D o p i s i. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Po dejstvih, kakoršna se nam nudijo v presojo, moramo pfiti do spoznanja, da je večina Slovencev v našem kraju glede narodnosti popolnoma breznačelna. Veliko jih je takih, ki pojma »narodnost* v obče ne poznajo, veliko pa, ki ga sicer poznajo, toda v svojo sramoto ne ravnajo tako, kakor bi bilo temu spoznanju primerno. Vsem tem par prijateljskih besed v premislek! Pred vsem je potrebna vzlasti dandanes vsakemu človeku trezna sodba: kar mu ugaja, kar spozna za pravo, k temu naj zavzame simpatično staliSče, — kar pa se mu zdi napačno, o tem naj reče, da je napačno. Posebno velikega pomena ie to pri narodni samozavesti. Toda ljudje dobro vedo, da store velik in odločilen korak, ako se pridružijo jednemu ali drugemu borečemu se krdelu: odreči se morajo takozvani splošni priljubljenosti, dostop jim ni več prost v vse kroge. In ker nimajo nikakih načel, zato se jim zdi tako nevtralno življenje najboljše. Dolina, mirna dolina jim je ljubša nego vrhovi, kjer si stojita dve stranki nasproti, zavarovani so torej, ker brijejo viharji le po vrhovih, in ker vdarjajo strele istotako le ob vrhove! Toda človek, ki misli tako — to ni mož! Dandanes mora imeti vsakdo neomajane nazore, svoje trdno prepričanje, in mora, ker ima razum in prosto voljo, svoje življenje uravnati po njem. Ako se zlaga niegovo delovanje, javno in zasebno, vseskozi z njegovim družabnim svetovnim naziraniem, Sele tedaj ima človek svoja trdna, popolna, dosledna našela. In tak mož, to je cel mož! Svetovno dokazana je resnica, da se taka, poprej orisana neodločnost ne more ohraniti dolgo. Narava sili človeka, da se konečno, ako pride čas, pokazati barvo, mora odločiti ali za jedno ali za drugo. Glovek brez načel, brez trdnega lastnega prepričanja, kako bo odločil tak? Jasno je, da je tak le orodje drugim, da drugi storijo to, kar bi moral storiti on — seveda v svojo korist. Ker bomo govorili izključno o narodnosti, pomnite: korak od mlačneža do odpadnika, do izdajice, je le jeden! Zato pa vas hočem vendar opomniti, vas, svoje rojake, svetovati vam hočem, kakor svetuje bratu brat, da začnete odsihdob spolnovati dolžnosti, dolžnosti ne do tujca, arnpak dolžnosti do — sebe! Ne sramujte se slovenskega jezika! To pravilo je povsem pravično in utemeljeno. Noben trezno misleč tujec vam ne bo zameril, ako se ravnate dosledno po njena, saj stori tudi on istotako. Ljubav do drugih narodov se popolnoma lahko strinja s pametno narodno samozavednostjo in z zmernim narodnim ponosom. Delajte celo na to, da bodo tujci prisiljeni z vami govoriti v vašem jeziku! Zalibog, pri nas se niti »slovenske« obitelji ne zavedajo te svoje dolžnosti. V hiSah, kjer se zna le nekoliko nemški, se prezira na5 jezik kot manj vreden, kot slabši; in to ne samo v govoru, celo v pisavi. Pa ne samo proti tujcem, celo — med seboj! To je škandal, škandal v pravem pomenu te ne posebno lepe besede! 0, grda nehvaležnost! — Ni-li jezik, katerega se sramujete, oni, ki ga je rabila skrbna mali vaša ob zibeli svojega ljubljenca, ob vaSi zibeli? Tako spoStujete svojo lastno mater? Smelo si upam trditi: kdor ne čisla materne besede, ta je hinavec, ako se šteje med nas! To stori le zaradi dobička — kakoršnega že koli. — Kako drag in mil je rodni jezik nepokvarjenemu značaju, kaže se zlasti v tujini. Akoprem je tuje govorice veSč, vendar mu je nekako tesno v prsih. Iz globočine srca mu jamejo vstajati spomini, podobe mladostnih dnij; v dolgi vrsti mu plavajo molče pred očmi, bude se mu misli, čuti hrepenenje brez imena, brez konca. Vse mu je tuje: tuje ljudstvo, tuj jezik! In tako osamljen se spomni nehote tega, kar pravi pesnik: »Kako lepo pač tiste dni je bilo, — Ko glas je tvoj uho mi željno pilo, — Ko so slovenski glasi sladkomili — Z milino svojo dušo mi pojili.