te dni izpuščen.
lj Čudno! Prašiče koljejo, pa ni dobiti ne špeha, ne masti. Celo one masti ni dobiti, ki so jo napravili še od prašičev prejšnje maksimalne cene. Vojaški erar je pobral le določeno število prašičev, izvoza, kakor druga leta, ni, pa le vsega ne-dostaja. Kam neki to gre? Po nekaterih krajih je oblast zapovedala, da se mora z blagom na trg in kdor ni hotel, so mu vse zaplenili. Tudi v Ljubljani bi se dobilo brezdvomno še precej masti. Le poiskati bi se jo moralo, kajti nekaterim ljudem ne gre v glavo, zakaj bi v času vojske ne smeli konzumentov popolnoma sleči. Tukaj so jalovi vsi izgovori in »dokazi« in ne bode kazalo drugega, kakor seči po brezobzirnih sredstvih.
lj Umrl je 5. t. m. v deželni bolnišnici fvan Šešek, delavec pri vinskem trgovcu Petru Štepic, stanujoč na Glincah št. 32, v starosti 49 let. Nedavno se mu je bil zvalil sod na desno roko in mu jo močno poškodoval.
lj Učiteljiščnik proi. Peerz, ki službuje sedaj na Češkem, je dobil dopust in postal stalni član vojnega tiskovnega stana, da bo kot šolnik opazoval vojne dogodke.
lj Trgovci in stranke se opozarjajo, da bode treba vojaškemu erarju do 30. novembra oddati posodo iz bakra, medi in niklja ter pralne kotle, mesto patere naj se preskrbe še pravočasno z nadomestno posodo. Trgovci se še posebej opozarjajo, da zasežne posode sedaj ne smejo prodajati.
lj Izgubil se je na Vseh svetnikov dan
74letni gluhonemi posestnik Matevž Rožič iz Črne vasi št. 16. Mož je sivih las, sivih oči; imel je črno obleko in črn klobuk ter srebrno uro z istotako verižico. Ob pol treh popoludne so ga še videli na pokopališču pri sv. Križu, poslej pa je izginil na zagoneten način.
lj Izgubila se je črna usnjena torbica r. denarjem in blagajniškimi ključi. Najditelj dobi precejšnjo nagrado. Izroči naj jo v upravništvu »Slovenca«.
Gospodarske volne slike.
Ovčereja in volna nekdaj in sedaj.
Nove gospodarske metode v kmetijstvu, olajšanje prometa in s tem zvezana konkurenca, ceno proizvajanje sploh so bili vzroki, da je mnogo panog domačega kmetijstva zelo nazadovalo ali pa so skoraj popolnoma izginile. Mednje spada tudi ovčereja na Avstrijskem. Avstralska konkurenca in pa ker se je opustilo gospodarstvo st remi polji, so glavni vzroki. Ogrska ovčereja je bila pa tudi zato močno prizadeta, ker je izgubila francoski trg, ki se je preje preskrboval z ovčjim mesom večinoma z Ogrskega. S povzdigo Alžira je pa prišel v Pariz afriški koštrun in izrinil ogrskega.
Z zmanjšano ovčerejo se je pa seveda zmanjšalo tudi proizvajanje volne. Noter do druge polovice minulega stoletja je nosilo kmečko prebivalstvo večinoma obleko
iz ovčje volne. Doma pridelana volna se je spredla in predelala v sukno ali so se iz nje pletli različni kosi obleke: nogovice, jopice i. dr. V plačilnih pogojih za posle se je vedno nahajalo tudi nekaj funtov volne za obleko. Ogrska volna se je v različnih kakovostih izvažala tudi na Nizozemsko.
Kljub znatnemu zmanjšanju ovčereje pa imamo v avstroogrski monarhiji ven-dar-le še veliko ovac. Samo v Avstriji jc bilo 1. 1910. še 2Y2 milijona ovac proti 3 milijonov 1. 1890. Ogrska jih utegne imeti šc enkrat toliko. Ti milijoni ovac dado na leto lepo množino volne in je razumljivo, da si jo je hotela vlada zagotoviti. Najprej si je država pridržala pravico, da rekvirira zaloge na podlagi popisa. Sedaj je pa vlada odredila zaplembo vseh zalog volne, da more tako v prvi vrsti pokriti potrebščine vojske. Kar bo ostalo preko te potrebščine, se bo dalo na razpolago zasebnemu konsttmu.
Za ovčjo volno smo imeli že od spomladi določene najvišje cene. Ker se razteza zaplemba samo na ovčjo volno, ne pa na izgotovljene volnene izdelke, je zadostno poskrbljeno za zasebno zimsko potrebščino.
Bakreni rudniki v Bolgariji, Srbiji in Mali Aziji.
Zelo važno vojno blago v sedanji svetovni vojni je baker. To kovino smo v Avstriji le v najmanjši meri pridobivali doma ter smo jo uvažali iz Amerike. Ko nam je bil dovoz odrezan, so se morali pritegniti stari kovinski predmeti vseh vrst, da se pokrije potrebščina bakra za vojsko. Sedanji preokret v balkanski vojni, ki nam obeta skorajšnjo neposredno zvezo z Bolgarijo in Turčijo nam otvarja nove dobavne vire za baker. Bolgarija ima namreč
garijo«: »Slovenec«, organ staroslovenske stranke v Ljubljani, prinaša interesanten članek« itd. Nato sledi prestava znanega dr. Šusteršičevega članka na uvodnem mestu »Slovenca«. Poročevalec pravi, da je ta članek znanega jugoslovanskega politika važen in zanimiv posebno zato, ker pokazuje na nov političen položaj in na to, da sc zdaj za dva bratska naroda, za bolgarskega in za slovensko-hrvatskega, otvarja ena srečna bodočnost.
