PoStMiwa plačana v gotovini. Št. 17. Ljubljana, ine 31. maja 1923. Lato I. M&tfffrrturi'r* Izhaja vsak četrtek. Ceiia za Jugoslavijo: 2tO Öin za celo fieto. Za inozemstvo 50 Din za celo leto. Posamezne številke stanejo po 1 Dinar. Uredništvo In npravništvo: Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. Telefon št. 423. Rokopisi se ne vračajo. VF==== 118®3. k—— Oto ©O letnici raarocinegia. delavca dr. Ivana Šušteršiča 1933. 1 # m Dr. Ivan Šušteršič je obhajal dne 29. maja svojo šestdesetletnico. Nimamo namena pisati slavospeva ali obširnega životopisa, spominjamo se ga le kot odličnega, borca za katoliška načela, ki je z neumornim delom privel slovensko katoliško ljudstvo iz skromnih političnih razmer, do moči in veljave v deželi. Spominjamo se ga, kot najodličnejšega govornika na katoliških shodih, na premnogih ljudskih zborovanjih, kjer je njegova živa beseda vžigala in krepila množice, da so ljudje vztrajali v najhujših borbah in konečno tudi zmagovali. — Spominjamo se ga kot nenadomestljivega voditelja v parlamentarnih bojih, ki je številno majhno delegacijo srčno vodil in tako spretno, da je razbil okove, ki so oklepale ogromno večino kmetskega ljudstva in ji priboril v deželi vso veljavo. Pod njim je imelo slovensko kmetsko ljudstvo v deželi toliko moč, kakor nikoli prej in najbrž tudi nobenkrat več imelo ne bo. Spominjamo se ga pa tudi kot moža, ki je ob vsaki priliki posredoval, ako so prišli politični somišljeniki v ostrejše konflikte z nasprotniki ali pa vlado, ako so zadruge ali druge organizacije imele neprilike in ob vsaki taki priliki smo se zatekali k njemu in resnica je, da je bil vsikdar in takoj pripravljen pomagati in da je v resnici tudi pomagal, da se je zadeva srečno izpeljala. Intervencij osebnega značaja niti ne omenjamo, dasi so mu le delale mnogo težav in mu konečno nakopale tudi dokaj sovražnikov. Povojne razmere so ga potisnile z vodilnega mesta in sedanji mladi rod se noče spominjati moža, ki je trebil skozi goščave in močvirja pota in jih utrdil, da se more mladina sedaj nemoteno in varno udejstvovati. Osebni nasprotniki — in kdo si jih ne nakoplje tekom let — so vse storili, da so oblatili njegovo podobo in jo spačeno kažejo mlademu rodu. Zgodovinar, ki bo kdaj brez predsodkov začrtava! politično zgodovino p red prevratne dobe, mu bo gotovo pravičnejši sodnik, kakor smo sodobniki, in priznal, da je bil dr. Šušteršič najodličnejši politični voditelj, kar smo jih imeli v zadnji dobi in da sedanja generacija ne premore nobenega takega. Jubilantu, ki je osivel v nepretrganih bojih, ki je telesno še vedno krepak in silen na duhu, želimo, da bi dočakal še dokaj lepih in mirnih dni in se veselil uspehov, ki jih bo doseglo naše slovensko kmetsko ljudstvo na temeljih, katere je on polagal. — Ü m K šestdesetletnici dr. Ivana Šušteršiča. Dne 19. maja 1863. je bil rojen v Gorenji Vasi pri Ribnici Ivan Šušteršič, najimenitnejši politik, kar jih je rodila slovenska zemlja. Več kot četrt stoletja je kazal kot vodja stranke izredno modrost, dalekovidnost, neustrašenost ter hladnokrvnost ob besnih napadih nasprotnikov, v gospodarskih zadevah dežele pa nesebičnost in veliko vstraj-nost v delu. Vkljub mnogim viharjem je dočakal dr. Ivan Šušteršič svojo šestdesetletnico življenja čvrst, poln svežega duha in veselja do dela v blagor ljudstvu. Srečno naravo ima, da ga niso potrle hude prestane krivice, ki so se vsipale na njegovo glavo iz obeh taborov, od sovražnikov in hinavskih prijateljev, ki so mu zavidali talent. Ako se ozremo nazaj na vse to gorje, katero bo točno ocenila zgodovina šele črez nekaj časa, ko se umiri valov-je in se ljudstvo otrese povojnih bolezni, lahko rečemo: Dr. Šušteršič je sicer mučenik, a za dobro stvar, sam je pa lahko zadovoljen, ker ima čisto vest. Takega moža ljudstvo ne bo zavrglo, marveč mu bo poverilo še važne vloge. Morali bi porabiti več številk »Ljudskega Tednika«, ako bi hoteli opisati Šusteršičevo delovanje in navdušeno priznavanje od strani pristašev v dolgem četrtstoletju. Na 'prvem katoliškem shodu v Ljubljani si je hotel slavni dr. Mahnič roke stolči, tako navdušeno je ploskal Šušteršiču, govorečemu o strogosti katoliških načel. Pozneje so dvorane -Slovenije neštetokrat odmevale »urnebesnih« vzklikov, ko je »naš Ivan« končal svoja izvajanja. Tudi dr. Krek in dr. Jeglič sta zrla vanj plamtečih oči. Nasprotniki pa so sikali kakor pohojeni gadi. Vsega tega za lepo šestdesetletnico izkušanega vojvode ne bomo navajali, pač pa podamo v prihodnji številki lista nekoliko zgodovinskih sličic, ki so dovolj zanimive za poznavanje naših bivših in sedanjih razmer. Tebi, Ivan, ki še živiš, pa kličemo: Ti si ves naš in boš še naš! Rog Te ohrani! • hebruhbhhbm RoFBčajtB in razširjajte „LjiMsM teiih"! Dr. Jan. Krek in dr. Ivan Šušteršič. Dr. Krek je napisal pred desetimi leti o dr. Šušteršiču v »Domoljubu« dne 12. junija 1913 nastopno: Enoindvajseto leto teče, odkar je stopil dr. Ivan Šušteršič na javno politično plan. Ena najvažnejših dob slovenskega ljudstva se je začela razvijati ob tem času, ki je v nji nosil dr. Šušteršič težo dneva in neprenehoma v prvi vrsti stoječ šel naprej, od prvega dne svojega javnega nastopa voditelj, prvi delavec za svoje ljudstvo. Leta 1892 ob prvem katoliškem shodu, ko je naše ljudstvo po svojih zastopnikih navdušeno za katoliške vzore sklenilo z moško voljo, da napove boj liberalstvu na slovenskih tleh, in da ne odneha, dokler ga ne podere, so se začudili zborovalci mlademu doktorju-koncipijentu, ki jih je z neustrašenim pogumom vžigal in hrabril k složnemu delu in boju na temelju katoliških načel. Ni bilo vajeno naše ljudstvo slišati iz takih ust tako živega katoliškega prepričanja in že takrat je oživela misel: »Ta nam bo voditelj v političnem boju; za njim pojdimo!« Prišli so težki časi. Na Kranjskem so liberalcem zrasle peroti, ki so se pod Heinovim zavetjem (združili z nemškimi veleposestniki in zagospodovali v deželi. Uradništvo je zvesto negovalo to zvezo; učiteljstvo je domala brez izjeme javno krenilo v liberalni tabor; slovenskega katoliškega kmeta je pa pehalo vse, kar je imelo moč, ob stran in zaničevalo njegove zastopnike v deželnem zboru. 'Slovenski duhovnik je bil kakor gobavec, ki ga nečejo med ljudi, kakor pregnanec v lastni domovini. Bilo je krivic nešteto, bilo je žrtev na obeh straneh. Dr. Šušteršič je pokazal tu svoj značaj. Neomajno je stal ljudstvu na strani in ga vodil, da si je z lastno pomočjo pomagalo kvišku z gospodarskimi organizacijami, ki jih je v silnih bojih z oderuhi in sovražnimi uradi ustanavljalo in vzdrževalo. Bil je tudi ob teh najhujših časih vedno zvest bojevnik za čast slovenskega duhovnika. Odločilni boj proti slovensko-nemškemu liberalizmu trinoštvu in proti Heinovemu samopaštvu je pa pričel dr. Šušteršič na čelu svojih tovarišev-poslancev, ko je bil 1. 