Št. 32 (1307)	'	Leto	XXV
NOVO MESTO, četrtek, 8 . avgusta 1974
Grehi nad spominom
Pozabljeni grob obo-ževanke pesnika S. Jenka
„Narod, ki svojih pomembnih mož ne časti, jih tudi vreden ni!“ Tako je bilo od nekdaj vodilo kulturnih narodov in tudi slovenskega. Žal pa smo imeli, pri nas po tej vojni nekaj primerov, ko smo hudo grešili nad spominom svojih zaslužnih ljudi, na primer na ljubljanskem Navju ali, da vzamemo primer iz še bližje preteklosti, nad grobom pisatelja Janeza Mencingeija.
Ker imamo tudi v Novem mestu nekaj grobov za našo kulturo pomembnih ljudi, ki jim grozi, da bodo opuščeni, ker nihče ne skrbi zanje, bomo v prihodnjih številkah naše priloge P objavili članek o neusojeni pesniški izvoljenki velikega lirika Sidona Jenka - Leopoldini Ku-raltovi, katere grob leži pozabljen na novomeškem pokopališču („Pozabljeni grob oboževanke pesnika S. Jen-ka“).
Kolonija se izteka
Od petka naprej izdelujejo v novomeški IM V tudi Renault 16 TS, tretji avto iz Renaultove družine. Na posnetku: skupina novinarjev na obisku v tovarni. (Foto: S. Mikulan)
Enajst slikaijev dela v 4. dolenjski slikarski koloniji, ki se je začela pred tednom pod pokroviteljstvom in z mecenstvom tekstilne tovarne Novoteks iz Novega mesta. Kolonija združuje letos enajst ustvarjalcev^ ki so nastanjeni v Šmarjeških Toplicah.
Miha Maleš, Nikolaj Omersa, Ivo Seljak - Čopič, Štefan Simonič, Miran Hočevar in Branko Suhy so ustvarjali v koloniji že lani, prvič pa so udeleženci Dolenjske slikarske kolonije Lado Pengov, Evgen Sajovic, Boris Jesih, Janez Kovačič in Ejub Begović, akademski slikar iz Trebinja.
V ponedeljek so se slikarji preselili v Novo mesto in dopoldne delali na ex temporu. Nekaj ta dan nastalih del so prikazali na nekajdnevni razstavi, ki jo je v izložbi Mladinske knjige na Glavnem trgu uredil prof Andrej Pavlovec, komisar Dolenjske slikarske kolonije.
V ponedeljek popoldne je slikarje sprejel tudi podpredsednik novo-
meške občinske skupščine inž. Niko Rihar. Izrazil je prepričanje, da bo tradicionalna razstava v Dolenjski galeriji dokončno prikazala vrednost in pomen te na Dolenjskem že tradicionalne likovne manifestacije, ki jo omogoča kolektiv Novoteksa.
Včeraj so udeleženci kolonije obiskali razstavo Jakčevih portretov v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici, v soboto pa se bodo preselili na Gorjance, kjer bodo dopoldne slikali pokrajino, popoldne pa se bo v planinskem domu Vinka Pa-deršiča končala 4. dolenjska slikarska kolonija.
I. ZORAN
V drugi polovici tedna pričakujemo občasne manjše padavine. Temperature bodo nekoliko nižje, kot so bile doslej.
SVETINA IN KOVAČ V RIBNICI
V Petkovi galeriji v Ribnici bodo jutri ob 18. uri odprli likovno razstavo, na kateri se bosta predstavila slikar Jože Svetina iz Zavodenj pri Šoštanju (akvareli in olja) in kipar Aleksander Kovač iz Maribora, sicer znani basist tamkajšnje opere.
CENEJŠA DVANAJSTKA
Potem ko se je zvezni izvršni svet odločil za spremembo progresivne obdavčitve avtomobilov, se je novomeška , IMV odločila za znižanje cen za renault 12. Nova cena je 69.634 dinarjev, fco Novo mesto. Novomeška tovarna pa sc je odločila še na drug način pomagati kupcem tega avtomobila. Tovarna bo namreč kup-^Pfcem dala kredit v višini 30.000 dinaijev na 30 mesecev ob 10-odstotni udeležbi in 12-odstotni obrestni meri. Posojila bodo dajali brez porokov. V tovarni pravijo, da bodo kupci lahko kljub temu dobili posojilo pri svoji banki, tako da bodo dejansko lahko večino avtomobila plačali s posojili!
Tretji avtomobil iz IMV: šestnajstica!
V novih proizvodnih prostorih novomeške Industrije motornih vozil, ki merijo 6.750 kvadratnih me^ trov, so začeli delati R 16 TS in dostavne avtomobile, v katere prav tako vgrajujejo Renaultov motor - Zdaj: katrca, R 12 in R 16 ter pospešena proizvodnja dostavnih avtomobilov!
Štiricilindrični, štiritaktni bencinski motor z delovno prostornino 1565 cm3 in s 87,5 konjske moči v avtomobilu, ki ima spredaj diskaste in zadaj bobnaste zavore in pogon na prednja kolesa — to je novost iz proizvodnje novomeške Industrije motornih vozil. Tisti, ki se bolj spoznajo na avtomobile, so lahko takoj uganili: v Novem mestu delajo od petka naprej tudi renault 16 TS, za katerega pravi generalni direktor tovarne Jurij Levičnik, „da je moderen poslovni avto, tretji avto iz Renaulotve družine, ki ga iz-
V tovarni pravijo, da bodo lahko zadovoljili potrebe jugoslovanskega trga po dostavnih avtomobilih, toliko jih bodo lahko naredili. Verjamemo, saj imajo kot prvi jugoslovanski proizvajalec dostavnih avtomobilov kombijev bogate izkušnje.
Novi osebni avto, ki so ga začeli delati v IMV. je, kot ga reklamirajo
„očetje“ Francozi, funkcionalen, udoben, zanesljiv in ekonomičen. Prodajna cena z vračunano luksuzno opremo je nekaj pod 80.000 dinarji, vendar je tej ceni potrebno prišteti še osnovne in posebne davke, tako daje resnična cena čez 110.000 dinarjev.
J. SPLICHAL
deluje naša tovarna4
Doslej so v novomeški tovarni naredili po sto avtomobilov - R 4 in R 12 - na dan, z novim avtomobilom, šestnajstico modeme oblike in luksuzne izvedbe, ki jo bodo barvali s kovinsko barvo v domači, izredno modemi lakirnici s pomočjo clektroforcze, so posegli po avtomobilu višjega razreda, hkrati pa bodo presegli številko 100 na dan.
\
V novih proizvodnih prostorih te največje dolenjske tovarne, ki merijo 6.750 m2, smo v petek med ogledom videli tudi nov montažni trak za dostavne avtomobile, katerih proizvodnja je bila zadnje mesece v zastoju. Opazili smo, da vgrajujejo v dostavne avtomobile Renaultov motor, kar je očiten dokaz tesnega poslovnega sodelovanja med Renaultom in IMV.
Plinske jeklenke poslej na Cikavi
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
Za dober lučaj od novomeškega sejmišča na Cikavi je Splošna vodna skupnost Dolenjske po naročilu Novotehne zgradila najsodobnejše skladišče za gospodinjske in tehnične (industrijske) pline. Skladišče bodo odprli 15. avgusta.
Sprva bodo dnevne zaloge butana V Novotehni zatrjujejo, da imajo (gospodinjskega plina) 300 do 400	zdaj okoli 4.000 odjemalcev plina,
jeklenk, medtem ko bo po 300 je-	pričakujejo	pa, da sc bo tem do
klenk tehničnih plinov na voljo vsa-	konca leta	pridružilo še kakšnih
ke tri dni. Seveda so zmogljivosti	2.000. V ta	namen bodo seveda na-
skladišča znatno večje.	bavili tudi dodatno število jeklenk.
Skladišče je po mnenju pristojnih, ki so ga pregledali in odobrili poslovanje, najsodobneje urejeno od vseh v državi. Pravijo celo, da je to
0,^edelj°, 4. avgusta, je otoški travnik dosegel letošnji rekord glede : ?***• Do 15. ure so prodali 385 parkirnih listkov, avtomobilov pa bilo popoldne več kut 500. Izredna vročina je h Krki privabila /p stotine kopalcev. Krka je imela ta dan dobrih 23 stopinj Celzija. °to: Zvone Šeruga)
PRILOGA
V današji številki P vas mimo običajnih strani in rubrik, v katerih poročamo o domu in družini ter kulturi, opozarjamo na novega znamenitega moža na znamkah, slikarja Vincenta van G ogli a, na drugo 'nadaljevanje Kostanjevice v seriji „Gradovi in usode", na zaključek poti olimpijskega prvaka Leona Štuklja na Finskem, pa na odkriti že skoraj okameneli lobanji v jami, iz katere izvira reka Krkx
Naša tokratna reportaža na tretji strani P pa govori o z,birki nenavadnih, izjemno dragocenih slik v pleterskem samostanu, ki sicer niso podpisane, jih pa postavljajo približno v čas izrednega flamskega slikarja Rubensa. Pozor: v Budimpešti visi popolnoma enaka slika (olje na platnu), kakršno imajo v Pleterjah (olje na lesu). In v budimpeštan-skem muzeju predstavljajo sliko tega apostola kot delo van Dycka, flamskega mojstra in Rubensovega učenca.