Čast Dalmatlncem, Znano je, da je poslal nadvojvoda Evgen deželnemu namestniku Dalmacije grofu Attemsu pismo, v katerem pravi, da mora med junaki za časa tretje soške bitke v prvi vrsti omeniti junaške sinove Dalmacije in da so ponovno dokazali, da se štejejo med najboljše vojake. To pismo je dal deželni namestnik grof Attems plakatirati po celi deželi. Tako je v Dalmaciji! — Pri nas pa upamo in smo prepričani, da se je storilo že potrebne korake, da se zbere ves material, ki priča o junaštvu Hrvatov in Slovencev ob našem južnem bojišču in da bomo mogli po končani vojni videti vse to zbrano na pr. v našem deželnem muzeju.
+ Častnim občanom je imenovalo županstvo trga Rajhenburg svojega rojaka g. generala Gustava Globočnig.
+ Nemški »Schulverein«. Nemški listi prinašajo sledečo prošnjo »Deutscher Schulvereina«: »Schulverein, zvesti čuvaj nemških obmejnih šol, je poslal vsem nemškim občinam, okrajnim zastopom in denarnim zavodom prošnjo, da s hitrimi in obilnimi darovi pokrije izpad dohodkov, ki je nastal vsled zmanjšanih prispevkov članov med vojno. Vse prijatelje nemške šole, kateri imajo vpliv v imenovanih za-stoiph, nujno prosimo, da krepko podpira-
bogate bakrene rudnike, ki so se doslej jo to prošnjo. Nemški »Schulverein«, ki je le malo izkoriščali in dajali na leto približ- | za ohranitev nemškega rodu v Avstriji no 70.000 ton bakra. Razen tega ima Bolgarija tudi veliko svinčenih in cinkovih rud. Najvažnejši rudnik je v Vrači v zapad-ni Bolgariji, ki daje na leto 5000 ton bakra. Na Bolgarskem so tudi velike množine starega bakra, ker imajo Bolgari veliko veselje zlasti za bakreno posodo in orodje vseh vrst.
Bogati bakreni rudniki so tudi v Srbiji in ravno te dni so se Bolgari polastili rudnika pri Zaječarju, ki daje vsako leto 7000 ton bakra. Bogate bakrene rudnike pri Majdapeku in Šabcu so pa osvojile avstrijske čete.
Turčija ima znatne bakrene rudnike v Mali Aziji, ki se pa ne izkoriščajo zadostno. V Mali Aziji so se pečali s kopanjem bakra iz davne davnine. Tako se nahaja mnogo starih rovov na obrežnem ozemlju Traoezunta, ki so sedaj večinoma opuščeni. Najvažnejši rudnik je v Arghana-Maden v vilajetu Diarbekr ob izvirih Tigrisa. Ti bakreni skladi so znani že mnogo stoletij ter zavzemajo površino 20 kvadratnih kilometrov. Nedavno je sklenila turška vlada z nemškimi interesenti pogodbe za velike dobave rude v očiščenem stanju. Po-tezali so se za baker tudi angleški in ameriški podjetniki, a bili odbiti. Ker se cenijo tamošnje zaloge na 12 milijonov met. stotov, bo zadostno preskrbljeno za potrebščine bakra zavezniških vojsk.
Drago mleko v Carigradu.
Naše mestne gospodinje tožijo nad pomanjkanjem in draginjo mleka, tolažiti se morejo s tem, da je drugje še vse drugače. Na Dunaju, v Berlinu in Parizu vedo gospodinje peti še vse drugačne pesmi o tem. Toda najdražje je pa mleko pač v Carigradu. Okolica ne nudi potrebne plodne zemlje za pridelovanje krme in se morata celo seno in slama od daleč dovažati; zato je tu živinoreja draga reč. Vrhu tega manjka prometnih sredstev, vsled česar se mleko ne more redno dovažati. Živinorejci sami nimajo veliko smisla za mlekarstvo ter izdelujejo le manjvredno surovo maslo. Vsled balkanske vojne se je razbeg-nilo tudi tracijsko prebivalstvo, ki se je pečalo z živinorejo. Zato je že pred sedanjo vojno stal v Carigradu liter mleka 40—60 vinarjev, boljše surovo maslo 6 K kilogram, sedaj so se pa cene dvignile še za 50 odstotkov.
Dnevne novice.
-f- Cenjene naročnike, ki nam pošiljajo naročnino po položnicah, vnovič opozarjamo na to, da sprejme uprava našega lista take pošiljatve šele čez 3 do 7 dni in da torej ne more lista odposlati takoj drugi dan po odpošiljatvi, ako naročnik od-pošiljatve ne naznani istodobno po dopisnici. To smo opetovano omenili v našem listu, vkljub temu prejema uprava še pritožbe, češ, denar ste že prejeli, lista pa šc sedaj nisem prejel.
Konferenca avsrljskih škofov. V torek se je na Dunaju začela konferenca avstrijskih škofov, katere sc udeležujejo tudi slovenski škofje dr. Sedej iz Gorice, dr. Jeglič iz Ljubljane, dr. Karlin iz Trsta, dr. Napot-nik iz Maribora in dr. Mahnič iz Krka.
+ Deželni glavar dr. šusteršič in Bolgari. Sofijski »Dnevnik" piše 18. oktobra pod naslovom »Avstrijski Slovani za Bol-
storil več kakor vsako drugo društvo v tej državi, gotovo zasluži, da mu v teh težkih časih pridejo na pomoč vsi, ki so v to poklicani.«
+ Minister za zunanje stvari baron pl. Burian je odpotoval dne 9. t. m. zvečer v Berlin.
+ Veleposlanik dr. Dumba odpoklican. »Politična korespondenca« poroča: Veleposlanik dr. Dumba je zdaj po cesarjevem sklepu 4. t. m. odpoklican s svojega mesta v Washingtonu.
Zahvala za vreče, podarjene četam. Od c. kr. deželnega predsedništva svoječasno izdani oklic radi oddaje vreč našim četam na jugozapadni fronti je imel v celi deželi najlepši uspeh. Število od prebivalstva podarjenih vreč presega več tisočev.