1901. izvoljen v deželni izbor. Šlo je takorekoč za življenje in smrt. Najhujši odpor v deželnem zboru je trajal brez presledka, dokler ni naposled napočila zmaga. Bilo je treba ljudstvo podučiti, da je vstrajalo. Nešteto shodov se je sklicevalo, kjer se je sejalo navdušenje in upanje v boljšo prihodnjost. Vstrajali so vsi in ko so prišle nove volitve, se je pokazalo, da se je ljudska stranka silno okrepila in celo Notranjska, ki je najbolj občutila, da je deželni zbor zavrt, ji je dala prej nezaslišano večino. Hein je šel; novi vol. red je dal ljudstvu politično moč v roke; začela se je doba dela in napredka na vseh straneh v Kranjski deželi. Vse to delo, ki se še vedno razvija pred nami, in ki se že kažejo njegovi sadovi, je pa vodil dr. Šušteršič. Med tem je državni zbornici stal na čelu bojevnik za splošno in enako volilno pravico. Tudi tu je zmagal, prekucnile so se stare predpravice in za nas južne Slovane je napočila nova doba. Naš pomen je vzrastel. Politična pot, ki jo je gradil vsem naprej dr. Šušteršič, je šla vedno dalje. Ni še davno, ko so se Slovenci posameznih pokrajin gledali postrani. Ne Štajercu, ne Primorcu ni šlo skupaj s Kranjcem; v sosednih pokrajinah so radi zabavljali čez kranjski prepir in hvalili svojo slogo, toda preko mej kranjske dežele je švignil ogenj katoliške misli in liberalec je tudi tam izgubil stopnjo za stopnjo. Ko je bilo vse pripravljeno, so se po dr. Šusterši-čevem načrtu sešli v Ljubljani slovenski zastopniki vseh pokrajin in ustanovila se je Vseslovenska ljudska stranka; padle so zadnje pokrajinske meje. Slovensko ljudstvo ni bilo samo združeno po načelih, marveč je nastopilo tudi proti domačim in tujim sovražnikom kot ena celota, kot tesno med seboj zvezana stranka. Par let kasneje, leta 1912., sta nas dr. Šušteršičev duh in njegova krepka roka pripeljala še dalje: proglasila se je ob navzočnosti slovenskih in hrvaških ljudskih zastopnikov narodna edinost Slovencev in Hrvatov. Katoliški južni Slovani smo nastopili kot en narod z enim političnim ciljem. Podali smo si roke hrvaški in slovenski pravaši v trdnem sklepu, da si hočemo izvo-jevati svobodno, združeno skupno domovino v okviru habsburške države. Veliki cilj je pred nami, pot do njega je odprta, Ljudstvo ve, kod in kam v vsakem slučaju. Stoletja so čakali na ta dogodek. Mi smo ga pričakali in, ko se navdušujemo ob njegovem ogromnem pomenu, ne moremo pozabiti, da dr. Šušteršič nosi zastavo pred nami, da je njegova neutrudna roka pričela kopati skozi kamenje in grmove pot, ki vodi do naše politične samostojnosti. Petdeset let je dopolnil ta posebni, veliki mož. Sive mu že lasje, a vedno stoji še krepko na svojem mestu. Dr. Šušteršič se ne stara ne po duhu ne po srcu. Drži ga po koncu njegovo iskreno prepričanje, njegovo globoko zaupanje v Boga in njegovo pravičnost. Iz tega prepričanja zajemlje svojo moč, ki se kaže takrat najbolj, kadar je nasprotstva največ. Kakor naša Sava, bistra in jasna, da se zrcalijo v nji naše skalne planine, obenem pa nepremagljiva na svoji poti, valeč naprej svoje valove — tak je bil in je načelnik naše stranke. Ob Savi je dom njegovih očetov; njen značaj je v krvi ur. Šušteršiča. Pokazal je ob vsaki priliki, da se trdno drži sam načela, ki ga je postavil: boljši jo v usodnih trenutkih en lot poguma, nego cent modrosti. Najboljše znamenje zanj je in ostane, da se ga nasprotniki boje, in da z vsemi silami napadajo ravno njega. Klevet laži, obrekovanja je izkusil brez broja. Majali so z vsemi sredstvi zaupanje, ki ga ima ljudstvo do njega, grizli mu dobro ime in osebno čast, pa zastonj! Vkljub vsem napadom je ostal dr. Šušteršič tudi do nasprotnikov plemenit in skrajno zvest. Dano besedo je držal vedno tudi nasprotniku in, kar mu je nasprotnik kot tajno zaupal, je ostalo pri njem. Zvest na vse plati! Kadarkoli je kazalo z nasprotniki skupno delo v ljudski blagor, se ga je lotil. Velik je dr. Šušteršič v boju, večji pa, ker je znal vedno brž pozabiti, kar je bilo osebnega, in zato ponuditi roko tudi nasprotniku. Še eno lastnost: Dr. Šušteršič je natančen tudi v malenkostih. Kar prime, prime popolnoma in drži v vseh podrobnostih. Drobnega dela je izvršil čudovito veliko in ga še izvršuje. V drobnem delu izrablja več svojih sil, nego v velikih bojih. Voditelj je spredaj, vse ga vidi, vse pazi nanj. Težko je njegovo delo, ki ga nasprotniki vedno sumničijo in prijatelji časih prav ne razumejo. Njegova moč je v poštenju in zvestobi, obenem pa tudi v vzajemnosti in zaupni slogi z vsemi, ki so ž njim vred odgovorni za javno delo. Usoden za našo bodočnost je čas, ki živimo v njem. Zahvalimo Boga, ki nam je dal za ta čas dr. Šušteršiča. Bog daj, da bi še dolgo stal na svojem mestu. # Tako je sodil o dr. Šušteršiču pred desetimi leti dr. Krek. Kaj pa Pa so vse govorili takozvani dr. Krekovi »učenci« o možu, ki je osi- vel v boju za ljudske pravice in prava katoliška načela, je javnosti dovolj znano. Ponatiskujemo dr. Krekov članek zato, da vsakdo lahko ponovno primerja, kako je sodil o dr. Šušteršiču njegov dolgoletni so-trudnik dr. Janez Ev. Krek in kako govore o njem ljudje, ki pravijo, da so se navzeli dr. Krekovega duha in da so njegovi najzvestejši učenci. Trdno upamo, da se bodo ponovno uresničile besede dr. Kreka, ki jih je napisal pred desetimi leti o dr. Šušteršiču: »Majali so z vsemi sredstvi zaupanje, ki ga ima ljudstvo do njega, grizli mu dobro ime in osebno čast, — pa zastonj! V delu za ljudstvo. (Nekoliko iz polpretekle dobe.) Delo dr. Šušteršiča je bilo neprestan boj za pridobitev čim širših političnih pravic najširšim plastem slovenskega naroda. Boji, ki jih je vodil za splošno in enako volilno pravico bodisi v dunajskem državnem zboru ali v kranjskem deželnem zboru, bodo tvorili vedno viden mejnik v politični zgodovini slovenskega naroda. Upravičeno je smel reči dr. Šušteršič v seji kranjskega deželnega zbora dne 31. januarja 1910. besede: »Ponosni smo na to, da smo zbudili duh ljudske zamo'zavesti, duh demokracije med našim narodom!« Možu, ki je vse svoje življenje posvetil politični in gospodarski samostojnosti slovenskega ljudstva, so politični in osebni nasprotniki očitali narodno izdajstvo. Naj navedemo samo nekaj stvari. Dr. Šušteršič je tiste čase, ko je šlo za slovensko šolstvo in je kočevski poslanec trdil, da morajo biti na nemški gimnaziji profesorji rojeni Nemci, povdarjal, da mora imeti domačin, če je sposoben za službo, prednost pred tujci in rekel: »Mi zavzemamo čisto naravno stališče, da dajemo na naših kranjskih zavodih prednost domačinom. Pomislite vendar, s kakimi velikanskimi težavami je združeno, ako hoče Slovenec izven dežele priti do službe. Če to pomislimo, potem moramo vendar tistih par služb, ki jih je v deželi, ohraniti za ožje rojake. To je stališče, katero smo zavzemali in katero bomo tudi v naprej zavzemali. No, vsaka reč samo en čas trpi in mi bomo tudi to izvojevali in poskrbeli, da bo naučni minister pridobil potrebno spoštovanje pred predlogi našega deželnega šolskega sveta.