« — To je moč, silna moč sladke materine besede! Nikarne podpirajte nam sovražnih podjetij kakor so »Siidmarka«, »Sulferajn«, niti gmotno, niti duSevno! Ne naročajte časnikov, ki so nasprotni obstanku in blagoru našega naroda! Ne dajte se premotiti, da bi prestopili k društvom, ki delajo očitno in zavratno proti nam, katera so ustanovili naSi zagrizeni nasprotniki pri nas. Ta društva pobirajo povsod denar, da pokupiio slovenska posestva in preženejo slovenskega kmeta iz rodne zemlje. Zvedeli smo in z veseljem izjavljamo, da je odstranil gosp. Autor, upamo, da za vedno, svoj Siidmarkovski nabiralnik z mize. To je pošten čin! Zapomnite si, g. Autor: Kdor nam ni sovražen, temu bomo tudi mi vedno prijatelji! Od drugih krčmarjev in trgovcev, ki pobirajo še nadalje za take podle, nesramne, nam Slovencem sovražne naprave, s temi pa se mora odločno govoriti. — Zavedajte se vselej s ponosom, da ste vi na 1 a s t n i zemlji, in da so oni le tujci na vaših tleh, tujci, ki se žive le od vas! Proti drugemu narodu bodite vedno prijazni, ako vas spoštuje, .a poleg tega bodite resni in odločni, in ne pozabite nikdar, da ste in ostanete Slovenci! Ako pa se tujec drzne vkljub dobrotam, koje je prejel cd vas, in vkljub temu, da ga vi preživljate, se celo rogati se vam, ako se norčuje iz vašega naroda, tedaj ne molčite! Ne izdajte svoje zastave, ne zapustite svojega taborja, ne iSčite in ne vdajte se sramotnemu pokoju, da se ne bo moglo reCi o vas: »In pred oSabnih tujcev silo — Vas rodne mame sram ie bilo ...!« Ako bi se zbali pravičnega boja, ako bi celo prodali za Judežev groS svojo rodno zemljo in svoje brate, tedaj vas zadene kletev naroda: »Pečat sramote, kojega pravica — Zločincem vžiga, stal vam bo na čelu, — Zaslužen si po delu, — Napis krvavo — svitel — Izdajica« — Bodite ponosni na svoj rod! Poglejte v zgodovino: z zlatimi črkami se sveti ime naSega naroda v njej! Slovenec je bil vedno zvest in hraber državljan. Bodite tudi ponosni na svoj kmetski stan! Le čujte kako poje pesnik o kmetski hiši: >Ta hiša nam je mati krušna, — Domovju steber je častit; — Iz kmetskih hiS nam hrana duSna, — Iz kmetskih hiš omike svit! — Da bi se uklanjali tujemu nasiljcu ? Bratje, tega ne, nikdar, nikdar ne! Vsak izmed nas naj navduSeno zakliče: »Ne, — zastonj moči — Ne smejo giniti, ki jih imam, — A hlapčevati žalibog ne znam!« tR. F. Sv. Ilj v Slov. gor. (Koprive z domače gredice.) 2e mesec dni sem bil brez kapljice Crnila, a sreča je hotela, da srečam nedavno šolarčka, ki je nesel steklenico te črne vode iz nemške šole v slovensko. (To itak veste, gospod urednik, da imamo v St. Ilju dve Soli.) Ravno prav, si mislim, in hitro posežem v žep po pero ter jo globoko namočim v ono črno steklenico. Mislil si sem, saj je namenjena za slovensko deco, in jaz sem tudi Slovenec; zakaj bi si je torej ne odnesel par kapljic na svojem peresu domu, da vidim, če Se znam kaj pisati? Pisati? To že, to že, pa kaj čem pisati? Da imamo v Št. Ilju pod streho občinskega sluge nemški hotčl, to že itak znate. Da so hodili naš gospod nadučitelj Sadii s svojim basom v Gradec heilat, menda tudi že veste. Kaj bi še tedaj naj pisal? In vendar, kako me miče pisati zdaj, ko imam na peresu črnilo. Ze vem, že vem! Popisal vam bom dogodek, ki sem ga zadnjič doživel v gozdu; takrat namreč je bilo, ko sem šel iskat gob. Utrujen sedim pod koSato bukvo in počivam; kar pride mimo krdelce porednih Solarjev. Ne daleč od mene v stran postojiio in eden se obrne do svojih tovarišev, 6eS, ali že znate da hočejo v Št. Ilju nemSko in slovensko šolo skupaj potegniti v eno šolo? «Ha, ha, ha, ali so ob pamet, Franc, ti dve šoli, praviš, da bi se dali skupaj potegniti? To ni naogoče, pa ni mogoče*, odreže se seveda bolj slaboumen pritlikavec. In vsi ostali mu pritrjujeio kakor iz enega grla: «Prav imaš Štefek, to ni mogoče, France nas hoče za norca imeti, dajmo ga malko nabunkati.