šolski primer pri nas, kako je treba pravilno in varno poslovati s plinom.
Na Cikavi bo možno dobiti plin vsak čas, saj bodo poslovanje prila-
(nadaljevanje na 4. str.)
SLAVJE V KOTU PRI SEMIČU
V nedeljo, 11. avgusta, bodo gasilci iz Kota pri Semiču proslavili 40-letnico obstoja društva v tem kraju. Razen slavnostne seje, parade gasilne enote in prevzema nove motorne gasilne brizgalne bodo najzaslužnejšim članom podelili priznanja. Priredili bodo tudi veliko veselico, na kateri bodo postregli z jagenjčki in odojki ter pristnim vinom. Omenimo naj še, da so gasilci društva zelo delavni, pomagajo pa jim tudi drugi vaščani. Med drugim skupaj s prebivalci gradijo dom, ki bo namenjen vsemu kraju.
Tudi upanja ni več...
Še tisto malo upanja, ki so ga gojili starši, vaščani in vsi drugi, ki so bili seznanjeni z usodo 2-letnega Boštjana Klemenčiča iz Prilip pri Brežicah, je v nedeljo ob 9.15 splahnelo. Iskalci, ki so se zadnjič napotili iskat fantka, so,na strmem pobočju Hunca našli fantkovo trupelce, raztreseno v krogu 50 metrov. Prsni koš je ležal višje, spodaj pa copatki, nogice ... Kljub skrbnemu iskanju niso našli leve rokice in glavice. Žalostni kraj leži kake tri kilometre od Klemenčičeve hiše, do njega pa se pride po ozki in precej strmi grapi. Tako se je Boštjan s svojim odhodom od doma pridružil desetim otrokom v zadnjih 10 letih. Vse razen neke deklice, ki se je leta 1966 izgubila na Mežaklji, so našli mrtve. (Več o usodi malega Boštjana berite na zadnji strani.)
Ob tem javorju so našli njegov pn>ni koš . Napis, vrezan v deblo, bo spominjal na dan, ko se je deček izgubil, in na dan, ko so našli njegove posmrtne ostanke.
V soboto, 3. avgusta, je bila v Kočevju svečana otvoritev nove sirarne. Otvoritvi so poleg delavcev Ljubljanskih mlekarn in ZKGP Kočevje prisostvovali tudi predstavniki ribniške, kočevske in bežigrajske občine. Novo sirarno, ki je stala 250 milijonov dinarjev inje med največjimi v Jugoslaviji, je izročil namenu predsednik občinske skupščine inž. Savo Vovk. (Foto: France Brus)
tedenski
mozaik
To rubriko, namenjeno sicer zanimivostim (političnega) sveta, namenimo le izjemoma zgolj enemu samemu dogodku: to pot je to najnovejše obdobje , zloglasne watergatske afere. Predsednik Združenih držav Amerike Richard Nixon je namreč naposled priznal tudi svojo odgovornost in krivdo v aferi, kar predstavlja nepričakovano spremembo strategije njegove obrambe. ■
To priznanje imajo za izredno pomembno in prve reakcije kažejo, da utegne biti tudi usodno. Že nekaj ur po njegovi izjavi se je namreč oglasilo več članov njegove, se pravi republikanske, stranke in izjavilo, da ga poslej ne bodo več podpirali in branili
Nixon je v svoji najnovejši izjavi poudaril, da so napake sicer bile, da pa po njegovem mnenju nikakor niso take vrste, da bi moral zaradi njih odstopiti ali pa biti odstavljen.
Nixon je priznal, da je ukazal FBI (ameriški zvezni policiji) in CIA (osrednji obveščevalni agenciji), naj vodita preiskavo v zvezi z vdorom v prostore demokratskega nacionalnega komiteja v poslopju Watergate (kar se je zgodilo 27. junija 1972 in po čemer je afera tudi dobila ime), tako da ne bodo umazana imena nekaterih vplivnih in pomembnih osebnosti njegove administracije in tako imenovanega komiteja za ponovno izvolitev predsednika.
Kljub temu so kasneje prihajale na dan mnoge podrobnosti (predvsem ali skoraj izključno po zaslugi tiska, id se je hrabro pognal v odkrivanje afere in se ni ustrašil včasih tudi neprikritih groženj), zaradi katerih so se morali posloviti že mnogi najtesnejši Nixonovi sodelavci.
Velika večina jih je že obsojenih, nekateri procesi se še vedno vlečejo. Edini, ki je ostal doslej kolikor toliko ne omadeževan, je ameriški zunanji minister Henry Kissinger.
Menijo, da je s tem afera Watergate stopila v določilno obdobje. Pričakujejo namreč, da bo predstavniški dom že konec tega meseca glasoval za odpoklic Nixona, kar mora potem potrditi še senat.
Izhod trajne rešitve
Nujni bol) usklajeni zunanjetrgovinski napori
Ob znanih zapletih in težavah na svetovnem trgu smo z letošnjimi izvozno-uvoznimi rezultati slovenskega gospodarstva lahko pravzaprav zadovoljni. Zadovoljni zato, ker sta za polovico povečala.
Vendar številka skriva tudi nekatere manj ugodne težnje. Prva je ta, da z izvozom pokrivamo komaj dobro polovico našega uvoza in druga, da zaskrbljujoče narašča izvoz neobdelanih ali polobdelanih materialov v vsej Jugoslaviji, tudi tistih, ki bi jih domača proizvodnja nujno potrebovala. Tako
TELEGRAMI
KAIRO - Sedem članic Arabske lige je uradno privolilo v odložitev arabske konference na vrhu, ki je bila napovedana za 3. september letos: to so Jordanija, Egipt, Oman, Združeni arabski emirati, Sudan, Severni Jemen in Somalija. Ustno so v odlog privolili v Južnem Jemenu, Libanonu in Bahreinu. Prva je zahtevo, naj bi konferenco odložili, izrekla Jordanija, in sicer zato, da bi „izdelali skupno strategijo in skupna izhodišča za ženevsko konferenco o Bližnjem vzhodu“.
BRUSELJ - Pred dvema španskima ustanovama v Bruslju so eksplodirale bombe, ki so jih postavili tja člani „mednarodne skupine za revolucionarno akcijo", ki se bori za odpravo diktature v Španiji.
jih je prisiljena uvažati, v glavnem celo dražje, kot bi jih plačala doma. Že to 'has opozarja, da se moramo v prihodnje truditi kar najbolj izkoristiti možnosti za oskrbo s surovinami in proizvodnimi materiali na domačem tržišču. Torej: cene domačih surovin je treba bolj uskladiti s tistimi na svetovnem trgu. Nadalje: slovensko gospodarstvo se mora odločiti za trajnejšo rešitev — za skupna vlaganja z domačimi proizvajalci surovin v drugih republikah. Primer takih vlaganj pri proizvodnji električne energije je lahko pri tem zelo spodbuden.
V takem položaju, ko se je v Jugoslaviji uvoz povečal veliko bolj kot izvoz, kar za Slovenijo ne velja, pristojni organi že pripravljajo vrsto ukrepov za spodbujanje izvoza in za selektivno omejevanje uvoza. Vendar moramo poudariti, da je spodbujanje izvoza do zdaj temeljilo predvsem na premijah iz zveznega proračuna. Tudi zato je v njem že znaten primanjkljaj, ki ga bo treba v prihodnje z dodat-
NIKOZIJA — S posredovanjem oficirjev sfl Združenih narodov so predstavniki ciprskih Grkov in Turkov naposled dosegli sporazum o razmejitveni črti med enimi in drugimi enotami, kar predstavlja dober uvod v začetek razgovorov o ciprski prihodnosti, ki se bodo začeli 8. avgnsta v Ženevi. Medtem so prišla s Cipra nova poročila o manjših spopadih, v Ankaro pa je dopotoval pomočnik ameriškega zunanjega ministra dr. Henryja Kissingeija, da bi pomagal najti trajen izhod iz cipiske krize. (Na sliki: med pogajanji o razmejitveni črti v Nikoziji. Telefoto: UPI)
(Iz zadnjega PAVLIHE)
Wi
St S
d.H4nr*&___
nimi ukrepi ter dogovori republik in pokrajin poravnati. Bolje bi bilo, če bi spodbudi izvoza namenjena sredstva iz proračuna prevzelo samoupravno organizirano gospodarstvo in jih še oplodilo, s tem pa bi prevzelo nase tudi široke možnosti odločanja o teh sredstvih ter odgovornost za ravnanje z njimi.