C. in kr. 5. armadno etapno poveljstvo je za jako lep vspeh, ki ga je imelo to podjetje z dopisom na c. kr. deželno predsed-nišlvo za Kranjsko izrazilo zahvalo v imenu najvišje službe ter pripomnilo, da naj požrtvovalnost darovalcev najde svoje najlepše plačilo v zavesti, da je prihranilo s svojimi darili našim vrlim četam mnogo krvi.
V tem, ko se ta zahvala tem potom sporoča vsem onim, ki so z darili, ročnim delom ali drugače pripomogli k uspehu, se srčno prosi za nadaljevanje tega dela. Še vedno morajo naši junaški vojaki na jugozapadni fronti vztrajati oroti neprestanim navalom sovražnikov, še vedno je treba skrbeti za njihovo varnost. Prazne vreče, prilično 60 cm dolge in 40 cm široke, iz trpežne tkanine, v svitlih, neopazljivih barvah (rumenkaste, rujavkaste, sive); na odprti ozki strani opremljene z trdno vrvico za zavezo, naj se oddajo pri županstvih (v Ljubljani pri mestnem magistratu). Tudi že rabljene vreče so dobrodošle, če so le dovolj trpežne. Na posebno zahtevo bi se plačalo za kos po kakovosti 50 do 70 vin,
—	Nenadoma je umrla gospa Marija Lončar, hotelirka »pri Radec-kiju« v Tržiču, tašča g, ravnatelja Cirila Dolenca iz prisilne delavnice. Pogreb danes popoldne ob 4. uri.
—	Darila za vojne ujetnike v Rusiji, Ruska vlada je po dolgih pogajanjih dala za pošiljanje darov avstroogrskim vojnim ujetnikom na Ruskem na razpolago brzo-vlake. Te vlake spremljajo zastopniki švedskega Rdečega križa, ki razdele darove neposredno v roke ujetnikov na licu mesta. Naša vlada je to priliko nemudoma izrabila in že odposlala polne vlake najnujnejših potrebščin našim ujetnikom. Sprejemajo se pa tudi darovi občinstva za naše ujetnike na Ruskem, toda le splošno ujetnikom, ne pa določenim ujetim vojakom namenjena darila. Denarne darove je pošiljati na Kriegsfursorgeamt, Wien, 9. Bezirk, Berggasse Nr, 16.« Darovi v blagu (samo nove stvari), in sicer: gorke srajce, gorke spodnje hlače, volnene nogovice, pleteni telovniki ali sviterji — če le mogoče pri vratu zaprti, gorke rokovicc, zapestnice kučme, prsogrelci, kolenogrelci, trebušni pasovi, šali, žepni robci (brez siki!), obrisače, naramnice, brez gumija, milo, krtačice za zobe, glavniki, sredstva proti ušem, naj se oddajajo v zbiralnicah vojnooskrbnega urada ali pa Rdečem'' križu, kjer tega ni pa v občinskem uradu. Odtod se pošljejo nabrani darovi nemu-
doma na gori navedeni naslov vojnooskrbnega urada na Dunaju, Vse pošiljatve za vojne ujetnike so poštnine proste, a k naslovu na paketu in poštni spremnici se mora dodati opazka » Kriegsfursorge-Lie-besgaben«. Gori navedenim darovom v blagu pa se ne sme priložiti nobenega pisanja ali tiskovine in nikakih jedil ali pijač-
_ Nov slovenski mesečnik v Ameriki- V Ameriki je pričel izhajati »čas«, posvečen pouku, izobrazbi in napredku sploh.
—	Premeščenje. Č. g. vikar Janko L o b e je prestavljen iz Novega mesta v Čermošnjice; na njegovo mesto je prišel č. gosp. Ivan Žerjav, kaplan iz Čer-mošnjic.
—	Potres. Iz Zaplane poročajo: V nedeljo 7. novembra zjutraj ob pol 4. uri je bil tukaj zelo močan potresni sunek.
—	Cene špiritu so se danes zopet zvišale.
_ V Gradcu je umrl domobranec infanterist Vincenc Pleničar.
—	Umrl je Franc M e 11 i w a , višji gozdar kneza Windischgraetza.
—	Iz ruskega ujetništva se je oglasil pekovski mojster iz Kranja Fran Megušar. Ujet je bil dne 11. maja. Sedaj je pomočnik pri nekem pekovskem mojstru. Zdrav je, godi se mu dobro in želi vsem znancem Ln prijateljem, da bi se še srečno videli. Pozdravlja vse.
—	Pozor! Glasom ministrske naredbe z dne 23. septembra 1915, št. 283 drž. zak., so zasežene razne kovine, ki jih rabi vojaški erar. Prizadete stranke se opozarjajo, da se bodo oblasti prepričale in kdor je kaj v tem oziru pregrešil, bo brez vsakega ozira občutno kaznovan.
—	Samoumor. V Zagrebu se je na ta-mošnjem pokopališču obesil neki Josip Sušnik, rojen 1. 1851.
V Nemčiji se pivo vnovič podraži, Zveza nemških pivovarnarjev je sklenila, da vnovič zviša cene za pivo, in sicer za 5 mark za hektoliter. V letošnjem letu so poskočile cene za pivo v Nemčiji od 22 na 33 mark za hektoliter.
—	Umrl je na Dobrovi Josip Zore* posestnik, mlinar in Žagar, po domače Malnarjev oče.