« Podobno se je izjavil, ko je šlo L 1910. za prega- njanje slovenskih sodnikov in ko je deželni zbor zahteval za slovenske pokrajine nadsodišče v Ljubljani. Takrat je dejal: »Isto važnost pa polaga slovensko ljudstvo na to, da sodi o imetju, da sodi o svobodi, časti in življenju sonaroden sodnik. Mi zahtevamo na slovenski zemlji, med slovenskim ljudstvom slovenske sodnike.« Kdor zasleduje dogodke v političnem življenju zadnjih 30 let našega naroda, bo povsod zasledil dosledno in neizprosno borbo dr. Šušteršiča za pravice slovenskega ljudstva. In to delo ni bilo lahko. Za vsako šolo, za vsako imenovanje, za vsako> najmanjšo pridobitev je bilo treba'voditi cele bitke, dr. Šušteršič pa je stal vedno na čelu in ni klonil niti najmanje. Naštevanje vseh posameznih dogodkov iz teh bojev, bi vodilo predaleč. Gotovo pa je, da slovensko ljudstvo nikdar prej ni imelo toliko političnih pravic, kakor pod treznim in smotrenim vodstvom dr. Šušteršiča. V že omenjeni debati o sodnikih je dejal: »Če hočemo narodni boj iz-vojevati, je glavna stvar ta, da izvršujemo svoj narodni program v celoti; potem bomo izvršili tudi vsak posamezni del našega programa. To pa je odvisno zopet od politike, katero delamo v središču naše države, odnosno od razmerja, v katerem se nahajamo do vsakokratne vlade. To se pravi: »Naša dolžnost je, da smo napram vladi, ki je protivna našemu programu, v dosledni opoziciji in da podpiramo le tisto vlado, ki je prijazna izvrševanju našega programa.« Ali ni v teh besedah izrečena vsa izpoved politika, ki se zaveda odgovornosti napram ljudstvu in svojim volivcem, ki ne pozna kolebanja na desno in levo, ki gre svojo pot naravnost naprej? Doslednost in vztrajnost sta bili od nekdaj temeljni potezi dr. Šusteršičevega dela. V navedenem je označeno samo stališče dr. Šušteršiča v političnem in narodnem pogledu. Uspehi njegovega dela niso izostali; novi se se neprestano pridruževali k starim. Naštevanje bi nas privedlo predaleč in bi za to potrebovali cele knjige. Ogromne so zasluge dr. Šušteršiča za gospodarsko povzdigo našega naroda. Dr. Šušteršič je dobro vedel, da si more samo gospodarsko jak narod izvojevati vse politične in narodne pravice. Zato je bilo njegovo politično delo vedno v tesni zvezi in skoro nerazdružljivo od dela za povzdigo slovenskega narodnega gospodarstva. V živem spominu je še, koliko se je storilo takrat na Kranjskem, ko je bil deželni glavar dr. Šušteršič. Uradili so se vodovodi in ceste, izvrševala melioracijska dela, uravnavali hudourniki in reke itd. itd. V glavnem so bila ta dela v prid našemu kmetijstvu, zakaj dr. Šušteršič je popolnoma pravilno sodil, da je kmetski stan kot najštevilnejši, temelj naroda in da je od odporne sile močnega kmetskega stanu odvisna tudi bodočnost naroda. Ko je šlo za zakon v svrho izvršitve omenjenih del, je dr. Šušteršič izjavil v kranjskem deželnem zboru: »Mi stojimo na stališču in bomo vedno in brezpogojno staii na tem stališču, da je tisti stan, za katerega moramo v prvi vrsti skrbeti, kmečki stan,« Za osamosvojitev našega ljudstva na denarnem polju, sc je osnovala z njegovim sodelovanjem Deželna banka. Zasluge pa, ki si jih je pridobil za zgraditev belokranjske železnice, ki bi naj vezala Slovenijo z Dalmacijo in morjem, pa bodo ostale vedno svitla točka v njegovem delu na gospodarskem polju, saj je dobila Belokrajina s to železnico odprto pot v svet in možnost razvoja do tedaj propadajočega kmetskega gospodarstva. Tedanji deželni odbor pod dr. Šušteršičem je imel uvedeno obširno akcijo za zgraditev novih železnic in izpopolnitev železniških zvez v Sloveniji, žal, da je vse to priprave prekinila svetovna vojna. Omeniti moramo osuševanje ljubljanskega barja, obsežne načrte za izrabo vodnih sil, elektrarno na Završnici, ki je dala Gorenjski poceni prepotrebno elektriko itd. Pri vseh teh podjetjih je bilo sodelovanje dr. Šušteršiča odlično in njegovemu vodstvu se je zahvaliti, da so rodila uspehe. Žal, mnoga vsled vojne nedovršena dela, še danes počivajo in poteklo bo še mnogo časa, da se bodo zopet nadaljevala. Za taka dela je treba pravih mož! Ko je bil dr. Šušteršič deželni glavar kranjski, se ni izpopolnilo samo naše šolstvo, temveč so se modernizirani tudi naši dobrodelni zavodi. Občine so dobile nov občinski red in občinski volivni red. Občinska volivna pravica se je razširila in v občinskih upravah je zavel nov duh demokracije in dela. Dr. Šušteršič je izjavil, ko je šlo za preosnovo uprav naših občin: »Mi stojimo na stališču demokratiziranja javnih za-stopov, mi smo za demokratično preosnovo javnih zastopov, mi hočemo, da pride ljudstvo do veljave v javnih zastopih.« Zgodilo se je to. Pozneje pa so prišli drugi časi, ko ljudstvo ni smelo več govoriti in se tudi dr. Šušteršič ni mogel potegniti zanj. Kdo je bil kriv? Vsakdo si lahko sam odgovori. Nešteto ustanov se je ustvarilo pod vodstvom dr. Šušteršiča, ki še danes uspešno delujejo, v kolikor jih ni uničila nesposobnost dr. Šuster-šičevih naslednikov. Ustanovil se je obrtno-pospeše-valni zavod, deželni obrtni svet, obrtna sodišča, slovenska trgovska šola, zadružna šola, zlasti važno pa je bilo tiste čase zakonodajstvo v prid kmetskemu stanu. Dobili sniii moderen lovski zakon, nadalje zakone o razdelki skupnih zemljišč, o zložbi zemljišč, o izboljšanju pašnikov, o varstvu planin, o varstvu ptic, o povzdigi živinoreje itd. Tiste čase se je zlasti mnogo storilo za povzdigo domače živinoreje. Uspehe uživajo naši kmetje še danes. Prirejali so se živinorejski tečaji, gospodarski tečaji, kmetijske razstave itd. Povsod -se je poznala vodilna roka dr. Ivana Šušteršiča. Vse se je razvijalo usmerjeno, ničesar pre-nagleno in nepremišljeno, pač pa jasno in določno pot. Ko je takratni deželni glavar zaključil 10. oktobra 1913 zakonodajno dobo deželnega zbora kranjskega v letih 1908—1913, je izpre-govoril te-le besede: »Naj omenjam samo suho statistično dejstvo, da je bilo v tekoči volivni dobi storjenih v našem deželnem zboru nad 1090 sklepov in sklenjenih nič manj kot 55 zakonskih načrtov, ki so bili razglašeni v deželnem zakoniku. Predaleč bi vodilo, če bi hotel podrobno naštevati vse, kar je sklenil sedanji deželni zbor. Naj omenim le nekaj del na legislativnem polju, ki so, bi rekel, epohalnega pomena, ker so ustvarila nove temelje za razvoj naše dežele, ki se morejo imenovati mejniki v skromnem obsegu domače zgodovine. Prvo veliko delo je bila temeljita preosnova deželnega reda in deželnega volivnega reda v smeri politične in socialne pravičnosti. Isti značaj nosi velika preosnova občinskega reda in občinskega volivnega reda za vse občine naše dežele. Na polju deželne kulture naj omenjam zlasti zakona o ustanovitvi zaklada za deželno kulturo in cestne namene, ki je naši -deželi omogočil, da so se kljub denarni krizi, ki pritiska na državo in dežele, nadaljevala in se nadaljujejo v velikem obsegu važna melioračna in cestna -dela v celi deželi. Omenjam lovski zakon, novi vodopravni zakon in novi cestni zakon, ki pome- nja temeljito izpremembo našega deželnega cestnega prava ter je že v veljavi. Na šolskem polja je zlasti omeniti nov šolskonadzorstveni zakon, ki