Glede uvoza surovin smo že omenili, da se moramo bolj nasloniti na domače možnosti. Manj bi lahko uvažali tudi strojne opreme, če bi omogočili domači strojegradnji, da bi prodajala opremo na kredit pod približno takimi pogoji kot veljajo na svetovnem trgu. Prav gotovo pa-je po nepotrebnem zapravljenih precej deviz tudi za uvoz luksuznega blaga, ki niti zaradi nemotenega gospodarskega poslovanja niti zaradi življenjske ravni ni nujno potreben.
Predvsem pa je važno, da urejanje teh težav ne sme odpreti novih možnosti za administrativne posege v gospodarstvu, da ne sme zavreti glavne odlike letošnjega gospodarjenja — visokih stopenj rasti in da s tem ne smemo škodovati dolgoročni politiki vključevanja Jugoslavije v mednarodno delitev dela.
TONE KRAŠOVEC
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Lahko bi rekli, daje pretekli teden minil v kategorij delavcev, zlasti tistih, ki usmerjajo vsem ^em velja poudariti tudi sklep, naj bi
i i	^ organizirajo proizvodnjo, ter nasploh 'me|e prednost pri dodeljevanju kreditov
luči prizadevanj, kako najhitreje in najbolj učinkovito omiliti posledice zadnjih podražitev. O tem vprašanju je razpravljalo več naših naj višjih organov, ki so sprejeli že povsem konkretne ukrepe, kajti kljub temu, da so bile podražitve nujne, saj je do njih prišlo zaradi naraslih stroškov poslovanja, ne smemo mirno mimo dejstva, da bodo višje cene in s tem višji življenjski stroški najhuje prizadeli prav delavce z najnižjimi osebnimi dohodki.
Ukrepe za zaščito standarda so hkrati s podražitvami sprejemali v vseh republikah in pokrajinah, vendar to samo kaže, da nimamo trajnega mehanizma za zaščito življenjskega standarda delavcev. V zvezni konferenci SZDL zato zahtevajo, da je treba ustvariti tak mehanizem, ki bi postal sestavni element sistema načrtovanja in tekoče gospodarske politike in ki bi ga lahko vpeljali že leta 1975.
Ukrepi za zaščito standarda so pravzaprav enaki v vseh republikah in pokrajinah, nekatera nesorazmerja nastajajo šele pri izvajanju zaščitnih ukrepov, ko ti ukrepi zajamejo različno število delavcev in njihovih družin, kar je posledica različne gospodarske razvitosti. V vseh republikah so se povečali mini-
kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev. To spodbuja težnjo, da bi se povečali vsi osebni dohodki, kar pa bi bilo v tem trenutku težko izvedljivo.
Prejšnji torek so se sestali tudi delegati komisije za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov SR Slovenije. Na seji so med drugim obravnavali tudi priporočilo izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, republiškega sveta zveze sindikatov in gospodarske zbornice Slovenije o takojšnjem izjemnem pove-
ZA ZAŠČITO STANDARDA
Čanju kalkulativnih osebnih dohodkov za 3 odstotke. Cilj tega ukrepa, ki so ga podprli tudi delegati omenjene komisije, je v tem, da
občine, ki so že doslej na tem področju pokazale veliko angažiranosti (to so tiste, ki so se z družbenim dogovorom zavezale, da bodo plačevale, najmanj 2,43 prispevne stopnje za otroško varstvo, še toliko bolj pa, če so z uvedbo samoprispevka dokazale, da so pripravljene tudi z lastnimi močmi razpletati vozel otroškega varstva). Rok za prijave je dokaj kratek - oddati jih je treba do 30. septembra.
Organizacije in organi socialistične zveze, ki so že doslej na razne načine sodelovali v družbeni akciji varčevanja, bodo v prihodnjem obdobju še pospešili svojo dejavnost in, kakor pravijo v zvezni konferenci SZDL, bodo to akcijo odslej vodili po dveh poteh: z večjim angažiranjem svojih organizacij in organov ter v povezavi z drugimi organizacijami in ustanovami.
Pri akciji varčevanja ne gre za pozive k stiskanju pasu, za zmanjševanje delovnega in življenjskega standarda, temveč za boj proti razsipavanju družbenega boogastva, proti neracionalnosti, za bolj ekonomično trošenje sredstev, zd večjo produktivnost. Bojno polje te akcije je potemtakem precej široko, vsekakor pa je dovolj razlogov za to, da jo čimprej sprožimo na vseh nivojih. V zvezi s tem zvezna konferenca,SZDL omenja podatke o efektivni izkoriščenosti delovnega časa (borih 60
malni osebni dohodki. V Črni gori seje tako bi delovnim ljudem na slabše plačanih delov- odstotkov), o izgubi 20 odstotkov vrednosti inve-osebni dohodek povečal na 1115 dinarjev, v Sloveniji na 1200, v BiH na 990, v Makedoniji in Srbiji na 1000, v Hrvatski na 1100,
Kosovu na 1050 dinarjev in v Vojvodini od 50 na 60 odstotkov povprečnih osebnih dohodkov v lanskem letu. Sprejeti so tudi že odloki o zvišanju otroških dodatkov in spremembah cenzusa za pridobitev pravice do dodatka. V zvezni konferenci SZDL pa poudarjajo, da sprejeti ukrepi porajajo tudi nekatere probleme in težave. Tako na primer povečanje minimalnih osebnih dohodkov zožuje razpon v osebnih dohodkih oziroma zmanjšuje materialno stimulacijo nekaterih
nih mestih lahko takoj zagotovili vsaj dosedanje realne osebne dohodke oziroma minimalni standard izpred nedavnih podražitev.
V sredo, 31. julija, se je sestal izvršni odbor republiške skupnosti za varstvo otrok. Na seji so razpravljali o pogojih za natečaj, na podlagi katerega bo republiška skupnost v obliki kreditov razdelila 8 milijonov dinarjev. V poštev pride osemnajst slovenskih občin — enajst s statutsom nerazvitih in
sticij (okrog 8 milijard dinarjev), ki nastaja zaradi zavlačevanja izgradnje. Celo v letu kvalitete smo izgubili 9 odstotkov vrednosti družbenega proizvoda zaradi slabše kakovosti izdelkov. Strokovnjaki pa so tudi mnenja, da bi z boljšo organizacijo dela, prihranki in smotrnejšim poslovanjem lahko zvišali stopnjo naraščanja produktivnosti za 50 odstotkov. Skupaj s prihranki v družbenih dejavnostih, s preprečevanjem razsipavanja v zdravstvu, šolstvu (v rednem roku dokonča fakultete le 20 odstotkov študentov) in ne nazadnje tudi v naši
prehrani (na leto zavržemo v naši državi toliko
 i ..v .	. x- „ n- i,„ r,- , • „ c'„Anm kruha, da bi zadostoval za dveletno porabo v £rni
poleg njih št občine Ilirska Bistrica, Sež , gorjj lahko privarčevali kakih 100 milijard
Nova Gorica, lolmin, Radlje, Ravne in dinarjev letno. To pa je številka, ki da misliti (s Dravograd, kredite pa bi lahko uporabili za tem denarjem bi lahko zgradili pol milijona stanogradnjo vrtcev in podobnih objektov. Ob vanj - toliko pa nam jih sedaj ravno manika)!
tedenski zunanjepolitični pregled
Italija je znova v črnem, osupla, prepadena in ogorčena. Povsod demonstracije, protestna zborovanja. 12 mrtvih in 48 ranjenih nedolžnih potnikov
organih. Za vsemi pa stoji v ozadju orjaški kapital s svojimi cilji in kajpak tudi denarjem.
Vse to se med seboj prepleta in čeprav je nedotakljivost, ki
brzovlaka Italrcus — to je bilan- jo italijanski fašisti in neofašisti ca najnovejše teroristične akdje uživajo, resda zgolj politična in
fašistične organizacije „Črni red“, ki je tudi javno z neizmernim cinizmom. priznala, da je podtaknila bombo na brzovlaku
ne tudi logična, je to skoraj natanko tako, kot bi bili zaščiteni kot kočevski medvedje. Nobenemu se nič ne zgodi —
na progi med Firencami in Bo- ne zato, ker bi njihove krivde logno.	ali	soudeležbo pri napadih ne bi
Bomba je eksplodirala med
vožnjo v predoru, vendar pa je vlak k sreči nadaljeval vožnjo in srečno pripeljal na prvo naslednjo postajo, kjer so lahko žrtvam tega podlega atentata nudili prvo pomoč, ki pa je žal za dvanajsterico prišla prepozno.
Po bombnem atentatu v Brescii je to letos že druga velika (ob vrsti manjših) akcija italijanskih fašistov, ki nikakor ne skrivajo svojega imena in svojih ciljev. „Nacistična Nemčija in fašistična Italija nista umili leta 1945“, piše na anonimnem pismu, ki so ga posredovali javnosti: „Borimo se, da fašistična Italija znova vstane!“
Bolj jasnega in nedvomisel-nega dokaza, kdo stoji za vsemi bombnimi atentati zadnjega časa, resda ni mogoče najti, toda to je bilo komaj potrebno - atentatorji so bili znani že pred tem.