—	Kako so ujeli morilca in roparja Zupeta. O tem se še poroča: 30. m. m. med 8. in 9, uro zvečer sta dva moška na cesti med Sušicami in Dobindolom napadla Antona Spreitzer iz čermošniške občine in mu uropala 6 K. Eden roparjev da je imel puško z nataknjenim bajonetom, drugi je bil neoborožen. Napadenec ju vsled teme ni mogel spoznati. Oboroženi ropar je bil najbrže orožniški morilec Martin Zupet iz Zaboršta, okraj Krško, tembolj, ker so Zupeta naslednji dan v onih krajih videli in spoznali. 4. t. m. se je pokazal Zupet v Hrastu in Skremljevcu ter izpraševal po hrvaški meji. Orožniki iz Suhorja so nato s pomočjo nekaj civilnih ljudi, oboroženih z lovskimi puškami, takoj priredili pogon za morilcem do hrvaške meje. Tam so naslednje jutro ujeli Zupeta blizu kraja Buliši; dobil je tri strele sekanca ter ni mogel dalje bežati. Ko so ga prijeli, so našli pri njem dva revolverja 6 in 9 mm kalibra, tri žepne nože, magacin patron, pet žepnih ur, pet srebrnih urnih verižic, zlato žensko urno verižico, kratko častniško verižico Double, dva zlata poročna prstana, štiri druge zlate prstane s kamni, dve usnjeni denarnici, 340 K gotovega denarja in rožni venec-
—	Junaška smrt. Narednik g. Janko Ramovš nam sporoča: V velikih bojih na južnem bojišču, ki se vrste vsak dan, je padel 3. t. m. Slovenec desetnik Drago-tin Orehek. Pokojnik je bil dober in hraber vojak. Pri velikem navalu Lahov na naše postojanke se je pokojnik zelo hrabro boril. Da reši svojega dobrega in hrabrega stotnijskega poveljnika, plane kakor srdit kvišku in bije po sovražniku. Ravno ko mu kaže njegov poveljnik, naj se malo zakrije, prileti dež krogel in Orehek se v glavo zadet zgrudi na tla. Njegovega poveljnika je krogla ranila na roki. Vsi smo bili žalostni, ko smo zvedeU za Orehkovo smrt, Vsem Slovencem v ., < polku ostane v nezabnem spominu kot najboljši tovariš. Čast in slava junaku Drai gotinu Orehku!
—	Umrl je v Celovcu vojaški delavec Jakob Koren iz ljutomerske okolice, star 30 let.
—	Desst siuov pri vojakih. Pišejo nam: Vdova Alojzija Drolc iz Špitaliča, o kateri ste poročali v 233, številki »Slovenca«, da ima šest sinov pri vojakih, ima v resnici deset sinov pri vojakih. Nekaj starejših je že oženjenih in imajo svoja gospodarstva. Od deseterih bratov je bilo sedem že prej potrjenih in so služili v cesarski suknji, zadnji trije so bili pa letos potrjeni in vpoklicani. Samo najmlajši, Ignac, je sedaj doma, ker je vsled mnogih prošenj matere, županstva in sosedov dobil začasen dopust, da pomaga materi pri gospodarstvu, ker je bila ostala popolnoma sama. Zanimivo je, da je mati Alojzija Drolc povial deset otrok — same fante in vse spravila kvišku, da so sedaj vsi voiaki, Takih slučajev gotovo ni mnogo.
—	Odlikovana brata stotnika. Brata
Viljem in Rudolf Franke, oba stotnika, sinova umirovljenega orožniškega straž-mojstra Franketa, sta bila oba ranjena in oba odlikovana. Storejši, Viljem, 21. peš-
folk, je že od začetka vojne na bojišču, e iz prvih bojev v Srbiji ima kroglo v desnem stegnu, kljub temu služi sedaj na italijanski fronti ter je bil za svoje zasluge pred sovražnikom odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem III. razreda z vojno dekoracijo. Drugi brat, Rudolf, 19. domobr. pešpolk, je bil v bojih v Galiciji že dvakrat ranjen in za svojo hrabrost odlikovan s Signum laudis in z vojaškim zaslužnim križcem. Sedaj leži težko ranjen v bolnišnici v Pragi.
—	Umrl je dne 1. novembra ponoči v Celovcu c. in kr. polkovnik v p., bivši poveljnik 73. pešpolka, vitez Franc Jožefo-vega reda, imejitelj vojaškega zaslužnega križca itd., g. Kari Wilde, po dolgem bolehanju. — Umrl je za ranami, dobljenimi v Voliniji, četovodja 15. pešpolka Franc Fabjan, uslužbenec tiskarne Tiskovnega društva v Kranju. — Umrla je tašča g. c. kr. poštnega koncipista v Gradcu dr. Fr. Janžekoviča, gospa Marija Smuk, bivša posestnika in mlinarica v Samušanih.
Umrl je v Trstu g. Karol Ž i v i c , star 24 let.
—	Izkaznice za meso v Berlinu se
uvedejo, da sc prebivalstvo ne bo moglo preskrbeti z mesom za dneve, ki je prepovedano jesti meso.
—	Nesreča na železnici. Železniški uslužbenec, dvejsetletni Jožef Zupančič, je šel dne 1. novembra po železniški progi, da bi nastopil nočno službo v čuvajnici pri Gradacu. Nesreča pa je hotela, da je padel ravno, ko je prihajal vlak. Glavo je sicer še odnesel, toda noge so mu ostale pod vlakom, ki mu je razmesaril desno nogo, levo pa odtrgal pri kolenu. Prepeljali so ga v bolnišnico Usmiljenih bratov v Kandiji.
—	Ranjen je bil enoletni prostovoljec Jožef Gašperšič iz Krope na Vernih duš dan v levo roko na laškem bojišču.
—	Mesto venca na grob Jožefa in Frančiške Ogrič v prid slovenskim sirotam, katerih oče je padel na bojišču, je poslala g. Marija Pirnat z Ogrskega znesek 10 K.