po,menja bistveno razširjenje deželne in občinske avtonomije na tem velevažnem polju. Drugih, manjših zakonov niti ne omenjam. Poleg zakonodaje je storil -sedanji deželni zbor še druge nič manj važne sklepe, ki so že obrodili obilo sadu. Dalekosežni sklepi so na polju našega zadružništva; velikopotezna akcija za ustanovitev deželnih hid-roelektri čnib central; ustanovitev deželne banke, Slovenske trgovske šole, deželnega obrtino-pospeševal-nega zavoda; potrebam primerna preuredba kmetijske šole na Grmu; ustanovitev gospodinjskih šol in tečajev po celi deželi, — to so dejanja, ki jih v življenju naše kranjske domovine nihče ne more prezreti. Strogo objektivno se mora pripoznati, da je delo te zakonodajne dobe uprav ogromno. Deželni zbor lahko gleda z zadoščenjem na storjeno delo, pri kojem so sodelovale vse stranke — bodisi pozitivno ustvarjajoče, bodisi negativno po svoji kritiki. Naj se sodi iz subjektivnega strankarskega stališča kakor se hoče, eno je gotovo, pred sodnim -stolom deželne zgodovine nespodbojno: Ta deželni zbor je delal, veliko delal, veliko naredil. To je njegova nespodbojna zasluga.« To je bilo takrat! In danes, ko dr. Šušteršič ne vodi več slovenske politike? iše eno veliko zaslugo dr. Šušteršiča moramo omeniti. V času vojne, ko -so divjale pred vrati Kranjske besne bitke, ko je preplavljalo kranjsko deželo tuje vojaštvo, ko so se povsod po drugih deželah vršile velike rekvizicije, je znal dr. Šušteršič obvarovati našega kmeta pred mnogimi težkimi bremeni vojne in lahko rečemo, da bi se naša živinoreja po vojni ne popravila tako hitro, ako bi ne bilo tedaj deželnega glavarja dr. Šušteršiča, ki se je boril na Dunaju in pri avstrijskem armadnem poveljstvu za koristi našega kmeta, češ kranjski kmet že itak dovolj trpi, ker je blizu fronte. Za plačilo je moral bežati ob prevratu pred nahujskanimi ljudmi iz domovine. Ni tu navedeno vse ogromno delo dr. Šušteršiča za slovensko ljudstvo, očrtano je samo v nekaj potezah. Če pa pogledamo nazaj na dobo njegovega plodonosnega dela za nage ljudstvo in na razmere, ki vladajo sedaj v naši domovini in državi, ,se moramo začudeno povpraševati : »Kdo je bil upravičen sramotiti njegovo politično in osebno čast?« Ob svoji GO letnici se lahko dr. Šušteršič ozre z' zadoščenjem nazaj. Njegovo delo ga pravidnejše sodi kakor pa ljudje! Politični položaj. Ko pišemo te vrste, nam še ni znana vsebina prestolnega govora, ki se je eital ob svečani otvoritvi narodne skupščine. Gotovo je g. P a š i 6 povedal v pregnantnih stavkih, kaj misli. Toliko je pa že sedaj jasno, da ne misli na bistveno spremembo vidovdanske ustave. Zadnjič je spregovoril le nekaj besed v narodni skupščini, a to malce besedi nam je povedalo z vso jasnostjo, da stoji vlada g. Pašič-a trdno na stališču vidovdanske ustave, na stališču narodnega in državnega edinstva. Ker pa se nahaja gospod Korošec v tesnem stiku z g. Pašieem, bi se moglo sklepati, da se je tudi g. Korošec sprijaznil zopet z narodnim in državnim edinistvom. Pravimo zopet, saj je bil on s svojo stranko eden glavnih stvariteljev tega edinstva in njegovo ime se sveti na regentovem proglasu, ki je ob rojstvu naše države ustanovil centralistične smernice za novo državno življenje. Dr. Korošec se tedaj samo vrača na temelj, na katerem se je prvotno nahajal. Za katero ceno? To utegne pokazati Mizna prihodnost. — Kaj pa je pričakovalo ljud-s t v o , ko je drlo 18. marca na volišča, da spusti svojo krogljico v skrinjico SLS? Pričakovalo je, kar je SLS obljubo vala med volilno borbo. In tega je bilo veliko. Avtonomija v prvi vrsti. Kje je? Namesto nje čvrst centralizem, kateremu se je udinjal tudi Koroščev Jugoslovanski klub, ki vedno poroča v svojih glasilih o »uspešnih intervencijah« poslancev SLS, v raznih centralističnih ministrstvih. Uspeh že mora biti, a nihče ne ve, v kateri obliki in komu v prid. Samo eno je gotovo, da je centralizem bolj čvrst kot kedaj pop red! SLS je tedaj dosegla ravno nasprotno tega, kar je bila obljubovala. Ljudstvo je pa na podlagi svečanih obljub pričakovalo še nekatere lepe reči. Pred vsem, da pridejo naši fanti iz Maeedonije domu. Koliko jih je prišlo? Tisti, ki so doslužili; na njihovo mesto jih je pa šlo ravno toliko ali še več v Macedonijo. To-raj tudi ni nič. Kaj pa z osebno dohodnino? Obljubili so gromovniki volilnih shodov, da pride olajšanje, ako zmaga SLS. Vse pa kaže, da pride ravno nasprotno. Z eno besedo: niti ena mnogobrojnih obljub SLS se ni spolnila in se oči vidno ne ho. Volilna borba ima svoje smotre, politika pa svoje. Prve smoter je, dobiti kolikor mogoče glasov. Smotri druge so pa zaviti v skrivnost. Te .skrivnosti so pa znane le izvestnim špekulantom. Kaj v resnici iščejo? To se bo žal šele pokazalo, ko utegne biti prepozno. »Slovenec« je pisal nedavno, da imamo Slovenci suženjsko naravo. To ni res in je navadna kleveta. Pač pa so suženjske narave muzikanti SLS, ki so med volitvami tolkli na veliki boben, sedaj, po volitvah, pa iz roke žro. To je nezmotljivo znamenje prave suženjske narave. Kakšen pa bo sklepni račun, ki ga ho ljudstvo imelo plačati za to, da se je v volilni borbi vnovič dalo varati po eselesijanskih prerokih ? Seveda, modra politika SLS je zasnovana na dolg termin. Treba pot r pijenja. Začasno odpadajo le drobtine — za nekatere; pozneje pa pridejo neizogibno veliki, velikanski uspehi za ljudstvo. Dan teh uspehov je že natančno določen, četudi je precej oddaljen: O sv. Nikoli! — Kmetijska dela meseca junija. Pravijo, da vedo stare pratike več povedati kot mi smrtniki in da uganejo vselej resnico. Če je le res?! Imam kopico že napol strohnelih pratik, pa ne vem, kam bi ž njihovo modrostjo? Saj ne rečem, da prati-karji lažejo, nasprotno, vedno resnico govore: »O svetem Vidu skoz noč se vidi« ali »Sveti Vid — čre-šenj sit!« — to je vse gola resnica, a pri delu nam to nič ne pomaga. Razna opravila. V vsakem mesecu velja pravilo: »Skrbi za svoje zdravje!« Varuj se torej pri delu in kadar si vroč, ne pij mrzle vode. Sedaj je pravi čas, da pregledaš in popraviš vozove, pota, mostove in razno orodje, ki ga boš potreboval meseca junija in julija. Očisti šupe in žitno shrambo. Posebno pazljivo preglej, ali se niso zaredili v žitni shrambi škodljivci. Zadelaj vse špranje in prebeli stene. Potem je treba shrambo dobro prezračiti. Če odpraviš vse to že sedaj, boš imel pred setvijo manj dela. Pazite na otroke! Prepovedan sad je naj slajši. Otroci kaj radi jedo nezrelo zeleno sadje in obolijo vsled tega na griži. V sadovnjaku. Naši kmetovalci imajo navado, da se junija meseca Ift prav malo ali sploh nič ne brigajo za sadovnjak. To je napačno. Tudi sadovnjak ti daje obilo koristi, a treba ga je skrbno negovati. Drevje, katero si spomladi sadil, moraš večkrat pregledati in poganjke z divjaka, debla ali sploh na neprikladnih mestih odstraniti. Oh drevesnem kolobarju kaže mlademu drevju večkrat okopavati. Rahljanje prsti in zalivanje ob suši je za mlado drevje zelo koristno. Kdor gnoji z dušičnatimi gnojili, mora