Prav to je tudi izredna značilnost stanja: medtem ko ni bilo niti malo sporno, kdo nastavlja bombe in peklenske stroje, ki so v zadnjih šestih letih terjali kar 69 mrtvih in 430 ranjenih, pa je italijanska policija vselej izjavljala, da ne more najti storilcev, da ne ve, kdo so.
To so bile kajpak prozorne laži, ki niso nikogar prepričale. Pemokratična javnost Italije je vseskozi zaman govorila, kdo so atentatorji, toda ti so imeli in še vedno imajo svoje mogočne zaščitnike, zaradi katerih lahko živijo v miru in nadaljujejo svoje podlo početje.
Cilj vseh napadov italijanskih fašistov in neofašistov je jasen: izrabiti sedanjo ekonomsko in politično kriz o, v Italiji in ustvariti zmedo, strah in nezaupanje ter nato nasilno prevzeti oblast.
Dejstvo, da policija, varnostni organi in sodstvo skoraj ničesar ne ukrepajo (doslej niso uspeli do konca razrešiti niti ene izmed mnogih afer, obsoditi vse udeležence vsaj enega številnih bombnih napadov), je mogoče seveda zadovoljivo pojasniti: v skoraj vseh organih in institucijah italijanske družbfc imajo mogočne zaščitnike. Tako je v rimskem parlamentu najmanj osemdeset poslancev, ki so dokazani fašisti. V vrstah italijanske obveščevalne in protiobveščevalne službe (za katero mnogi menijo, da skorajda odkrito podpira delovanje fašistov) jih je tudi veliko. Podobno je v sodnih in policijskih
bilo mogoče dokazati, marveč zato, ker se tega dokazovanja nihče ne loti pošteno in učinkovito.
Dokler demokratične sile Italije ne bodo zmogle dovolj moči in poguma, da javno, jasno in brez odvečnega slepomiš-ljenja pokažejo na resnične krivce fašističnega terorja, še posebej pa na njihove vplivne in mogočne zaščitnike, se bo Italija še stresala pod eksplozijami bomb in se bo večalo število mrtvih ter ranjenih.
Bilo bi neopravičljivo črnogledo izjavljati, da sile svobode in demokracije v Italiji nimajo
zaradi
fašističnega
atentata
moči in poguma, res pa je, da doslej tega ni bilo videti v pravi meri, da bi naposled končali to dolgoletno stanje nenehnih na* padov, morij in pobojev.
Izkušnje preteklosti žalostno učijo, kam pelje popuščanje fašističnim tolpam in če kdo, potem imajo naši sosedje dovolj priložnosti za nauke iz mračnega obdobja mussolinijeve diktature.
In žal ne samo oni, marveč tudi mnogi drugi, ki so morali to diktaturo prenašati na svojih ramah.
TELEGRAMI
TOKIO - Predsednik japonska vlade Tanaka je sprejel na posloviln* obisk jugoslovanskega veleposlanika v tej deželi Jožeta Smoleta. Pogovaf' jala sta se o zadevah, ki zanimaj0 obe državi, pri čemer je Tanaka udaril, da Japonska pripisuje verni pomen dobrim odnosom z n©" uvrščeno Jugoslavijo.
PARIZ - Po sklepu portugalske vlade, da bo brez odlaganja priznala neodvisnost in pravico do sain°" odločbe narodom Mozambika, Gvincjc-Bissao in Angole, so vojaškc sile Južnv Afrike v stalni pripravijo" nosti. To se je zvedelo v Parizu.
po
lin:
2
Št. 32 (1307) ~ 8. avgusta 197^
Nič ni z njim! Samo eno tipko obvlada: visoki CE
(Karikatura: Marjan Bregar)
Na kopališču v Čateških Toplicah skrbi za red, disciplino in varnost Anton Agrež. Kopalce opo-zaija, naj ne skačejo v vodo in se ne igrajo z žogo. Večina upošteva njegove napotke, med njimi pa so tudi taki, ki bi jim morali pokazati vrata. (Foto: Jožica Teppey)
Obljuba mladih pred starejšimi: minulo nedeljo je predsednik KS Šentrupert Peter Zgonec kumoval pionirski motorni brizgalni. Člani društva in gostje iz okoliških društev so tudi z mimohodom počastili 75-letnico šentruperškega društva. Na sliki: desetar pionirske desetine se zahvaljuje.
Razstavo olj, akvarelov, risb in drugih del, ki so jih udeleženci 4. dolenjske slikarske kolonije ustvarili v ponedeljek na enodnevnem ex tempo-ru v Novem mestu, so za nekaj dni odprli v izložbi knjigarne Mladinske knjige na Glavnem trgu. Na sliki: med postavitvijo. (Foto: I. Zoran)
Zaradi onesnaženosti studencev v Željnah, ki so jo povzročile rudniške odplake, so se kočevski Romi preselili v Mahovnik in na Trato, kjer so studenci še čisti. Razen vode si Romi želijo tudi udobnejših stanovanj, kot so šotori. (Foto: France Brus)
KOMUR JE BOG DAL .. .
Zvezni izvršni svet ugotavlja, da je poraba nafte pri nas presegla predvidevanja, in predlaga več varčevalnih ukrepov, med njimi tudi omejitev potovalnih hitrosti. Tako naj bi omejili vožnje motornih vozil na 50 do 90 kilometrov na uro, odvisno od vrste vozila.
Varčevanje, to se lepo sliši, težje pa se sklada z drugo novico, ki ji je prav tako botroval izvršni svet. Kot pišejo Primorske novice, bodo (bogati) tujci, ki se vozijo po našem morju z jahtami in motornimi čolni, v prihodnje deležni posebnega popusta pri bencinu. Za „super" bencin bodo namesto 5,20 dinarja, kar niora plačati naš (običajno revnejši) državljan, plačevali le po 4,28 din, za navadnega bodo niorali odšteti le 4,05 din, za nafto pa 2,74 dinarja.
Komur je bog dal, temu dam tudi jaz, po tem načelu je, kot pravijo, nekdaj delil že črnogorski vladika.
Zapravljene milijarde opominjajo
Pred poldrugim letom smo pričeli pri nas varčevalno akcijo. V tej akciji ne gre za stiskanje pasu in za odpovedovanje, pač pa je naperjena proti razsipanju družbenega denarja, 7. nio naj bi dosegli racionalnejše po-
rt •	»	v	v
Sejmišča
BREŽICE - Na sobotni sejem so rejci pripeljali 439 prašičev. Prodali so 341 živali, starih do tri mesece, Po 19.00 do 20.00 dinarjev kilogram žive teže in 16 prašičev, starih nad tri mesece, po 16,00 dinarjev kilogram.
. NOVO MESTO - Od 511 praši-Cev, kolikor so jih rejci pripeljali na Ponedeljkov sejem, so kupci kupili ^95 živali. Cene prašičem, starim od ^ do 12 tednov, so sc gibale med 00 in 450 din, prašičem, starim od •j.do 6 mesecev, pa med 450 in 700 *jjn. Goveje živine so rejci pripeljali 0 glav, prodali pa so jih samo 17.
Brez besed
slovanje, večjo produktivnost in bolj ekonomično trošenje denarja. V akciji smo sicer dosegli nekatere uspehe, vendar je niso še povsod „vzeli za svojo“. Zato jo bo treba nadaljevati, saj nam o njeni potrebnosti nazorno govore naslednji podatki.
Pri nas v Jugoslaviji (na Dolenjskem najbrž ni nič bolje) izkoriščamo le 60 odstotkov efektivnega delovnega časa. Zaradi prepočasnih gradenj izgubimo na leto okrog 20 odstotkov investicij ali 8 milijard dinarjev; celo v lanskem „letu kvali-tcte“ smo izgubili 9 odstotkov ustvarjene vrednosti družbenega proizvoda, ker smo naredili toliko nekvalitetnih proizvodov. Strokovnjaki so izračunali, da bi z boljšo organizacijo dela in smotrnejšim poslovanjem lahko zvišali stopnjo naraščanja pro-
Kmetijski kotiček
Pot do dobrega jabolčnika ^
Za sicer premožne Nemce je vino očitno preveč razkošna Pijača. Na kmetih pijejo tam poleti jabolčnik, toda ne takšnega, ^kršnega poznamo pri nas. S skrbnim postopkom znajo naredi takega, da ga je komaj ločiti od vina. Nehote obiskovalec Pomisli na potratnost naših domačij, ki zavržejo ali predelajo v ž8anje toliko sadja, iz katerega bi lahko naredili bolj zdravo, °svežilno pijačo, če bi. ..
Ce bi to znali in hoteli. Priprava dobrega jabolčnika za doma-°, porabo zahteva prav tako natančen postopek in vestnost kot Priprava vina, prav tako dobro posodo in primemo klet in prav takšno stalno skrb.