—	Invalidi dobe odlikovanja. Uradno se razglaša: V notranjosti dežele utegne biti mnogo vojnih invalidov in vojnih pohabljencev, ki doslej vsled najrazličnejših okoliščin še niso prejeli nobenega odlikovanja, Opravičeno je pa mnenje, da so premnogi izmed teh ljudi v celi in polni meri storili svojo dolžnost in pri izpolno-vanju dolžnosti postali vojnoinvalidni, zato namerava vrhovno armadno poveljstvo tiste invalide, o katerih se dokaže, da so najpopolnejše storili svojo dolžnost, naknadno predložiti v Najvišje odlikovanje. Vsi oni, ki so v sedanji vojni izgubili kak ud ali več njih, ali ki so drugače trajno težko poškodovani, pa doslej še nimajo nobenega Najvišjega odlikovanja, se po-zivljejo, da se najkasneje do 15. novembra oglasijo na pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih, kjer bodo zaslišani na zapisnik. Vsak mora natančno povedati svoje ime, rojstno leto, domovinsko občino; potem šaržo pri vojakih, polk (bataljon), stotnljo (škadron, baterijo), pri kateri je služil na bojišču, boje, katerih se je udeležil — kje, kdaj in v kateri zvezi (brigadi, ozir. diviziji), okoliščine, ko je bil ranjen in druge morebitne važne podatke o svojem delovanju. Na podlagi teh zapisnikov bo potem vojna oblast dalje poizvedovala, ali posamezni invalid zasluži Najvišje odlikovanje. Invalidi naj se tedaj podvizajo na c. kr. okrajna glavarstva.
—	Orientalski jeziki. Avstrijska na-učna uprava namerava v kratkem posvetiti pouku orientalskih jezikov, posebno bolgarskega in turškega, povečano skrb.
—	Cenitev po vojni povzročene škode. Da sc po vojaštvu na nepremičninah povzročena škoda čim preje poravna, je 5. armadno etapno poveljstvo sledeče odredilo: 1. Prijavljeno škodo naj dotični vojaški oddelek s sodelovanjem županstva takoj na lici mesta potom mirne poravnave uredi. Škodo, ki znaša nad 100 K, mora odobriti 5. A. E, K. 2. Če se poravnava ne da doseči, je škodo če le mogoče po dveh zapriseženih cenilcih ozir. vsaj po dveh nepristranskih možeh dognati in s posebnim izkazom prijaviti politični oblasti, 3, Ta potem te izkaze s sodelovanjem davčne oblasti pregleda, 4. Čc znaša napravljena škoda v eni občini nad 500 K, jo je treba komisionelno dognati. K tej komisiji je povabiti tudi kako v bližini se nahajajočo vojaško osebo s posredovanjem etapnega postajnega po veljstva. Na ta način pregledani izkazi se potem pošljejo c. in kr, 5. armadnemu etapnemu poveljstvu, ki nato oškodovancu prizna primerno odškodnino. 5. Če se oškodovanec ne zadovolji s priznano mu odškodnino, stopijo v veljavo določila § 33. o vojnih dajatvah, po katerih določbah oškodovanec lahko svoje zahteve pismeno ali pa ustmeno naznani pristojnemu županstvu tekom šestih mesccev. od dne-
va, ko je bilo v smislu § 2. razglašeno, da se je dolžnost vojaških dajatev končala. 6. Kdor poskusi dobiti odškodnino za škodo, kateri v resnici ni imel, ali kdor bi za že poravnano škodo še enkrat zahteval odškodnino, tistega se bo za poskušeno ali izvršeno goljufijo kazensko zasledovalo.
— Zasebnim službo- in delodajalcem. V smislu svoječasnega oklica o preskrbi služb in dela za vojnoinvalidne podčastnike in vojake opozarja mestni magistrat ljubljanski, da so tozadevne tiskovine prijavnice pri »Mestni posredovalnici za delo in stanovanja« na razpolago.
Pred bitko na severnem bojišču.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Vse mirno pred nami — daleč za nasprotnimi višinami šele ruske postojanke. Pred nami in za nami molče štrle proti nebu mnogoštevilni križi, kateri tajinstveno pričajo o dogodkih, kateri so se tu nedavno odigrali. Težko je človeku pri takem pogledu: grobovi tulijo . . .
Tu na tej ravnini smo se zopet udomačili. V novih jarkih vse mrgoli — vse si ureja svoja stanovanja. Skupina metalcev min je že z delom gotova, tudi kanoni v bojni črti so skoro »zakopani«. Spopolnju-jejo se le še na kilometre dolgi letalni rovi, kateri nas vodijo v za nami ležečo vas ter tako omogočujejo zvezo z zaledjem. Tu ter pri mnogovrstnih žičnih ovirah so zaposleni hudomušni pijonirji. Nikjer žalostnega cbraza; ob okopih ravno svira polkovna godba. Vzpodbujevalno udarjajo vrlim fantom znane melodije domače pesmi na uho, iskrč se jim oči, v nasmeh se jim širijo ustne. Le malokdo pomenljivo poveša glavo, toda le za moment in že zopet ureja svoje ležišče ter opazuje, kako bi najpripravneje uredil strelsko lino.
Tako cel dan, dan za dnem, do današnjega dne. Danes so se pa vzdignili iz kritij naši, nam nasproti ležeči sosedi, da pridejo k nam gostovat. Vse, kar ne spada v bojno črto, brzih korakov odjadra v zavetje. Izginili so kmetje s polja, končano je njih oranje. Brneči šrapneli so odnesli tudi v galopu »Čovanovega Ludvika« z njegovim dvokolesnim vozičkom. Šel je hudo-mušnež z nasmehom na licu.
To je preludij k sledeči ter najbrž kr vavi bitki. Že se od daleč vidi nastopajoče vrste pehote, katere se previdno ter polagoma bližajo usodepolnemu cilju.
V naših jarkih pa vlada mir pred nevihto; vsakdo hladnokrvno zre na bližajoče se človeške cilje . . .
rijo, Rusija namreč ne dobi samo Carigrada ampak do njega tudi pot po suhem in sicer na stroške teh dveh držav. Odstopiti bi imele suho progo ob Črnem morju. Rumunija bi izgubila svoje pristanišče Kon-stanco, Bolgarska pa Burgas, kaj bi to po-menjalo za ti državi, ne potrebuje daljnje razlage.