biti z gnojenjem vsaj do srede junija gotov, drugače zaostanejo poganjki v rasti. Prav malo škropijo pri nas v sadovnjaku z modro galico. To opravimo tudi tekom junija. Škropljenje z modro galico varuje drevo in sadove in se posebno prilega jablani in češplji. Škropimo trikrat z 1 odstotno raztopino modre galice v vsakokratnem razdobju približno 2 tednov. Najbolj važno delo pa je v sadovnjaku boj z listnimi ušmi, ki napadejo posebno rade mlajše drevje, starejšemu ne morejo do živega. Najboljše sredstvo, da zatremo listne uši je tobakov izvleček. Tudi jabolčni vbadar se kaj rad pojavlja na jablanah in češpljah. Samica polega v mlade plodove jajčeca, plod pade na tla in v njem se razvije ličinka, ki zleze v zemljo in tam prezimuje. Uspešno se ubranimo tega škodljivca, če odpadle sadove takoj poberemo in uničimo, zemljo pa prekopi j e-mo ali jo pognojimo s kajnitom, ki uniči razne bube. V drevesnici moramo okopavati, pleti, pineirati, privezovati in škropiti. Velik škodljivec drevesnice je pristrgač, ki odgrizuje poganjke. V hladnih jutranjih urah ali ob oblačnih dnevih otresamo hrošče in jih uničimo. Zdaj lahko še cepimo za labud na živo oko, že cepljenim pa prerežemo prevezo. Prvo sadje, ki dozori v naših krajih meseca junija so črešnje: »Sveti Vid - črešenj sit« pravi pratika, a hudomušnež je dodal: »Kadar pa niso črešnje hotele roditi, mora brez njih prebiti!« Pri živini nadaljujemo hranjenje z zeleno krmo, a pazi, da ji ne poMadaš preveč detelje. Želodec se namreč naglo napolni z vetrovi, se napne in tedaj je treba hitre pomoči. Polivaj živini želodec z mrzlo vodo in vlij v gobec steklenico vode, kateri si pri dejal nekoliko živega apna. Dobro je, če želodec močno gneteš. Najboljše in naj sigurne jše sredstvo pa je trnkar, s katerim prebodemo živini trebuh, da lahko odhajajo vetrovi. (Dalje prih.) Politični pregled. Pretekli teden se je v narodni skupščini končala debata o verifikaciji mandatov. Na sobotni seji je govoril tudi Svetozar Pribičevič, ki je naglasa!, da Radičeva zahteva po mirotvorni hrvatski republiki nasprotuje vidovdanski ustavi ter ideji narodnega edinstva. Vidovdanska ustava je bila sprejeta kot zgodovinska potreba in posledica ujedinjenja. Zahteval je, da se protokol z Radičem objavi in naj izjavi Pasic, ali hoče protokol izvršiti. Za njim je ministrski predsednik Nikola Pašič izjavil, da je Radičevim delegatom, ki so prišli v Belgrad in izrazili željo za pogajanja v svrho sporazuma, sporočil, da stoji radikalna stranka na stališču vidovdanske ustave in da bo delo zelo težko. Ako pa se izkaže dobra volja na obeh straneh, se more doseči tudi nekak sporazum. Nato je Ljuba Jovanovič ponovno poudarjal, da protokol ni bil sprejet, da pa je zato, da se nadaljuje delo za sporazum. Po nadaljnih govorih je bila debata zaključena ter je bil sprejet predlog verifikacijskega odbora, da se razprava o Radičevih mandatih odgodi do predložitve pooblastil ter da se razveljavijo mandati demokratskih poslancev Vukotiča in Mijo vica. Na popoldanski seji so poslanci položili prisego. Po prisegi se je vršila volitev predsedstva narodne skupščine in sicer predsednika, 2 podpredsednika in 4 tajnikov. Za predsednika je glasovalo 206 poslancev. Od teh glasov je dobil Ljuba Jovanovič 122, Dragotin Pešič 41, Voja Lazič pa 10 glasov. Klerikalci in muslimani so oddali prazne glasovnic, 33 po številu. Za oba podpredsednika je glasovalo 208 poslancev in sta bila izvoljena radikalca Ljuba Bakic s 118 glasovi in M. Rankovič s 119 glasovi, med tem ko sta demokrata Večeslav Wilder in Josip Reisner dobila po 40 glasov. Praznih je bilo 49 glasovnic, oddanih od klerikalcev, muslimanov in zemljoradnikov. Za tajnike je bilo oddanih 206 glasov tor so dobili Stevo Kobasica, Drago Bojovič, Janko Šljačič in g. Popovič 120 glasov. Praznih glasovnic je bilo oddanih 44. Vsi člani 'predsedstva skupščine so radikalci. Novoizvoljeni predsednik Ljuba Jovanovič se je v kratkih besedah zahvalil za zaupanje ter prosil skupščino, naj ga podpira ter zagotavljal, da se bo strogo držal zakonitih predpisov. Svečano otvoritev narodne skupščine je napovedal za sredo 30. maja ob 9. dopoldne. Seja narodne skupščine v sredo se je otvorila s prestolnim govorom, nakar so se volili razni skupščinski odbori. Ker je minister za agrarno reformo Krsta Miletič podal ostavko in je minister za vere Ljuba Jovanovič izvoljen za predsednika skupščine, se bo te dni izvršila tudi pre-oisnova vlade. Vlada bo skupščini že v začetku junija predložila nujne zakonske načrte, ki jih je pripravila in ki jih je že svojčas napovedala. Radikalna vlada upa, da bo v parlamentu premagala pri reševanju teh zakonov opozicijo, ker hi poslanci, ki bi glasovali proti njim, izgubili simpatije pri svojih volivcih. Za redno poslovanje državne uprave je sprejetje gotovih zakonov, kakor uradniški zakon, kmetijski zakoni itd. tudi potrebno. trotovo pa je, da ho imela radikalna vlada jako težko stališče, ker se ima boriti na dve strani, proti demokratom in proti Radiču, ■s katerim se pogajanja glede sporazuma niso pomaknila z dosedanje točke. * Vstaja katoličanov v Albaniji. V Skadru so katoličani vprizorili vstajo proti vladi v Tirani. Vstaši zahtevajo popolno avtonomijo. Pri spopadu z vladnimi četami so imeli vstaši izgube. Petdeset katoliških družin je pribežalo preko meje na jugoslovansko ozemlje. Katoličani so se obrnili za pomoč tudi na društvo narodov. Delegat društva narodov se je na svojem potovanju sestal nedavno v Skadru s škof oni Mijecom, ki mu je v imenu katoličanov severne Albanije izročil prošnjo na društvo narodov, naj se skader-skemu okraju zagotovi avtonomija. Komunistično gibanje v Poru.hr-ju. V Poruhrju so komunisti uprizorili celo vstajo in ogromne stavke. Komunistična vstaja se širi in postaja nevarna za splošni položaj na zasedenem ozemlju. V Gelsenkirche-nu so se vstaši polastili policijske palače. Komunisti so znižali cene živilom za 30 od sto. V Esisenu je došlo do hudih spopadov. Vse trgovine jestvin so bile oplenjene. Stavka rudarjev se je razširila po vsem okraju Gelsenkirchena. Delavci so zapustili delo proti volji voditeljev organizacije. V Dortmundu so bili delavci pregnani iz rudnikov z oboroženo silo. Le v nekem rudniku še je policiji posrečilo aretirati nekoliko voditeljev vstaje. Središče komunističnega gibanja sta Dortmund in Bochum. Nemci trdijo, da Francozi komuniste podpirajo in da ničesar ne ukrenejo proti njim. Nemške reparacije. Nemčija je pripravila nov predlog za plačilo nemške vojne odškodnine. Po tem predlogu bi Nemčija plačala 50 mi-Ijard zlatih mark v 30 letih. Nemški industrijci so izjavili, da so pripravljeni prevzeti poleg države jamstvo za nemško reparacijsko posojilo. Novi nemški predlog bo v kratkem predložen zaveznikom. Spor med Grčijo in Turčijo porav-nan. Ker se je Grčija trdovratno branila pristati na turške zahteve po vojni odškodnini in grozila z odhodom s konference v Lausanni, je bil položaj tako napet, da so splošno računali, da se razbije tudi sedanja konferenca in da izbruhne med Grčijo in Turčijo nova vojna. Obe državi sta sc na to že tudi mrzlično pripravljali. Turki so začeli izpraz-njevati celo že Odrin. Anglija je očitno kazala svoje simpatije za Grčijo, Italija se je držala rezervirano, Francija pa se je z vso vnemo vrgla na posredovanje. Njen glavni delegat general Pelle je imel v petek in soboto celo vrsto konferenc s turškimi in grškimi delegati. Posrečilo se mu je, doseči med Grčijo in Turčijo sporazum na podlagi kompromisa, ki zadovoljuje obe strani. V soboto so se sestali nato zastopniki zaveznikov, Grčije in Turčije k skupni konferenci, h kateri so bile povabljene tudi Jugoslavija, Amerika in Japonska. General Pelle je predložil glavne točke .sporazuma, doseženega med Grčijo in Turčijo. Konferenca je posamezne točke odobrila. Sporazum temelji na naslednjih načelih: 1. Grčija v principu priznava upravičenost Turčije do vojne odškodnine. 