Dober jabblčnik ali hruškovec dobimo lahko le iz zrelih, Pravih plodov, če se le da tudi opranih pred predelavo. Sadje n.aJPrej zmeljemo in sprešamo, dobljenemu moštu pa dodamo pobran (kalijev metabisulfid), da z njim zavremo razvoj neže-®nih mikroorganizmov. Primerno je dati 10 g vinobrana na 100 frov mošta. Priporočajo, da dodamo 100 litrom mošta tudi gramov pekticina, snovi, ki zbistri in izboljša okus mošta. Tako pripravljen mošt gre v sod, kjer začne vreti. Najbolje je, sladkor v njem povsem prevre; to dosežemo, če dodamo *vasovke in hranimo mošt na primerni temperaturi, ki naj znaša Pr*bližno 20 stopinj. Ko prevre, ga pretočimo v zažveplan sod in PolVeč boiazni’ sc PUača kmalu pokvarila, zlasti če je sod
je posoda slaba ali nečista, se tudi jabolčnik kaj kmalu P°kvari. Ce ima okus po plesni, kar se največkrat zgodi, ga je ^ Ogoče ozdraviti z lesnim ogljem ali z želatino, ki pa v veliki ^ ^ličini lahko prizadene tudi siceršnji vonj in barvo. Če jabolč- £
ka ^
ni huje prizadet, zadošča do 10 g oglja na 100 I jabolčni-
* Jn & nasvet: če bi želeli imeti sladek jabolčnik, ga naredimo
• *0, da mošt takoj po prešanju zažveplamo, dodamo pekticin, 'ko se v približno pol dneva jabolčnik zbistri, ga egrejemo na u stopinj Celzija ter še toplega nalijemo v steklenice.
Inž. M. L.
5L* 32 (1307) - 8. avausta 1974
duktivnosti za 50 odstotkov, zapravljamo tudi v družbenih dejavnostih. Neuspešni učenci, dijaki in študenti nas veljajo vsako leto okrog poldrugo milijardo dinarjev. Skratka, z raznimi prihranki bi lahko vsako leto prihranili okroglih 100 milijard dinarjev in z njimi zgradili pol milijona stanovanj! Od besed čimprej k dejanjem!
Ne ve, kaj seje
Gotovo je tudi nekaj simbolike v tem: če poskočijo cene kruha, završi bolj, kot če se podraži kaj drugega, pa četudi enako spodjeda življenjsko raven. Tako je bilo tudi po 21. juliju letos. Zdaj, koje ta nenadejani „vročinski val“ mimo, si oglejmo nove cene še z očmi kmetijstva.
Pridelovalci bodo po novem dobili za kilogram mehke pšenice 2,10 din, za kilogram trde (klene, domače sorte) pa 2,30 din. V to je že všteta dvakratno povečana „razvojna premija”, ki znaša zdaj 30 par in do katere imajo pravico tudi zasebni kmetje. Zvezna direkcija za rezerve jo bo izplačevala od 1. julija do 30.
oktohra Wr«
letju pred vojno smo sejali povprečno 2,14 milijona hektarov (in ob 11,4 stota pridelka na hektar pridelali pol manj). Kljub visokemu donosu lani bo treba letos uvoziti kar 600.000 ton pšenice in jih' plačati po 180 dolarjev tono, kar je nič manj kot trikrat toliko, kot je bilo ob začetku lanskega leta. Zdaj se mnogo bolj izplača pridelovati pšenico doma, kot pa jo kupovati na svetovnem trgu. Ali ni torej upravičena trditev, da je prišla spodbuda — višja odkupna cena - že malo pozno?
M. L.
IM V med desetimi
Dolenjska, do včeraj pretežno zaostala kmetijska pokrajina, dosega zdaj vidno mesto na lestvicah, ki
Kmetijci bi morali prej vedeti ceno
Zvezni izvršni svet je ceno in premijo povečal tik pred dvanajsto. Z ukrepom je predolgo odlašal. Nenormalno je, da poljedelec zve za ceno šele takTat, ko žanje, namesto da b'r vedel takrat, ko seje. To pa ni samo pri pšenici Za to, kar je ukrenil izvršni svet, bi lahko rekli, da je prej reševanje kot pa usmerjanje gospodarske politike.
Znano je, da sc je zadnja leta zanimanje za pridelovanje pšenice zmanjševalo. Lani, na primer, smo želi le še na 1.696.000 ha ali 13 odst. manj kot leto poprej. V deset-
IMV stalna članica „velike deseterice": lani že 1.4 milijarde dinarjev celotnega dohodka ali dobrih 42 odst. več kot leto prej
razvrščajo slovenske industrijske velikane. Med „veliko deseterico1* sc že nekaj let nahaja največje dolenjsko podjetje, novomeška IM V, ki zaposluje že nad 4.000 ljudi.
Po zadnji primerjavi, ki veija za leto 1973, izračunana pa je tako, kot to dela „Ekonomska politika11 pri primeijanju jugoslovanskih podjetij, je IM V pristala ne sedmem mestu: za Iskro, ki je s 23.226 zaposlenimi in 6,37 miljarde dinarjev celotnega dohodka največje slovensko podjetje, za Slovenskimi železarnami, Gorenjem," TAM Maribor, Združenim podjetjem „Elektrogospodarstvo Slovenije11 in Združenim podjetjem za distribucijo električne
energije. Leto poprej je bila IMV na 8. mestu, leta 1971 na 7., še leto poprej pa celo na šestem. Obdržanje uvrstitve na razpredelnici pomeni, da novomeški velikan drži korak z največjimi, torej napreduje. To potrjuje tudi izračunana stopnja razvoja, s katero se IMV prav tako uvršča na 7. mesto. Celotni dohodek tega podjetja je namreč lani prirastel kar za 42,67 odstotka.
Kaj pa druge dolenjske tovarne? Kot druga seje na 25. mesto uvrstila „Krka“, ki je imela lani 541 milijonov dinarjev celotnega dohodka, 45. je bil Pionir (411 milijonov), 47. Tovarna celuloze in papirja Krško (391 milijonov), na 60. mestu pa je bil Novotcks s 315 milijoni dinarjev celotnega dohodka.
rt*«»«f>lO
Sejem v Kranju
V petek, 9. avgusta, bo predsednik zbora združenega dela republiške skupščine Stefan Nemec odprl 24. mednarodni gorenjski sejem na sejmišču Savski log v Kranju.
Letošnjega sejma, ki je že po tradiciji potrošno-komercialnega značaja, se bo udeležilo 283 razstavljal-ccv, od tega 82 iz tujine. Od tujih so najmočneje zastopane sosednje države, predvsem Italija in Avstrija. Tudi z ostalimi zaliodnimi državami sejem plodno sodeluje, medtem ko ne more navezati stikov z vzhodnimi Na letošnjem sejmu bodo sodelovale tudi firme iz Kanade, ZDA, Indije in Jordana.
Na 7500 kvadratnih metrih razstavnih površin bodo obiskovalci lahko dobili blago široke potrošnje, pohištvo, gospodinjske stroje, gradbeni material, avtomobile, še posebno močan poudarek pa daje sejem kmetijski mehanizaciji in kmetijski opremi
Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 19. ure do 19. avgusta.
Kdo ne bi imel rad velikih oken v izbi, opečne strehe nad glavo? Tako posodobljenih je vse več kmečkih hiš po vaseh. Videz naselij se močno spreminja.
Potres svari
Vzidavanje velikih oken, nadzidava in postavljanje velikih ostrešij, teras, nadstreškov in podobnega pa močno načenja trdnost nekda-.! njih stavb, ki postajajo na videz tako imenitne. Na Kozjanskem, kjer je poslopja tako hudo prizadel zadnji potres, je videti mnogo takih stavb. Ljudje so v preureditev teh hiš vložili veliko denarja, po potresu pa bo nekatere treba porušiti. Znano je, da stare hiše ponavadi nimajo horizontalnih vezi ali venca, kot temu pravimo, zato jih potresni sunki še lažje razrahljajo. Prebijanje sten in vstavljanje večmetr-skih preklad za velika okna in balkone je nevarno že samo po sebi, brez potresa.
Zavarovalnice ne zavarujejo stavb proti potresu, zato ni nikoli pretirano svariti, da se je treba pred preurejanjem starejših stavb posvetovati s strokovnjakom, pa tudi preurejanja samega ne kaže zaupati šušmarju. Potrebno bo doslednje spoštovati tudi predpise in gradbene normative, ki natančno določajo, kako je treba graditi, vendar jih mnogi, žal obi-deio.
A. Ž.
Stran uredil: MARJAN LEGAN
Pri Šeligojevih v Zibiki na Kozjanskem so za preureditev stanovanja porabili več milijonov, ob potresu pa se je hiša brez trdnega venca razklenila. Zraven nje stoji stara hišica, ki je niso posodabljali, pa je ostala brez večjih poškodb.