Slovenski letalec odlikovan.
Glasilo ogrskih Slovencev piše: Že enkrat smo popisali odlikovanje Hozjan Štefana, našega letalca z D. Lendave. Zdaj je dobo novo odlikovanje, priznanje od Pflan-zer-Baltin poveljnika i vložena je prošnja tudi, da dobi zlato svetinjo. Novo odlikovanje je dobo za tisto junaštvo, štero je doprineso na Dnjester fronti, odkod je mo-geo v Besarabijo leteti i tam bombe vrči na rusko letalsko postojanko. To nalogo ne samo ka je dobro zvršo s svojim častnikom, nego na poti domo je obladao pet ruskih zrakostrojev. — Hozjan Štefan je sin Hozjan Petra i Zver Vercne z Bolzovi-ce. Zdaj v lendavskih gorah stanujejo kje so si imanje spravili. Slovenski dečko je tak i se ne sramuje svojega slovenskoga roda. Oproso nas je, naj Slovencom naznanimo njegov uspeh kakti junaštvo slovenskih staršov sinii.
»Čas« 1915, IX. letnik, zv. 6. ima naslednjo vsebino: Članki: X. Srednjeevropska državna zveza. — Dr. Fr. Grivec, T. G. Masaryk — III. Masarykova politika in sociologija, — IV. Masarykova metoda.
Osebnost. — Vpliv. — V. Masaryk med Hrvati in Slovenci. — Dr. Jos. Mal: Nov jezikovni zemljevid naše italijanske meje. Dr, Aleš Ušeničnik: Izpovedi konver-tita. — Dr. Jos. Mal: Iz dobe Tomaža Hre-Dr, Janko Bratina: Goriško sloven-
na
m
sko časopisje, — Obzornik: Verstvo iultura: Vojska in bodoče naloge. — »Hochland« o viru nemške moči. — Opat Webcr o zvanju avstrijskih katoličanov, (A. U.) Dr. A. B. Jeglič: Mesija. (A. U.) — Socialno gospodarstvo: Carinska zveza ali kaj, (A, U.) — Pedagogika: Viktor Bežek: Občno vzgojeslovje z dušes!ovnim uvodom. B. Občno vzgojeslovje, (Fr. Ušeničnik.) — Beležke: Nova doba islama? — Grb av-stroogrske monarhije. — Stoletnica »svete aliance«. — Literatura. — Glasnik »Le-ono"e družbe«. — »Čas« izhaja kot dvo-mesečnik. List je ena izmed rednih publikacij »Leonove družbe«. Letnina za »Čas« in druge redne publikacije L. D. znaša 6 K. Pošilja naj se na naslov: »Leonova družba« v Ljubljani.
izpred sodila.
— Zanimiva razsodba. — »Vino neobhodno potrebno.« C. kr. okrožna sodnija v Novem mestu je pod predsedstvom c. kr. dvornega svetnika Žmavca v navzočnosti c. kr. dvor. svetnikov Bučarja, dr. Krauta, dr. Furlana razveljavilo razsodbo okrajne sodnijc v Kostanjevici, s katero se je posestnik M. B. oprostil obtožbe prestopka po § 14/1. ces. naredbe z dne 7. avgusta 1915, štev. 228 dr. z. Javni obtožitelj je bil dr. Kremžar. C. kr. okrožna sodnija v Novem mestu je izdala razsodbo, da je M. B. kriv, da je prodal J. K. 250 litrov vina po 70 vin. liter, torej zahteval (prej je bilo vino po 40 do 50 vin. liter) čezmerno ceno ter ga je obsodila na 50 K denarne kazni. Zgoraj omenjena okrožna sodnija je v razsodbi navedla naslednje razloge: »Prvo-soana oprostilna sodba temelji samo na nazor, da vino ni neobhodno potrebna reč. Ta nazor je pomoten. Sodno notorno je, da se na Dolenjskem prideluje vino skoro pri vsaki hiši in se rabi za navadno domačo pijačo. Vino tvori bistveni del hrane za delavce, ki sploh nočejo na delo priti, če ne dobe vina. Ker je tukajšnje ljudstvo prepričano o krepilni moči vina, ga je šteti med neobhodno potrebne reči. Podani so v obtoženčevem ravnanju zakoniti znaki prestopka po § 14/1. ces. nar. in je krivdorek utemeljen.«
Podpisovanje lil. mm posojila.
4015 milijonov kron avstrijskega vojnega posojila podpisanega. C. kr. kor. urad poroča dne 9. t. m.: Do zdaj se je pri podpisovanju tretjega avstrijskega vojnega posojila dosegla vsota 4015 milijonov kron. Končna številka se šele dožene, ko se izdelajo izredno številne, deloma še dohajajoče prijave, ki dohajajo zadnje dni poštnim uradom. Poleg tega se še postopa o mnogih, pravočasno prijavljenih podpisov, ki še iz formelnih razlogov, ker manjkajo oblastvena potrdila pri udeležbi zakladov itd., niso rešena.
4- Pri Kranjski deželni banki je podpisal III. vojnega posojila knezoškof ljubljanski, g. dr. A. B. Jeglič, dodatno k svojim prijavam za to posojilo v zneskih po 400.000 in 5000 K še nadaljnjih 600.000 K, tako da znašajo sedaj vse njegove prijave 1,005.000 K.
— Pri podružnici c. kr. priv. avstrijskega Kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani so med drugimi podpisali pri naši podružnici III. avstrijskega vojnega posojila: 9000 K Franc Szantner, Ljubljana, Šelenburgova ulica; 1000 K Josip Šetina, Zbilje pri Medvodah; 400 K Frančiška Kurent, Ljubljana, Knafljeva ulica; 6000 K Henrik Oroszy, Šiška, Franc Jože-fova cesta 159; 40.000 K gospa Marija Benedikt, Ljubljana, Gradišče; 1000 K gdč. Ana Brodnik, Ljubljana, Marijin trg 3; nadaljnjih 400 K gdč. Adela Schneider. Ljubljana, Dunajska cesta; 6000 K Adolf Mer-genthaler, Ljubljana, Vodmat 26; nadaljnjih 10.000 K tvrdka Predovič, Ljubljana (skupno na III. vojno posojilo 22.000 K).