2. To vojno odškodnino plača Grčija s tem, da odstopi Turčiji predmestje Odrina Ka-raagač; zato pa se Turčija odpove vsem drugim reparacijskim zahtevam. 3. Obe državi si medsebojno vrneta po premirju v Mudrosu zaplenjene ladje. Zavezniki so pristali na zahtevo Izmet paše, da bodo v revanžo za turško popustljivost z večjo obzirnostjo reševali vprašanja, ki obstoje med njimi in Turčijo. S tem je mir v Mali Aziji in na Balkanu zagotovljen. TRftDEMfiRK i - -------- - -i i POLITIČNE VESTI. + Pašič in sporazum s Hrvati. Na sobotni seji narodne skupščine je govoril tudi min. predsednik Nikola Pašič o sporazumu s Hrvati. Pašič je izjavil, da je rekel, ko so mu sporočili, da želi Radič sporazum s Srbi in da je v ta namen poslal svoje zastopnike, ki žele ž njim govoriti nastopno: „Zelo rad, ali to je malo težko, ker stojimo mi na vidovdanski ustavitvi pa hočete, da jo izpremenimo. Če bo dobra volja pri enih in druvih, se bo po nekoliko letih mogel doseči sporazum. Prej nego se sklene ta sporazum, želim vedeti, kaj hočete, da se iz-premeni v vidovdanski ustavi, ker to je glavno in od tega je odvisno, ali se letimo tega vprašanja ali ne. Zato vas prosim, povejte mi, kaj želite, da se izpremeni. Gospodje tega niso povedali. Rekli so, da žele to in ono, niso pa povedali, kaj, na kar sem jim rekel, da ne morem pristati na nobenei izpremembe in niti pogajanja, dokler ne vem za pravi cilj teh pogajanj. In pri tem je ostalo.“ Listi poročajo, da je ta izjava Pa-šiča povzročila veliko nezadovoljnost med klerikalci in muslimani. + Skupščina Radičevih poslancev. Dne 27. t. m. se je vršila v Zagrebu tretja seja poslancev hrvatske republikanske seljačke stranke pod predsedstvom Stjepana Radića. Po izjavah strankinega predsednika Radića se je udeležilo seje 65 poslancev, štirje pa so opravičili svojo odsotnost. Pred plenarno sejo hrvatske republikanske seljačke stranke je bilo v soboto popoldne posvetovanje posameznih klubov, zlasti gospodarskega in prehrambnega. Na skupni seji je podal najprej predsednik Stjepan Radić podrobno poročilo o vsem onem, kar sta strankina odposlanca dr. Kovačevič in dr. Krnjević videla in slišala v Belgradu o političnem položaju, posebno pa v radikalni stranki. Polovica Radičevega govora se je bavila z bodočimi volitvami, ki bodo še letos, kakor je omenil in sicer sodeč po vseh znakih, koncem poletja ali pa začetkom jeseni. Radič je na koncu svojih izvajanj predlagal, naj se. dosedanja politika hrvatske republikanske seljačke stranke nadaljuje in naj se taktika glede Bel-grada prav nič ne izpremeni, nasprotno, v gotovih slučajih naj se postopanje do skrajnosti poostri. Nato je poslanec dr. Rudolf Horvat govoril o sestavi novega upravnega sodišča v Zagrebu. Najljuteje je napadel upravni sistem. Radič je protestiral proti premestitvi generalne- ga izseljeniškega komisarijata v Belgrad, kar smatra hrvatsko narodno zastopstvo za čin sovražnosti prvega reda. Za njim so nekateri poslanci razpravljali o razmerah v svojih krajih. Na koncu seje se je obširno govorilo o bližnjih volitvah v parlament ter o razmerju do slovenske ljudske stranke in jugo slovenske muslimanske organizacije za časa volitve, nadalje o kandidaturah hrvatske republikanske seljačke stranke po vsem ozemlju bivše avstro-oigrske monarhije, kakor (tudi v Šumadiji, Makedoniji in Črni gori. + Diplomatien! odnošaji med Jugoslavijo in Rusijo. Listi poročajo, da sc vrše v belgrajski vladi pri-prave za vzpostavljenjc normalnih odnošajev z Rusijo brez ozira na zaveznike. INOZEMSKE VESTI. * Papež o evropskem položaju. Iz Rima poročajo 25. t .m., da je imel papež v tajnem konzistoriju važen govor, v katerem je razpravljal o perečih vprašanjih, ki so znak sedanjega položaja in s katerimi se bavi Evropa od sklenjenega premirja dalje. Predvsem je izjavil v zvezi z dogodki v bližnjem vzhodu, da bo branil pravice katoličanov na svete kraje v vzhodu, četudi goji simpatije za muslimansko prebivalstvo. Nemško-francoski konflikt je nastal po mnenju papeža radi tega, ker sta oba naroda razlagala besedilo mirovne pogodbe v nasprotnem zmislu, kar more v bodočnosti povzročiti še večje neprijetnosti. Kljub temu smatra sinove obeh narodov v enaki meri za svoje otroke ter upa, da se bodo kot dobri kristjani vrnili k oltarju edinega božjega Pastirja. Papež globoko obžaluje evropske zmešnjave ter bo kakor doslej tudi v bodoče storil vse, da se ustvari pravi mir. Z grenkimi občutki se spominja obsodb in usmr-čenj katoliških duhovnikov v Rusiji. Kljub temu pa ne bo postopanje Rusije proti tem mučenikom oviralo Sv. stolice, da ne bi nadaljevala svoje pomožno delo za olajšanje bede ruskega naroda. * Bivši bolgarski finančni minister aretiran. Na postaji Sarambej (proga Sofija— Plovdiv) je bil aretiran bivši bolgarski finančni minister Turlakov, ki se je vračal v Sofijo. Aretacija je vzbudila v Sofiji veliko senzacijo, ker je bil Turlakov eden najuglednejših članov kabineta Stambolijskega. Aretacija je baje v zvezi z raznimi zlorabami v finančnem ministrstvu. Turlakov je postal nenavadno hitro bogat. Trdi se tudi, da je bil v ozkih stikih z makedonstvuju-ščimi. * Hugo Stinnes na Balkanu. Berlinski „Vorwärts“ je pred dnevi poročal, da namerava veliki nemški kapitalist Hugo Stinnes prenesti del svoje delavnosti na balkanske države. Stinnes namerava izvesti svojo namero na ta način, da vstopi v vsa večja podjetja. 