DOLENJSKI LIST
To stran ste napisali sami! — To stran ste
Imeniten koncert v Kostanjevici
Pel
je Krunoslav Cigoj, ki nastopa v dunajski in berlinski operi
***•	•	«	•	i •	• J..'	?____1____rr> 'i Moria t\ r* I Mnn'a/'o 7 o
Krunoslav Cigoj, eden izmed najvidnejših jugoslovanskih tenoristov, se je srečal s slovenskim občinstvom prvič minulo soboto zvečer na koncertu, za katerega je dalo pobudo vodstvo XIX. Dolenjskega kulturnega festivala v Kostanjevici na Krki. Pevec z izrazitim liričnim tenoijem je navdušil več kot 150 poslušalcev iz Krškega, Zagreba, Brežic, Novega mesta in domačega mesteca, ki so napolnili Miklavževo cerkev, v kateri so se hkrati srečali z dragocenimi freskami slikaija Jožeta Goijupa.
Umetnik, ki sicer stalno poje v dunajski in berlinski operi, si je naj-
RIBNICA: ZA KUMROVEC ZAKLJUČENO
Odbor za zbiranje prispevkov za gradnjo spominskega doma v Kumrovcu pri komiteju ZK v Ribnici je konec julija zaključil akcijo zbiranja prispevkov. Plan za občino Ribnica v višini 75.000 dinarjev je bil po zaslugi izrednega razumevanja organizacij združenega dela in vseh drugih za blizu 10 odstotkov presežen.
prej ogledal kostanjeviške znamenitosti in slikarsko razstavo B. Jakca v Lamutovem salonu. Bil je presenečen nad bogatim kulturnim življenjem „dolenjskih Benetk“, predsednik upravnega odbora Dolenjskega kulturnega festivala Lado Smrekar pa ga je med drugim tudi podrobneje seznanil s prireditvami v mestu. - Na koncertu je tenorist Cigoj zapel najprej pet pesmi J. Hatzc-ja, R. Taclika, J. Gotovca in I. Zajca, zatem pa dve ariji iz Kalmanove operete „Grofica Marica1* in Lehar-jeve „Dežele smehljaja11. Sledile so znane arije iz oper „Lucia di Lam-mermoor ‘, ,,Porin“, „Faust" in „La Boheme", koncert pa je mladi umetnik sklenil z napolitanskimi napevi, ki so bili nekoč Osrednji del progra-
ma Maria del Monaca. Za sleherno pesem je požel nedeljen prisrčen aplavz hvaležnega občinstva, ki je kljub vročini prišlo v Kostanjevico in bilo zato nagrajeno z nevsakdanjim umetniškim užitkom. Pri klavirju je umetnika spremljala s pretanjenim posluhom za posebnosti skladateljev prof. Mira Flis iz Za-greba.	Tg.
RIBNICA: NOVE ORGANIZACIJE ZK
Komite občinske konference ZK Ribnica je sklenil ustanoviti več novih organizacij ZK. S tem je pričel uresničevati določilo, naj bi bila organizacija ZK v vsaki TOZD in krajevni skupnosti.
Doslej sta ustanovljeni organizaciji ZK v TOZD Inles Sodražica, Jcjer je bil za sekretarja izvoljen Stane Vesel, ter v TOZD Donit Sodražica, kjer je sekretar Janko Divjak. Nove organizacije bodo ustanovili še v TOZD Inles Loški potok, v osnovni šoli Sodražica, v Žičnici, Suknu Jurjeviča, Kmetijski zadrugi in TGP Jelki. *'
Pred leti je bil mladinski aktiv na Otočcu precej bolj delaven, kot je sedaj. V času, ko se številni aktivi po vsej Sloveniji pripravljajo na svoj
9.	kongres, pa otoška mladina spi. V kratkem pogovoru s predsednikom aktiva na Otočcu sem zvedel naslednje:
„Trudim se in delam po svojih močeh. Večkrat je že kazalo, da mi bo organizacija kakšne akcije uspela, na koncu, ko bi morali od besed preiti k dejanjem, pa ni nič. Sam predsednik še ne predstavlja aktiva. Naša mladina je preveč zaprta vase. Ne vem, na kakšen način bi jo pritegnil k resnemu delu . . .“ '
Včasih je bilo drugače. Spominjam se, kolikokrat smo se mladi zbrali in se pogovarjali o načrtih, športu, politiki. Tudi zdaj se tako zbirajo, a iščejo zabavo v - gostilnah. V eni točilnici dva deci, v drugi vinjak ali pivo in vsa zabava sc konča s pretepom in propadanjem mladega človeka. Še pred leti smo se pogovarjali o ustanovitvi ljudske knjižnice, za katero je bile zbranih že precej knjig. Potem smo mladi izgubili prostor v Partizanovem domu in z njim prepotrebno knjižnico. Namesto da bi knjige krožile med ljudmi, med mladimi, ležijo zaprašene in čakajo. Morda pa so prav one tiste, ki naj bi sprožile akcijo otoške mladine in zahtevale pri odgovornih
PLODNO SODELOVANJE MED JLA IN ORTNEČANI
Pred kratkim so prebivalci Velikih Poljan pri Ortneku dobili nov, pet kilometrov dolg vodovod, ki so ga skupaj zgradili vojaki ortneške garnizije in domači prebivalci. Največ dela so opravili pripadniki enote kapetana Cvetkoviča, ki je dal tudi pobudo za sodelovanje. V okviru medsebojne pomoči so popravili tudi cesto od avtobusne postaje do trgovine in pošte v Ortneku.
To sta samo dva primera sodelovanja med JLA in krajevno skupnostjo Ortnek, sklenili pa so, da bodo sodelovanje razširili še na športno in kulturno področje.
M. GLAVONJIC
MLADINSKA IGRA
Pionirji in mladinci iz Loke pri Zidanem mostu so v režiji učiteljice Vide Bogovič pripravili v sodelovanju PD Primož Trubar mladinsko igro v dveh dejanjih Frana S. Finžgarja. To igro so v Loki uprizorili že pred 22 leti.
S. SK.
NOVO MESTO: ROKOMETAŠI TRENIRAJO
Novomeški rokometaši že več kot štirinajst dni redno vsak dan popoldne trenirajo, vodi pa jih Slavko Vidmar. Na trening prihaja do dvanajst igralcev.
SKRUNITEV POGREBNEGA SPREVODA
15. julija je bil ob 17. uri pogreb pokojnega Franca Petroviča, upokojenega majorja JLA iz Bcreče vasi. Ko je bil pogrebni sprevod na glavni cesti, je ob
17.10	pripeljal v avtomobilu z nemško registracijo brezvesten voznik in dvakrat „presekal" pogrebni sprevod. Voznik je B. Z. iz Drašič. Pogrebci in krajevna skupnost zahtevajo, da voznika, ki krši človeške pravice in predstavlja nevarnost na cestah, najstrožje kaznujejo in v prihodnje preprečijo skrunitev pogrebov.
Za KS Suhor vodja delegacije FRANC PIBERNIK
prostor za knjižnico. Akcije 120 mladincev in mladink iz petnajstih okoliških vasi prav gotovo nihče ne more zavreti.	Z.	Š.	M.
OTOĆEC
Carina različna?
Enakovredni predmeti naj se ocarinijo enako
Kot vsi zdomci se tudi jaz rad vračamz družino v domači kraj. Na poti domov pa me čaka tudi carina, kjer se je treba držati določenih zakonov. Mislim, da bi morali biti za vse, ki gredo čez mejo, enaki predpisi, ki bi jih morali upoštevati vsi, tudi cariniki. Toda ni tako!
Za novoletne praznike sva se s sosedom istočasno vračala domov. Oba sva imela za ocarinjenje po en komplet koles za gumi voz. Sosed je prišel na mejo že pred tretjo uro zjutraj, jaz pa ob deveti uri dopoldne. Razlika med ocarinjenimi kolesi je bila 250 din.
Ne vem, kaj je vzrok za take razlike pri carini enakovrednih predmetov in kakšen je odstotek carinjenja (primer: nožna zračna tlačilka stane v Nemčiji 75 mark, za carino pa moraš odšteti 220 din).
Mislim, da jih je še več s podobnimi težavami Take malenkosti dostikrat veliko pomenijo, zato sem prepričan, da bi se jih dalo odpraviti, če bi vsi carinski uslužbenci za vse enako pisali carinske deklaracije.
FRANC KRAJNIC 7000 Stuttgart-Rohr Turnhallestrasse 4
TEKMOVANJE IN PRIKAZ NAPREDKA *
Strojna skupnost Bukošek pri Brežicah je v sodelovanju s TOZD Kooperacija pri Agrarii v nedeljo, 4. avgusta, organizirala tekmovanje s traktorskimi kosilnicami. Na prireditev je povabila kmetovalce iz območja brežiške občine.
To je nova skupnost, saj sojo •ustanovili šele lansko leto. Njeni člani so zelo prizadevni in delavni. V tem kratkem obdobju so kupili moderno sejalnico za koruzo, škropilnico za uničevanje plevela ter kultivator ža okopavanje koruze in dognojevanje.
MA BUČNA VAS: POVEZAVA S KOVINARJEM
Mladinski aktiv Bučna vas vključuje v svoje vrste mlade iz območja krajevne skupnosti Bučna vas. Večina članov je še šoloobveznih, nekaj pa jih je že tudi zaposlenih.