+ Pri Jadranski banki je podpisal
državni in deželni poslanec Evgen Jarc 5000 K vojnega posojila.
Pri ljubljanski kreditni banki v Ljub-
stu je subskribiralo 672 strank v celoti 10,544.300 K 51/2% tretjega avstrijskega vojnega posojila.
lj Podpisi HI. vojnega posojila na drugi državni gimnaziji. Učenci druge državne gimnazije v Ljubljani so III. vojnega posojila podpisali podpisali 2300 K, profesorski zbor 14,900 K, »Podporno društvo« 1000 kron. skupaj 18.200 K. Razen tega so na prigovarjanje učencev njih rodbine podpisale 25.700 K. V okviru druge državne gimnazije se je torej III. vojnega posojila podpisalo v skupni vsoti 43.900 K. Med navedenimi podpisi učencev in profesorjev se je potom zbirk med učenci 400 K, potom zbirk med profesorji in potom odsto-pitve enega odstotka mesečnih plač 600 K, skupaj 1000 K, podpisalo na korist »Por-pornega društva«.
Pogrešane drožine z Soriškega.
Anton Berlot, Reka, Via deli' Indu> stria št. 44 111/13, išče preč. g. Antona Berlot, dekana v Tolminu. — Srebrnič Mel-hijor, k. k. Landsturmmarsch-baon Nr. 24, Maschinengewehrabt., vojna pošta 222, išče svojega očeta Antona in mater Kristino, doma iz Št. Florijana pri Gorici. — Josip Hvalica, k. u. k. Verpflegsmagazin, Graz, išče svojo soprogo Amalijo, iz Av-škega, občina Ajba. — Janez Afernik, k. u. k. Res. Spit., Jagerkaserne, Steyr, Ob. Oest., išče svojega očeta Antona in sestro Antonijo, doma iz Kobarida. — Alojzij Erzetič, k. u. k. Div. Backerei Nr. 18, vojna pošta 304, išče svoja dva brata Friderika in Antona, dma iz Neblega, in brate Jsipa, Antna in Karla Urbančič, dma iz Hruševja, — Medvešček Mihael, 97. pp., 3. stot., vojna pošta 63, išče svojega očeta Tomaža in mater Marijo, doma iz Skale št. 148, občina Anhovo pri Kanalu. — Andrej Žagar, 27. dom, p„ 6. stot., vojna pošta 53, išče Marijo Žagar, Žaga štev, 71, Primorsko. — Ban Mihael, 27. dom. p 6. stot,, vojna pošta 53, išče Jakobino Ban, Borjana št. 57, p. Kobarid. — Trlikar Iv., 27. dom. p., 6. stot., vojna pošta 53, išče svojo ženo Marijo, Loge št. 71, Primorsko. — Anton Dugar, k. u. k. Professioni-stenabt., Celovec, išče rodbini Dugar in Ipavic iz Ročinja. — Franja Koren, Bara-ckenlager, Bruck a. d. Leitha, Baracke Nr. 13, Zimmer 3, išče svojega brata Mar-celina Gravner, 27, dom, p,, 10. maršbaon — Josip Podvešček, k. u. k. Garnisons-spital Nr, 27, Baracke Nr, 18, Zimmer 2, in Baden bei Wien, išče svoje domače iz Biljane.
Prsne bolečine odstranja izvršno vtiralno sredstvo: Felterjev bol lajšajoči lluid iz rastlinskih esenc z zn. „Elza-fIuid". 12 steklenic 6 kron prosto poštnino. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Eizatrg št. 285 (Hrvatska). Felierjeve lagodno odvajajoče rabar-bara-krogljice z znamko „Etza-kro!;ljice" 6 škatljic poštnine prosto 4 K 40 v zelo hvalijo, (—v—)

Med Angleži in Rosi.
Nemška »Orient Korespondenz« javlja iz Sofije:
Iz uradnih bolgarskih krogov se sedaj izve za podrobnosti pogodbe o Dardanelah, katero sta v začetku letošnjega leta sklenili Rusija in Angleška. O resničnosti teh podrobnosti ne more biti dvoma, ker jih bolgarska vlada objavlja v uradnih spisih. Na videz so pri tej pogodbi udeležene samo Rusija in Angleška, dočim jc gotovo Francija dobila primerno odškodnino nekje drugje.
Angleška je tedaj resnično privolila, da Rusija zasede Carigrad, toda pridržala si je take pravice, ki znatno omejujejo rusko gospodstvo nad morskimi ožinami. Angleška bi imela dobiti otoke v Marmar-skem morju in pred Dardanelami. Na teh otokih bi Angleška gotovo zgradila močna opirališča za svoje brodovje in tako bi nncl ožinami gospodovali Rusija in Angleška, ker Angleška bi nikdar ne dovolila da dobi rusko črnomorsko brodovje čisto prost izhod v Sredozemsko morje, kjer hoče Angleška posebno v vzhodnem delu brezpogojno vladati s svojo mornarico.
Dardanclska pogodba sc popolnoma ujema s to politiko. Čc na obeh straneh ožin ustvari krepka mornariška opirališča, bi ruska mornarica brez angleškega dovoljenja nikdar ne mogia v Sredozemsko morje.
Posebno velikega interesa pa jc ta do-dogovor z ozirom na Rumunijo in Bol^a- i liani, kol oficijelaem subskripciiskem. me-
v T)ežehem gledališču. Jutri v četrtek ob 7*5. uri popoldne
vsllka nosebna predstava za otroKo
Spored:
1.	Izdelovanje smodk.
2.	Male mačice.
3.	Najnovejša kinemaiogrnfična vojna poročila.
4.	Podganji lovec ?z Homeljna. Pravljica,
5.	Začarani galoši. Komična slika.
8. Danijel v ievnjaku. Drama. Sijajne
oprema! 7. Pomagati si zna. Veseloigra.
