Rojstvo armade je povezano z burnimi dogodki leta
1941
Zaradi zgrešene politike se kraljeva viada ni mogla niti hotela upirati silam osi, tako je 25. marca 1941 na Dunaju podpisala pristop k trojnemu paktu. Že 27. marca sledi puč, vendar nova vlada teka dogodkov ni mogla več spremeniti. Takoj po puču Nemčija napade Jugoslavijo, katere vojska ni pripravljena na boj niti moralno niti materialno, tako pride že 17. aprila do kapitula-cije.
Nevarnost okupacije za jugo-slovanske narode je ocenila le KPJ, ki je že 10. aprila na seji CK KPJ v Zagrebu pod vod-stvom tov. Tita ustanovila voja-ški komite, ki je že 15. aprila izdal narodom Jugoslavije raz-glas, v katerem je pozval ljud-stvo v boj za svobodo in res-nično neodvisnost vseh narodov Jugoslavije.
Ta razglas je v zmedi tistih dni množicam veliko pomenil in je za narode in narodnosti Jugo-slavije zgodovinskega pomena.
Slovenski   komunistl   so   že
9 dni po kapitulaciji, to je 26. aprila, zbrali okrog KPS tudi druge' napredne politične stranke in ustanovili protiimpe-rialistično fronto Slovenije, ki se je kasnejc preimenovala v OF. Program OF je že tedaj dosegal boj proti okupatorju in osvobo-ditev Slovenije, povezanost in enotnost narodov Jugoslavije, reševanje problemov na demo-kratičen način, suvereno odlo-čanje narodov o notranji gospo-darsko-politični ureditvi in zu-nanji politiki. 4. julija 1941 jeCK KPJ spre-
jel sklep o splošnem oborože-nem odporu narodov in narod-nosti Jugoslavije. O slovenski državi lahko govorimo od usta-novitve OF dalje, o slovenski vojski pa od 22. junija dalje, ko je bilo ustanovljeno glavno po-veljstvo NOV. Sredi julija je na-stala prva panizanska četa v ljubljanski pokrajini, 22. julija pa je poiila prva pariizanska pu-Ska v Sloveniji in ok'ipatorjem naznanila, da se je bc; sloven-skega naroda za osvobocitev za-čel.
Upor se je širil po celotnem jugoslovanskem ozemlju. Vr-hovni štab NOV in POJ je oce-nil, da je treba sile odpora zdru-žiti in organizirati enoten sistem z večjimi enotami, da bi ob manjših iveganjih dosegali večje uspehe v boju z okupatorskimi silami in njihovimi pomagači.
Tako je bila 22. decembra 1941 ustanovljena Prva prole-tarska brigada v Rudu. Ta da-tum slavimo kot rojstni dan naše JLA.
Iz prvih čet so rastli bataljoni,
birgadie in divizije. Upor se je širil še: hitreje po celotnem jugo-slovansskem ozemlju in tako so enote >NOV in POJ že konec leta 1941 vvezale na sebe 24 okupa-torskih.i divizij, ki bi jih ta še kako ppotreboval na drugih bo-jiščih.
Enotte NOV so v boju vzdr-žale tetr se krepile kljub hudim bojem i in strašnemu terorju oku-patorjai in domačih izdajalcev nad ccivilnim prebivalstvom. Leta 1'943 so prešle v ofenzivo in izgamjale sovražnika iz zase-denih jugoslovanskih ozemelj. Zadnjai večja nemška armadna skupina pod vodstvom von Le-hra je kapiiulirala v Topolščici na Koroškem in to je pomenilo za Jug.oslavijo koaec vojne in dosego 1941. leta zastavljenih ciljev.
Povcnjna leta so bila za Jugo-slavijo težka. Najtežje obdobje je bilo v letih od 1948 do 1956. Gospodiarstvo v od vojne razo-rani dr/žavi je bilo slabo, pritiski in grožinje od zunaj za drugačno opredellitev    so    bili    izredno
močni, nasprotniki so nas poli-tično in gospodarsko osamili. Poleg težav, ki so nam jih delali drugi, pa smo se spotikali tudi ob lastnih napakah, ker smo ho-teli samoniklo, brez vmešavanja drugih, postaviti novo družbo na čvrste samoupravne, demo-kratične in enakopravne teme-lje.
Vzdržali srao in se razvijali. Poleg vseh činiteljev, ki so vpli-vali na razvoj, pa je eden po-membnejših tudi JLA, ki nam je zagotavljala delo in življenje v miru.
Smo ponovno v vsestranski krizi, pripravljamo reforme. Vzdržali bomo le, če se bomo ponovno enotno dogovorili za organiziranje akcije in onemo-gočili vse tiste, ki tega nočejo. Osnova za to morajo biti načela
avnojske Jugoslavije, podkrep-ljena z vsestranskimi dosežki se-danjega časa.
Leto 1941 se ne bo več pono-vilo! Delovni ljudje, narodi in narodnosti SFR Jugoslavije so sedaj pripravljeni tudi za oboro-žen boj v okviru organiziranega splošnega Ijudskega odpora in družbene sarnozaščite. Kaj so narodi in narodnosti, združeni v SFR Jugoslaviji pripravljeni in sposobni žrtvovati za svojo svobodo in necnlvisnost, so že dokazali! O tem morajo premi-šljevati tako tisti, ki pod krinko demokratičnosti rovarijo znotraj naše države in družbene uredi-tve, kot tisti, ki mislijo posegati v našo suverenost od zunaj!
STANE MATJAŽIČ,
predsednik OK ZRVS