* «Jaz pa mislim, da je vendar le mogoče kaj takega*, nadaljuje France, ko se ie otresel napada svojih totrarišev. «Slišal sem, da imajo v Ameriki že take mašine, da lahko brez vse skrbi prestavijo hišo na drugo mesto. In kakor veste, gospoda nadučitelja zdaj že celih 5 dni več ne vidimo, kaj, če so se peljali vendar le v Ameriko po tako maSino?» «No, in če bi njo res k|e kar seboj pripeljali*, nadaljuje modri Štefek, «kako pa potem? Pazite, in jaz vam razložim. Tam le na oni most, ki pelje pod cerkvijo čez železno cesto, bi se ona mašina nastavila. Seveda imeti bi morala po mojem mnenju dve dolgi, moCni verigi. Ena bi se napeljala krog nenaške, ena pa krog slovenske Sole. Na to bi se začela gnati ona maSina in Soli bi bili kar skupaj.> «In vendar nimaš prav», oglasi se vzadaj še Tonček. »Premakni n. pr. nemSko Solo le za par seženj in štrbunknila ti bo v predor, slovenska pa v Celeerjev travnik.* Tega ugovora pač France ni pričakoval in čelo se mu zgrbanči v gube. Sam vidi sedaj, da se z lahka ta stvar ne da doseči, ter pristavi čez en Cas ves nevoljen: »TovariSi, mi smo Se pač prenerodni za tako podjetje, prepustimo torej to delo modrejšim možem. Samo nekaj me še skrbi. Kaj pa mislite vi tovariši, če se to delo posreči in se bi obe šoli, kje le res, skupaj potegnili, kako ime ali kaki napis pa bi naj nosila ona združena §ola?» Nastane molk. Prvi se oglasi zopet Štefek inonmisli: «NemSko-slovenska §ola.» «Zakaj pa ne slovensko-nemška*, odreže se Tonče. Med tem pa stopi po neprevidnosti s svojo obuto nogo na Štefekovo boso, in ta zavpije od bolečine premagan: «Osel»! «Ha, zdaj pa jo že imam», odreže se France, *v taki Soli, ki ni eno ne drugo, bi se mi prav ničesar ne naučili; bili bi pravi oslički. Zato pa mislim, da mora nositi ta združena šola ime: ,Oslovnica'>, in vsi mu pritrjujejo z burnim smehom, da }o je pogruntal. — Toda Franc, ki je rekel že A, hotel je še povedati B. «Zdaj, ko je vse to dognano, imam še eno vprašanje: Če bi se obe šoli potegnili skupaj, kaj ne da, potem tudi obadva gg. nadučitelja skupaj prideta. Kakor je pa meni znano in vam gotovo tudi, ni dobro če sta pri hiSi dva petelina. Rada se kavsata in ravsata. Tako si tudi ne morem misliti v eni šoli dveh nadučiteljev. Kaj mislite, kateri bi ostal in kateri bi moral odjenjati?» »Odjenjati, prav nobeden*, pravi Štefek, »slovenski bi bil dopoldne, nemški pa popoldne nadučitelj, kaj ali bi tako ne šlo?» Zdaj me pikne muha na nos in jaz se prebudim pod ono bukvo. Videl sem, da se mi je vse to sanjalo. Hvala Bogu, da ni resnica, si mislim, poberem nabrane gobe v robec in odidem domu. Toda moje veselje je bilo prerano. Nedavno zvem od zanesljivega človeka, da naSi Nemci in posilinemci res delajo na to, da bi združili ti dve šoli v eno, sicer ne tako kakor si je Franee predstavljal, ampak tako, da hočejo slovensko šolo popolnoma ponemčiti. Zakaj? tega ne vem, in ne morem razumeti Se danes ne. Ali nimajo Nemci že svoje šoleV Kaj jih briga potem Se slovenska ? Ali se ne pravi to Slovencem hoteti krasti pravice? Kakor vidite, so koprive, ki rastejo pri nas, pekoče. Pa da se ne opečeio z njimi naži nasprotniki! Sv» Duh-Loče. (Marsikaj.) Dragi gospod urednik! Sprejmite ta dopis v predale Vašega cenjenega lista, da tudi širSi krogi zvejo po večjem razmere iz našega prijetnega, a žalostnega loSkega kraja. Zakaj žalostnega? me boste vprašali. 