Za odrasle in otroke pri teli predstavah znižane cene!
Danes in jutri samo v
Kino Central v deželnem gledališču
pri večereih predstavah.
tSi
Velikansk uspehi
Velika drama.
SANATORKJM - EMONA I
ZA-^TRANUE^^ra^^B^-BOLEZNI. L
MCA.
J LOUBLtJANA • KDMENSKESA-ULICA- 4 KJ
JI set-ZCR/W7C prowaj • D ^ FR DERGANC
m predaj Je
2 sedlarska stroja l čevljarski stroj in i slamoreznica v Slomškovi ulici štev. 6.
Vojni kreme-zrezki
(Krlegs-Kreme Schnlttcn)
nepokvarljiva fina jed, nudi lep zaslužek. — 1 kar-tou 36 kosov K 4-—. Razpošilja najmanj 3 kartone 2354	po pošti.
Brandt v Ljubljani, pošta 7.
Zaloga na debelo: Nowotny, Dunajska cesta.
tj U BIJ AHA:M A Rije TER E: .^•'.'..ZIJ E t E S TA sr.l h H 0 VI S VET NASPROTI KOtIZEJA ZAH: TEVflJ TE PR VI SLO V. C EN (K
starejša, katera je sposobna za vzgojo otrok in ki bi obenem tudi oskrbovala bolno gospo, se sprejme takoj v šelen-bnrgovi ulici št. 6. II. nadstr. desno.
Sprejme se takoj
iz boljše hiše, izučena v trgovini, šivanju in kuhi	išče ""^f primerne 2345 službe.
Nastop 1. dec. 1915. — Vprašanja na upravo tega lista pod št. 2345. (Znamka.)
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi
oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fotografiji
3409
3409
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.
vseh vrs! in vsako množino
• • v • .
pri A. Kane, Gameljne pri Ljubljani.
sprejme Oton Homan v Radovljici. Ponudbi je priložiti prepise izpričeval navesti zahteve in čas vstopa.	2319
2332
Vam plačam, ako Va- i ših kurjih očes, bra-i davic in trde kože,t
tekom 3 dni s korenino, j brez bolečin ne odpravi j Cena lončku z| jamstvenim pis-Imom K 1—, 3 lončki K 2.50. — KEMENY,j | Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12,82 Ogrsko j
Sprejmem takoj navadni kuhi veščo
Lfublfana, Mestsii trg štev. 22.
A/NTO/N BOC
barvenja iu ksmična pramsca f | Liubliaiip;Selenburgovaul.6 j 1
"Dela se izvršu ejo iudi na Glincah št 46. f^izUe cene I Točna in solidna postrežba
Obstoj tVrdke že čez 50 let.
Gospotiična vešča slovenske in nemške korespondence, strojepisja, slovenske in nemške stenografije, želi	2344
srednje starosti iu čvrstega zdravja. Prosta urana in stanovanje, mesečna plača 50 K. Ponudbe naravnost na : ifiat. DoSničar, kolodvorski restav-rater v št. Petru na Krasu.	'-323
m a «ir **
G oil
5 Qn\zm
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt. otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zivod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri živijenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavamva^ncem
St^n'^ atranciiskih'fondov'koncem leta' 1914." !'.!".!'.'.! ! . . . . . K 48 732.022-76 V letu 1914 se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432.232-66
Kdor nam Tava skleniti življensHo zavarovanje, veljavno za BOltIE zauarooaHte, nai se vTastno korist obrne do gori imenovane podružnice. - Prospekt! zaston, in '	poštnine prosto.
smr Sposobni zastopniki sc sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. ISE
Marije Terezije casta št. 12.
Tužniin srcem naznanjamo vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša predobra mati in tašča, gospa
marija Lončar
posestnica ln hotelirka,
dne 8. t. m ob 3. uri popoldne, po kratki mučni bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokujnice bo v sredo, dne 10. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na tržiško pokopališče.
Sv. mašo zadušnice se bodo brale v četrtek, dne 11. t. m. v župni cerkvi v
Tržiču.
Blago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. V TRŽIČU, dne 8, novembra 1915.
Ivan Lončar, Rihard Lončar,
sinova.
Mlcl Marlnček roj. Lončar, Tilka Dolenc roj. Lončar, LorI Lončar,
hčere.
2352
Ciril Dolenc, Matija Marlnček,
zeta.
dobavlja v cisternah in sodih takoj ali na odpoklic veletvrdka JOS. PiCk, OratišC.
m
£12
jY[odni salon
Stuchly-Maschke
Ljubljana
židovska ulica $t. 3 dvorci trg 1.
Osebno izbrane novosti z u)u naj a
Priooročct: naivečjo 13bero klobukov ya dame in deklice kakor tudi bogato ja-togo žalnih klobukov.
i
Solidno blago,
flJT Popravila točno in vestno. Zunanja naročila na izbiro 3 obratno oošto.
Priznano nizke cer.c.
v kakšni pisarni. — Naslov pove uprava tega lista

pletenin, trikotaž ln
Priporoča svojo zalogo, kakor:
Spoitno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogreice, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz šifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke.
Gumijevi plašči, nahrbtniki itd.
Na defcelo in drobno.
skladišče nasproti (štev. 7)
priporoča cenjen, damam in gospicam svojo bigato izbero najokusneje nakitenih
klobukov, vedno novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovrstnih tovarn in najmodernejšega nakita.
Žalni klobuki vedno v zalogi.	MT Popravila po želji.
Priznano najnižje cene. :=: Zunanja naročila z obratno poŠto.
Izdaia konzorcij »Slovenca«*
Tlak: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Joiei Gosllnčar. državni poslanec.