V	poletnih mesecih, ko skoraj na vseh področjih nastopi „mrtva sezona", pa naš aktiv ne spi. Resda se sedaj na sestankih ponavadi zbere bolj malo članov, toda kljub temu so vedno uspešni. Razen tega pripravljamo orientacijske pohode, na katerih mladinci in mladinke preverjajo svoje šolsko in taborniško znanje, zbiramo sc ob tabornih ognjih, prirejamo pa tudi plese. Da v tej dejavnosti ne bomo sami, smo na enem izmed sestankov sklenili, da bomo v nše vrste povabili tudi mlade iz obrUicga podjetja Kovinar iz Bršlina. Tako okrepljeni bomo lahko še veliko bolje delali in v svoje vrste pritegnili čim več mladih, ki bi želeli naši skupnosti z udarniškimi akcijami kar najbolj pomagati
ČATEŠKE TOPLICE: NEJEVOLJNI KOPALCI
ob kiosku ;
Z nedavno otvoritvijo novih bazenov so Čateške Toplice pridobile veliko novega prostora zk številne obiskovalce. Sedaj ni več tiste nadležne utesnjenosti, ki sojo občutili kopalci zlasti ob nedeljah, sobotah in praznikih. Razen tega so odprli še okrepčevalnico, kjer se lahko kopalci osvežijo in odžejajo. Še vedno predstavlja problem kiosk „Dela", kjer prodajajo časopise, cigarete in nekatere druge stvari
V	nedeljo je kiosk odprt od 7.30 do 12. ure, ob delavnikih pa od
7.30	do 14.30. Ker je kopališče odprto do 19. ure, ostanejo kopalci brez časopisov, dopisnic, znamkic, cigaret. . .
Odgovorni na kopališču so povedali, da oni žal, na kiosk ne morejo vplivati čeprav vedo, da so gostje nezadovoljni. Prav gotovo bi morali ljudje, ki določajo delovni čas v kiosku, pomisliti koliko jeze kopalcev gre na njihov račun. Razen tega bi kiosk lahko veliko več zaslužil, kajti kopališče je ob delavnikih štiri ure in pol dalj časa odprto, ob nedeljah pa ćelo sedem ur.
M. JARANOVIČ
ŠTEVILNA PRAZNOVANJA OB DNEVU OBMEJNIH ENOT
15.	avgusta letos bo minilo 30 let, odkar je bil po odloku vrhovnega poveljnika Josipa Broza-Tta ustanovljen Korpus narodne obrambe Jugoslavije (KNOJ), ki je predhodnik sedanjih obmejnih enot Jugoslovanske ljudske armade. To obletnico bodo letos proslavili še posebno svečano. Pri proslavah bodo sodelovale organizacije združenega dela, šole in prebivalstvo obmejnih območij. Razen tega so razpisani nagradni natečaji za najboljše literarne dosežke in druga dela s področja obmejnega življenja in družbene samozaščite, seznanjanjajavnosti z delom in službo na meji. Ob dnevu obmejnih enot bodo pripravili še športne in kulturne prireditve, fotografske razstave, podelili bodo priznanja - pripadnikom obmejnih enot in veteranom, ki so v teh enotah že ves čas od 1945. leta.
LOKA: OBNOVLJENA POSTAJA?
Železniška postaja v Loki je še zmeraj taka, kot je bila ob otvoritvi	i
proge Zidani most-Zagreb. Ker	1
odhaja zjutraj s te postaje precej ljudi na delo v razne smeri, že dolgo ne zadostuje potrebam, zato že govorijo o adaptaciji. Nevzdržna je namreč lesena čakalnica, ki je premajhna in pozimi nezakurjena, tako da se potniki gnetejo v odpravnikovi pisarni.
Govoricam, da bodo postajo preuredili do dneva republike, potniki ne verjamejo kaj dosti, kajti dela sc ni še nihče lotil. Lahko bo spet prišlo do izgovorov, da se je zataknilo ali pri načrtih ali pri finančnih sredstvih.
S. SKOČIR
IZLET IN OBČNI ZBOR DRUŠTVA VINOGRADNIKOV
Društvo vinogradnikov iz Novega mesta vabi svoje člane na izlet, ki bo 17. dvgusta. Avtobus bo odpeljal z avtobusne postaje ob 6. uri zjutraj. Ustavil se bo še na Otočcu ob 6.15, ob 6.30 v Šentjerneju, ob 6.45 v Dragi in ob 7. uri v Družinski vasi. Obiskali bomo Bizeljsko in tamkajšnje vinske kleti. Ob 15. uri bo v kleti Agrokombinata v Kostanjevici občni zbor društva.
Zadnji rok za prijave je 9. avgust. Prijavite se lahko pri članih UO in pri TOZD Hmeljnik.
V	nedeljo se je v Dolenjskih Toplicah končal letošnji pohod mladincev in vojakov, zbranih v brigadi „AVNOJ 74“. Udeleženci pohoda so odšli 20. julija iz Ljubljane po poten slovenske delegacije, ki seje 1943. leta udeležila II. zasedanja AVNOJ. Več bomo o tem še poročali. Na sliki: kuhinja brigade. (Foto: B. Podobnik)
DOLENJSKI LIST
Republiška Zveza prijateljev mladine je v sodelovanju z novomeško ZPM pripravila že šestnajstiČ medrepubliški tabor „Sutjeska14. Mladim tabornikom pri nas ni bilo dolgčas, saj so si ‘»gledali vse kulturne in zgodovinske znamenitosti, nekaj dni pa so preživeli tudi pod šotori v Dolenjskih Toplic • Na sliki: v taboru so mlade tabornike obiskali tudi vojaki iz Novega mesta, ki so mladim predstavi orožje in jih seznanili z življenjem naših vojakov. (Foto: J. Pezelj)
Št. 32 (1307) - 8. avqusta 1974
PLINSKE JEKLENKE POSLEJ NA CIKAVI
(nadaljevanje s 1. str.)
godili možnostim zaposlenih. Proučujejo tudi možnost, da bi gospodinjstvom dostavljali plin na dom. Tovrstnih želja je veliko, Novotehna pa bi porabnikom nedvomno ustregla.
Skladišče, ki so ga zgradili predvsem za potrebe Novega mesta z daljno okolico, bo slej ko prej posta-
lo	osrednje na Dolenjskem. Novotehna ima namreč načrt zgraditi še manjša dislocirana skladišča v Črnomlju, Metliki, Trebnjem, Mokronogu, Šentjerneju in Žužemberku.
Predvidevajo, da bo predlog za gradnjo dislociranih, skladišč pripravljen v jeseni, da bi ga lahko pristojne občinske skupščine obravnavale še letos. Računajo, da bodo občine pri tem pomagale, saj gre pri prometu s plinom za energijo, ki je vsak dan bolj iskana.
Ob organiziranem in varnem prometu s plini v novem novomeškem skladišču bodo imele inšpekcijske službe razlog več, da poskrbe za ukinitev neprimernih skladišč, ki jih je na našem območju precej. Ukinjanje prometa s plini v takih skladiščih naj bi vplivalo na to, da bi se v občinah zavzeli za gradnjo skladišč, kjer je poslovanje s plini v skladu z načeli in predpisi.
Novotehna je že do zdaj preskrbovala širšo Dolenjsko z gospodinjskimi in drugimi plini, vendar je bil promet v prostorih, ki niso bili za to grajeni in kjer popolna varnost ni bila zagotovljena Kljub temu je minilo veliko let, kar sov tem podjetju prodali prve jeklenke.
„Osem let pa je mimo, kar se je porodil načrt, da bi za Novo mesto oziroma večji del Dolenjske za daljše obdobje rešili vprašanje skladiščenja plina in preskrbovanja občanov s plini," pravi direktor Novotehne Jože Unetič. Po njegovi razlagi so se stvari premaknile šele potem, ko so posegle službe, ki odgovarjajo za varnost prometa z lahko vnetljivimi snovmi
Od besed do dejanj je običajno težaven korak. To je Novotehna krepko občutilo in šele s krepkim posredovanjem občinskih ter zlasti republiških organov dobila lokacijo za skladišče, ki bi bilo dovolj veliko za promet s plini vsaj za 20 let Odkupili so 15.000 m2 gozda in lanskega novembra začeli naposled graditi
Direktor Unetič pribije: „Naš kolektiv je v gradnjo ugriznil glede na potrebe, ne pa glede na trgovski profit. Lahko zatrdim, da dobička sploh ne iščemo, saj začenjamo poslovanje zgolj v prepričanju, da bomo pri svojem."
I.	ZORAN
Kje si, mladinski aktiv?
Na Otočcu je 120 mladincev in mladink, ki pa se z delom v aktivu ne morejo pohvaliti
Skladišče plinskih jeklenk na Cikavi za zdaj še brez obiskovalcev, kmalu pa bo tu gneča. Letos pričakujejo že 6.000 odjemalcev gospodinjskih in tehničnih plinov. (Foto: I. Zoran)
Statut za nekatere težak
Občinska konferenca ZMS Novo mesto je v želji, da bi zvedela, kako živijo in delajo briga-diiji na Kozjanskem, pripravila razgovor z nekaterimi udeleženci iz novomeške občine.