1. Zato ker se pri nas s tako veliko vnemo prebira Stajerc ali ptujec, ter se v malokaterem kraju vrši toliko tožb, kakor pri nas in 2. ker ni pri nas nobene narodne organizacije. Oglejmo si te točki malo natančneje. Gotovo je malokje ta ptujska mula tako hudo razširjena, kakor ravno pri nas, še celo vsi krčmarji, razun ednega, so naročeni na njo. In kaj sledi iz tega? Vedne tožbe, prepiri, pretepi itd. Gotovo so se gospodje pri kazčnski sodniji Ločanov najbolj naveličali. Poglejmo dalje. V prvi vrsti manjka pri nas bralnega društva, kjer bi ljudstvo dobivalo dobre knjige in časopise, da bi se moglo vsestransko organizovati ter prirejati poučne in zabavne narodne veselice, kakor se to godi v Žičah, ter bi se tako po shodih pripravljali na prihodnje občinske volitve, do katerih je Se ravno dovolj časa se organizovati. Skrajni čas je že, da se vendar enkrat ta imenitna in važna občina iztrga iz nemškutarskih rok, ker nekaj že tako sedi v odboru slovenskih mož, kateri pa morajo tako plesati, kakor nemčurji godejo, ker se dosedaj še niso upali postaviti na lastne noge pri volitvah. Dragi kmetje loške okolice! Na političnem shodu dne 27. juliia t. I. v Koniicah se je sprožila misel zaradi osnovanja prepotrebne slovenske posojilnice v Ločah. Ako si mi osnujemo lastno posojilnico. tedaj najlažje dobimo občinski odbor v svoje roke, ker bi bili od posilinemcev neodvisni in bi nam ne bilo treba okoli njih takorekoč beračiti, če bi kateri hotel denar na posodo, ker bi ga lahko dobili pri lastnem denarnem zavodu. Potem bi Vam pa ne mogli veft zapovedovati ter bi lahko po svojem prepričanju volili. Zadnji čas je že, da se začnemo enkrat tudi mi gibati, da ne bomo vedno hlapci teh nemčurjev, katerih nobeden nikdar cerkve znotraj ne vidi. Na delo torej za sveto narodno stvar, ker boljša bodočnost nam je zagotovljena, ako bodemo previdni. Ločan. Iz Kozjega (»Brivčevi« dovtipi.) Miloš KamuščiC, tisti, ki je na lansketn občnem zboru družbe sv. Girila in Metoda govoril proti šoli v Velikovcu, je res jako dovtipen človek. Toda s svojim »Brivcem« ima vedno smolo. Navadno prinaša le slabe dovtipe, če pa kedaj kaj bolj »osoljenega« prinese, pa si nakoplje tožbo na glavo. Sedaj pa se je lotil »dovtipov nove vrste«. »Brivec« bil je namreč tožen radi neke nedolžne pesni. Da pa se obvaruie škode, je gosp. Kamuščič dopisnika izdal, dasiravno je lansko leto pisal, da on noče biti izdajalec svojih dopisnikov! Pa šel Je še dalje. Dopisniku je pisal, da je bila v uredništvu preiskava, pri katerej se je našel dopis. To pa ni res, kajti preiskave v uredniitvu ni bilo! Pa še več, svetoval je celo dopisniku, naj taji, da je n a tožnika cikal! Ta tega seveda ni storil. Da se reši, objavil je je g. Kamuščič »izjavo«, v kateri pravi, da ga je dopisnik varal z n a tn i S 1 j e n i m dostojanstvom ter s tem dosegel sprejem pesni v »Brivca«! To zopet ni res, kar že iz tega sledi, da isti dopisnik že poldrugo leto dopisuje »Brivcu« in so se njegovi dopisi tudi sprejemali. In kar naenkrat bi si bilo treba namisliti kako »Saržo«, da bi se dosegel sprejem dopisa!? In sicer »šaržo«, ki je docela brezpomembna in v nikaki zvezi s pesnijo! — To so torei najnovejši >Brivčevi« dovtipi, s katerimi pa ima zopet smolo, kajti dopisnik ga je radi zadnjega očitanja tožil. Tako je prišel gosp. KamuSčič iz dežja pod kap.