8 Naslednik Luegerja umrl. Dne 25. ! maja je na Dunaju umrl bivši dunajski župan Josip Neumayer. Bil je star 79 let. Neumayer je bil naslednik dr. Luegerja. Smrt učenjaka jezuita. Na otoku Madagaskarju je umrl'jezuitski pater Collin, znamenit metropolog, ki je zlasti slovel, ker je z gotovostjo znal napovedati nastop orkanov. • * Beda dunajskega prebivalstva. Dunajsko konzumno društvo je izdalo pred dnevi poročilo o svojem poslovanju od početka vojne do danes. Ta konzumna zadruga ima nad 100.000 članov, večinoma srednjih slojev. Na podlagi statistike je razvidno, da se to prebivalstvo, ki se je prej hranilo večinoma z mesom in boljšimi živili, bratil največ s krompirjem in sočivjem, med tem ko porabi mesa komaj 5% predvojne količine, dasi se je število članov podvojilo. Poraba sočivja se je povečala osemkratno, kar je umljivo, ako se upošteva, da so cene sočivju najmanj poskočile. * Tujski promet na Dunaju. L. 1922 je došlo na Dunaj 97.640 tujih državljanov, od katerih je bilo 24.000 Jugoslovanov. Večje številke izkazujejo samo Češkoslovaška, Italija in Mažarska. L. 1922 je bilo najživabnejše za tujski promet. * Froticerkveno gibanje v Rusiji. V Rusiji se pri izvajanju proticerkve-nega gibanja zapirajo mnoge cerkve ter pretvarjao v knjižnice in društvene prostore. V židovski sinagogi v Orlu so nedavno otvorili na odredbo sovjetskih oblasti delavsko borzo. Ako ruski državniki, ki so večinoma židovskega po-kolenja, tako postopajo napram židovskim cerkvam, si lahko predstavljamo, kako se godi kristjanskim cerkvam, pravoslavnim in katoliškim. DNEVNE VESTI. — Gg. naročnike opozarjamo, da bomo priložili prihodnji številki poštne položnice, s katerimi naj poravnajo zaostalo naročnino. — Naš listek. Danes prinašamo kot listek črtico „Moje življenje“, ki jo je spisal sloviti ameriški humorist Mark Twain. — S prihodnjo številko pričnemo objavljati daljšo že napovedano povest „Gozdna vojna“ iz časa uporov čeških kmetov pod vlado Marije Terezije. Povest bo gotovo zanimala naše bravce, ker kaže, koliko je trpelo kmetsko ljudstvo tiste čase, ko je bilo še popolnoma brezpravno in ko mu je bila največji sovražnik tudi njegova neizobraženost sama. — 25 letnica škofovanja dr. Ant. Bon. Jegliča. Ljubljanski knezoškof dr. Ant. B. Jeglič je v nedeljo praznoval 25,letnico svojega škofovanja. V soboto je »Pevska zveza« priredila knezoiškofu svečano podoknico, kateri je prisostvovala mnogobrojna množica. Ob 20. in pol so zadonele na zvoniku stolne cerkve fanfare godbe dravske divizije, na Gradu pa so zagrmeli topovi. Pod vodstvom svojega pevovodje Zorka Prelovca je »Pevska zveza« zapela tri skladbe: Juvančevo: »Slovensko zemljo«, Vilharjevo »Našo zve-edo«, kjer je pel solo operni pevec g. M. Šimenc in končno Adamičev koral »Ti, ki si nas ustvaril« s spre-mljevanjem fanfar. Škof je poslušal podoknico pri oknu in se po petju vidno ginjen zahvalil v nastopnih besedah: »Zahvaljujem se vam iz srca za vašo nepričakovano prijaznost, za vaš trud in krasno petje ob priliki mojega jubileja. Bog živi našo Ljubljano in njene prebivalce. ■— Bog vas živi!« V nedeljo zjutraj se je vršil slovesni vhod jubilanta v stolnico. Na Gradu so zopet grmeli topovi, v stolnici pa je bila svečana pontifikalna maša. Po končanih slavnostih je škof sprejemal razne deputacije, ki so se mu poklonile ob priliki njegovega srebrnega jubileja. — Nove tobačne tovarne. Kakor poročajo, nameravajo zgraditi_v Nišu, Velesu in Smederevu nove tobačne tovarne. Z druge strani pa se zopet poroča, da bodo v kratkem obrat v ljubljanski tobačni tovarni znatno omejili, da bodo odpeljali del strojev iz Ljubljane v Srbijo in da bodo v doglednem času odpustili v Ljubljani več sto delavcev v tobačni tovarni iz službe. Vse to se godi v času, ko zboruje v Belgradu parlament in vodi politiko SLS. Poslance seveda ne boli, ako bo par stotin slovenskih delavcev na cesti, oni dobivajo itak zastonj cigare in cigarete, bolelo pa bo delavce, ki bodo izgubili že itak pičli zaslužek. • - Nepofrebno mučenje ljudi iu živali. Te dni se je vršilo komisijo-nelno pregledavanje voz, konj, oprem itd. Včasih se je vršilo to pregledavanje v vsaki veliki občini za bližnjo okolico. Sedaj seveda tega ni. Pregledavanje se vrši kar za cele okraje skupaj in ljudje morajo voditi konje po pol dneva daleč h komisiji, da zadostijo oblastnim zahtevam. Koliko dragega časa izgubi pri tem kmet s svojo živino, se se- veda ne upošteva. To izgleda rav-notako, kakor da bi bili ljudje radi uradov, ne pa narobe. Da se to pregledavanje Vrši tudi v pomladanskem času, je tudi popolnoma nepotrebno. Ob tem času ima kmet največ dela in izguba časa pomenja pri njem ne glede na stroške veliko škodo. Neumevno je, zakaj bi komisija za pregledovanje konj in voz ne mogla ustreči željam prebivalstva, saj je že s stališča pameti bolj umestno, da gre komisija v vsak večji kraj in ne, da se nažene na eno mesto na stotine ljudi in živine iz najoddaljenejših krajev, s čemer se mučijo živina in ljudje. Malo več obzirnosti napram kmetskemu prebivalstvu bi bilo nujno potrebno. Posredovanje poslancev bi tukaj prav nič ne škodilo. Saj zato so izvoljeni, da skrbe za ljudske koristi in potrebe! — Nov vojaški zakon. Novi zakonski načrt o ustrojstvu armade, ki ga je ministrski svet že odobril in bo te dni predložen parlamentu, določa službeno dobo od 21.—50. leta starosti. Službovanje v operativni vojski traja od 21. do 40. leta, v rezervni od 40. do 50. leta. Stalna kaderska služba traja 18 mesecev. Nihče ne more postati državni uradnik in tudi ne duhovnik, če ni doslu-žil kaderski rok. Izvzeti so le tisti, ki bodo stalno oproščeni vojaške službe. V slučaju vojne se morejo poklicati v službovanje tudi že 18 letni mladeniči, za službo v zaledju pa pridejo v tem slučaju v poštev še možje od 50. do 60. leta starosti. Aktivna službena doba traja 18 mesecev, olajšave glede službene dobe pa priznava zakon dijakom, prvorojencem v zadrugah in samcem, ki morajo sami obdelovati zemljo in skrbeti za stariše. Osnovne plače oficirjev bodo znašale od 3600 do 14.000 Din, podoficirjev pa od 2800 do 8700 Din. — Stavka profesorjev. V Srbiji je pričelo stavkati skoro 1000 srednješolskih profesorjev in učiteljev ki so se odpovedali državni službi, ker se jim ne povišajo plače. Ministrski svet je sicer odbil njihove ostavke in obljubil, da bo po možnosti ugodil njihovim zahtevam, vendar pa je ureditev tega vpraša-nja odvisna od delavnosti parlamenta in — državnih financ. Veliko nezadovoljstvo pa vlada tudi med drugimi državnimi nastavljenci. — Protinemški izgredi v Ptuju. O binkoštnih praznikih je imelo nemško pevsko društvo v Ptuju veselico. Po veselici je prišlo do več spopadov med Nemci in orjunaši. Nemški državni poslanec Schauer iz Celja je bil zadet s kamnom v glavo in se je zgrudil težko ranjen na tla. Radi teh dogodkov v Ptuju so Nemci zahtevali v .notranjem ministrstvu, naj se krivci kaznujejo. Pomočnik notranjega ministra jim je odgovoril, da ho zahteval poročilo o poteku dogodkov in ko dobi potrebne in objektivne podatke, ho poročal notranjemu ministru, ki bo e stvari odločal V vsakem slučaju pa se bo postopalo po izakonu. Kakor trdi nem. glasilo »Deutsches Volksblatt« v Novem Sadu, bodo Nemci» klerikalci in muslimani podvzeli v Belgradu skupno akcijo v tej zadevi- — Nemška sol za Jugoslavijo. Radi nabave soli na račun nemških reparacij je odpotovala iz Belgrada posebna komisija v Berlin. Trgovski in gospodarski krogi sodijo, da hi bilo pametnejše, nabaviti si na racu reparacij mesto soli stroje in priprave za pridobivanje soli doma, s čemer bi postali neodvisni od inozemstva. Bržkone pa bo sol, ki jo bomo dobili iz Nemčije, tudi precej slana, še bolj pa računi komisije, ki gre pokušat v Berlin, kakšna je. Po našem mnenju pa sol ostane soL Hudo je, če jo ni pri jedi, še bolj pa, če jo ni v možganih, kakor kažejo slične odredbe. — Prva slava »Triglavskega pešpolka. V ponedeljek, dne 28. maja je praznoval v Ljubljani 40. pešpolk »Triglavski« svojo prvo slavo v spomin na dan, ko je tedanji planiški polk, sedanji 40. »Triglavski« zrušil odpor sovražnika pri vasi Kotle v ofenzivi na Koroškem leta 1919. Ob priliki slave polka se je vršila na prostem služba božja, nato sekanje kolača, popoldne in zvečer pa vojaška veselica. — Zvišanie cen tobačnih izdelkov. Uprava tobačnega monopola je zopet zvi—^ šala cene tobaka, cigar in cigaret. Tobaka ni zboljšala. Še vedno kadimo „džubre‘V kar se pravi po naše — gnoj. — Zagrebška policija proti orjuni. Policijsko ravnateljstvo v Zagrebu je objavilo razglas, v katerem pravi, da so se v Zagrebu zadnji čas dogajali spopadi med mladino raznih političnih strank v taki meri, da so pričeli ogrožati javni mir in red. Zato bo policijsko ravnateljstvo proti takim izgredom nastopalo najstrožje. Policija je aretirala voditelja zagrebških Orjuncev Verislava Angjelinoviča in Edvarda Bulata radi vpada v uredništvo »Hr-vatskega Borca«. Oba sta izgnana za eno leto iz Zagreba. Ker pa je proti obema vložena ovadba na državno pravdništvo radi javnega nasilstva 4. reda, so ju izročili sodišču. Za eno leto je bil iz Zagreba izgnan tudi Mirko Presburger, član hrv. omladine, ker je sodeloval pri napadu na Orjunce. — Čehi kupujejo v Jugoslaviji konje. V Vojvodino je došla posebna komisija iz Češkoslovaške, ki nakupuje tamkaj konje. — 40 letnico praznuje dne 8. julija t. 1. prost, gasilno društvo v Radovljici v zvezi z zborovanjem gasilske župe radovljiške. — Petletnica vojaškega upora v Radgoni. V nedeljo je minilo peto leto, odkar je bilo v Radgoni ustreljenih 8 slovenskih fantov 97. pešpolka radi upora. Žrtve avstrijske justice so pokopane na radgonskem mestnem pokopališču. Obmejni Slovenci so nameravali 27. maja prirediti na g rob eh skromno proslavo, toda avstrijsko okrajno glavarstvo v Radgoni je vsako, tudi najmanjšo prireditev »radi reda in miru« prepovedalo. —- Izvršitev smrtne obosodbe v Mariboru. Dne 25. t. m. so na dvorišču okrožnega sodišča v Mariboru izvršili smrtno obsodbo nad 36 letnim zidarjem Antonom Rozmanom iz Jarovec pri Ptuju, ki je bil lani obsojen na vislice, ker je s svojo prijateljico Alojzijo Rozman pri belem dnevu umoril v Mariboru sedemdesetletno služkinjo pri finančnem svetniku dr. Brencetu, Apolonijo Silak. Rozmana in njegovo prijateljico so izsledili v Ljubljani, kjer so tudi našli uropane stvari. Oba sta bila obosjena na smrt, vendar pa je bila Alojzija Rozman pomiloščena na dosmrtno ječo. Anton Rozman se je pred smrtjo izpovedal. Smrtno obsodbo je izvršil sarajevski krvnik Mausner, ki je nedavno v Mariboru obesil tudi morilca Lichtemvallnerja. — Nov ravnatelj čekovnega urada v Ljubljani. Z ukazom od 19. t. m. je imenovan za ravnatelja čekovnega urada v Ljubljani g. dr. Ignacij Rutar, sedaj vladni svetnik pri pokrajinski upravi v Ljubljani. — Čevlje kupujte od domačih to-varen tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg št. 20, ter Aleksandrova cesta št. 1. f Gustav Pire. Nade mnogobrojnih prijateljev, da je predsednik Kmetijske družbe Gustav Pirc zn ab iti vendar ni izvršil strašnega cina, katerega je naznanil svoji ljubljeni hčeri, se žal niso izpolnile. Gustav Pirc je v težki živčni potrtosti iskal in našel smrt v bohinjskem jezeru. Zadno soboto so v Bohinjski Srednji Vasi pokopali njegovo truplo k večnemu počitku. Bodi mu zemlja lahka! Naj dobri in usmiljeni Bog sprejme dušo velezaslužnega moža k Sebi, potrtim njegovim svojcem pa nakloni moč, da molrejo prestati to strašno in tako tragično izgubo! Zasluge biagopokojnika za slovenski kmečki stan so uprav velikanske in naravnost veličastne. D a-n a š n j a Slovenska Kmetijska družba je v prvi vrsti n j e -g o v o delo. Ko je G. Pirc pred 40 leti prevzel v svojo upravo- nekdanjo Kranjsko kmet. družbo, je bila mala stvarica. G. Pirc jo je s svojo izven redno pridnostjo in spretnostjo dvignil na visoki nivo, na katerem se danes nahaja. Iz malega drevesca je postalo mogočno košato drevo. In komu drugemu v prid, kot slovenskemu kmečkemu stanu? Slovenski kmet je zgubi! moža, ki mu je veliko, velikansko hvalo dolžan. Naj se zaveda te hvaležnosti in mu ohrani časten spomin! Nekdanja SLS je bila v svojih opozicijonalnih časih v ostrih bojih s pokojnikom. Ko pa je prišla v deželi na vlado, sta takrat merodajna moža, Šušteršič in Lampe, takoj spoznala nujno potrebo, da ostane G. Pirc na čelu Kmet. družbe in sta mu poverila celo še večji delokrog — v blagor in korist kmečkega stanu. Naravnost ginljivo je bilo viditi, kako- sta največja in najuspešnejša kmečka prvoboritelja in pozitivna delavca, kar jih je kedaj imel slovenski kmet, Pirc in Lampe, v najožji intimnosti delovala za kmeta in vedno za kmeta, akoravno ju je ločil prepad svetovnega naziranja. Obadva sta pripisovala kmečkemu delu toliko važnost in oba sta posvečala kmečkemu stanu toliko- ljubezni in požrtvovalnosti, da sta premostila ta prepad in složno sodelovala za kmečko stvar. Šušteršič pa, ki je vedel oba moža ceniti, je dal njunemu blagonosnemu delu močno zaščito in oporo-. Doba skupnega delovanja teh mož je bila najlepša doba slovenskega kmeta. Kot neposreden delavec za kmečki blagor je stal v ospredju ranjki Gustav Pirc. Njegova marljivost in delavnost je bila občudovanja vredna. Dela se je lotil z edinstveno energijo, katero mu je navdahnila ljubezen za stvar. Zares slovenski kmet žaluj! Nikdar nisi imel več vzroka za to, nego danes, ob grobu G. Pirca!--------- Kaj je gnalo g. Pirca v smrt? Težka nevrastenija. Kaj pa je povzročilo to težko nevrastenijo? Mnogoletno naporno- delo- za kmečko stvar mu je oslabilo živce. Potem pa mu je zadala smrtni udarec grda gonja, katera je vznikla letošnjo pomlad iz nizkih političnih in osebnih nagibov. Osebna nevoščljivost in divje hrepenenje po njegovem mestu na eni strani — a na drugi strani politična rankina, ki ne pozna nobene meje. Tako je padla Pirčeva glava, kakor nekdaj Lampe-tova. Proč s teboj, da stopim jaz na tvoje mesto! To je parola, ki žalibog velja v načinu političnega boja, katerega so si osvojili osobito ljudje, ki so- v resnici še bolj kot vsi drugi dolžni, da tudi v politični borbi ne prezirajo zakonov 'krščanske ljubezni i'n da, nasprotno, v tem pogledu dajejo dober zgled. Žal, oznanjujejo ljubezen na enem mestu, na drugem pa vžigajo- in širijo sovraštvo in osveto. Ljubezen jim je teorija, sovraštvo pa praksa. Nova žrtev te prakse je G. Pirc! Nadamo se, da se mu je odprla ljubezen nad zvezdami. Deus caritas est, Bog je ljubezen!------ G. Pirc je imel čut stvarnosti. Ljubil je stvarnost. Kaka sreča bi bila za naš narod, če bi prodrla tudi med ljudske mase. Ljubezen za stvarnost je združila ranjkega P i r-c a z ranjkim Lampetom k skupnemu delu za kmečki blago