Pogovora - vodila ga je Jana Kapler, predsednica komisije za idejnopolitična vprašanja pri OK ZMS Novo mesto - so se udeležili Alojz Klemenčič, Slavko Pavlin, Marjan Požega, Marjan Zibert, Emil Pu-reber, Martina Kapler, Tone Žvan, Janez Gorenc, predsednik OK ZMS Novo mesto Marjan Pavlin in nekateri člani mladinskega predsedstva.
Najprej so se mladi pogovorili o idejnopolitičnem delu v brigadi. Povedali so, da ga v pravi obliki ni bilo. Lahko so sicer dobili nekatera skrip-
ta, toda mnogim so bila nerazumljiva in pretežko pisana. Imeli so še nekaj predavanj, toda bila so neorganizirana. Tako se je zgodilo, da predavatelja ob določenem času ni bilo, večkrat pa so morali brigadirji čakati tudi zastonj. Veliko se je govorilo, da se bodo mladi spoznali z dokumenti za IX. kongres slovenske mladine, toda v glavnem je ostalo pri besedah. Statut je bil za nekatere nerazumljiv, dolžnost predavateljev pa je bila, da bi ga „prevedli" v razumljivejši jezik.
Veliko pripomb so imeli mladi tudi na račun kulturno-zabavnega življenja. Tudi to je bilo neorganizirano, prepuščeno iznajdljivosti brigadirjev. Pogrešali so predvsem taborne ognje, kjer bi lahko obujali spomine na našo zgodovino. Mnogi med njimi so pogrešali tudi časopisnega branja.
NOVOTEHNA
Novo mesto, Glavni trg 11
OBJAVLJA
PROSTA DELOVNA MESTA
1)	3	SAMOSTOJNE	KOMISIONARJE	ZA	DELO	V
GLAVNEM SKLADIŠČU - PRODAJA na VELIKO
Pogoji:
a) visoko kvalificirani ali kvalificirani trgovski delavci z nekaj leti prakse po možnosti v železniško—tehnični stroki,
b) visoko kvalificirani ali kvalificirani trgovski delavci z nekaj leti prakse v mešani stroki,
c) osebe, ki so že delale na podobnih delovnih mestih in imajo veselje za trajno zaposlitev in nadaljnjo priučitev.
Kraj delovnega mesta:
Novo mesto — Bučna vas.
Delovni čas:
ponedeljek od 6,30 do 16,30
torek, sreda, četrtek in petek od 6,30 do 14,30
Sobote so vse proste.
Osebni dohodki:
— pod a) in b) od 2.800,00 do 3.500,00 din
— pod c) od 2.500,00 do 3.000,00 din
ADMINISTRATORKE za mizarstvo Mirna peč.
Pogoj: srednja ekonomska šola ali nižja strokovna izobrazba
TELEFONISTKE v upravi podjetja
Pogoj: nižja izobrazba ali dokončana osemletka
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Prijave sprejema splošni sektor podjetja do 20. 8. 1974.
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA IN INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA
X llctniiacica.
OBJAVLJA
PROSTA UČNA MESTA
za šolsko leto 1974/75
15 UČNIH MEST ZA RUDARJE 5 UČNIH MEST ZA ELEKTRIKARJE 5 UČNIH MEST ZA STROJNE KLJUČAVNIČARJE 4 UČNA MESTA ZA AVTOGENO IN ELEKTRO VARILCE
1 UČNO MESTO ZA NATAKARJA
2 UČNI MESTI ZA KUHARJA
2 UČNI MESTI ZA ŽAGARJA-GATERISTA 2 UČNI MESTI ZA KAMNOSEKA 1 UČNO MESTO ZA ZIDARJA 1 UČNO MESTO ZA AVTOMEHANIKA
V	času šolanja dobivajo učenci mesečne nagrade, ki so od-	j
visne od letnika šolanja, prizadevnosti pri delu in uspeha pri	|
šolanju.
Po želji tudi dodatno štipendiramo.
Učenci, katere veselijo navedeni poklici in želijo biti naši	\
štipendisti, se naj osebno zglasijo v tajništvu rudnika naj-	^
kasneje do 30. 8. 1974, kjer bodo dobili vsa potrebna pojas-	^
nila.	i
|
J'^'^^XXXXXXXXXXXX^X\\.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXX\XX\XXXXXXXXXXXXVSXXX\X\4
^VVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>NXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX-^
KRKA — farmacevtika, kemija, zdravilišča NOVO MESTO
TOZD ZDRAVILIŠČA
IŠČE
KVALIFICIRANE KUHARICE za delo v menzi delovne organizacije
Kandidatke vabimo, da oddajo svoje pismene prošnje ali pa ^ zglasijo osebno v kadrovskem oddelku delovne organizacije najpozneje do 8. 8. 1974.
Pogoji za delo so zelo ugodni, saj je delovni čas 8 ur na dah v dopoldanski ali popoldanski izmeni, medtem ko so sobote, nedelje in prazniki prosti. Vse ostale informacije dobite v kadrovskem oddelku.
'^\\\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\ISNXXXXXXVXV^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV<^\NXXXXXXXXXXXXXXV*.XX\XZ
PROSTA DELOVNA MESTA!
Iskra
Tovarna usmerniških naprav Novo mesto
v Združenem podjetju Iskra Kranj
vabi v skladu s povečanim obsegom poslovanja in razvojem proizvodnih programov ter organizacije nove sodelavce in sprejme:
1. VEČ NK DELAVCEV ZA PRIUČITEV ZA KLJUČAVNIČARJE IN ELEKTROMEHANIKE
2. VEČ KV IN VK KLJUČAVNIČARJEV, STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV IN ELEKTROMEHANIKOV
3. 1 ADMINISTRATORJA (2-LETNA ADMINISTRATIVNA ŠOLA)
- VEČ DELAVCEV Z VISOKO IN VIŠJO IZOBRAZBO STROJNE IN ELEKTRO SMERI ZA DELO NA PODROČJU PRIPRAVE, TEHNOLOGIJE IN ORGANIZACIJE PROIZVODNJE.
Delo je zanimivo in dinamično, z možnostmi napredovanja, strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja.
NK delavci se bodo lahko priučili, organizirali pa bomo tudi pridobitev kvalifikacij.
Delo v proizvodnji, za delavce pod tč. 1. in 2., je lažje, nenevarno in poteka v urejenih in zaprtih prostorih.
Nudimo primerne osebne dohodke z možnostmi nadurnega dela.
Prijave sprejema splošni sektor Isk e — tovarne usmerniških naprav. Novo mesto — Bršlin 63, kjer lahko dobite vse posebne informacije.
POLETNE KONFEKCIJE IN OBUTVE V VELEBLAGOVNICI
M
nama
KOČEVJE
OD 5. 8. 1974 DO 24. 8. 1974 pri Nami v Kočevju
poletna razprodaja
VELEBLAGOVNICA
N
nama
KOČEVJE
nudi
v poletni razprodaji KONFEKCIJO IN OBUTEV s 30 do 50 odst.
ZNIŽANJEM PRODAJNIH CEN
IZREDNA PRILOŽNOST!
KOMPAS Novo mesto
organizira dvodnevni izlet: GROSSGLOCKNER CORTINA
Odhod 24. 8. >
Cena izleta je 620.— din Prijave sprejema Kompas, Novo mesto, tel. 21—333
Delovna skupnost osnovne šole Šentrupert razpisuje prosto delovno mesto
ŠOFERJA ZA TERENSKO VOZILO - KOMBI.
Pogoj: KV poklicni šofer, ki bo opravljal tudi hišniška dela na šoli. Nastop službe 1. september 1974. Prošnje sprejema DS osnovne šole Šentrupert do zasedbe delovnega mesta.
ŠTIPENDIJE!
ZAČASNA SKUPNOST
ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANJA NOVO MESTO Strokovna služba
RAZPISUJE NASLEDNJE ŠTIPENDIJE za šolsko leto 1974/75:
3 ŠTIPENDIJE ZA ŠOLANJE NA EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI V NOVEM MESTU,
2 ŠTIPENDIJI ZA ŠTUDIJ NA VIŠJI UPRAVNI ŠOLI V LJUBLJANI ALI NA VIŠJI PRAVNI ŠOLI V MARIBORU
2 ŠTIPENDIJI ZA ŠTUDIJ NA EKONOMSKI FAKULTETI V LJUBLJANI ALI NA VISOKI EKONOMSKO-KOMER-CIALNI ŠOLI V MARIBORU,
1 ŠTIPENDIJO ZA ŠTUDIJ NA PRAVNI FAKULTETI V LJUBLJANI.
Prednost imajo kandidati višjih letnikov. Vloge sprejemamo na predpisanem obrazcu 1,65 DZS do 20. avgusta 1974. Prošnji za štipendijo je treba priložiti življenjepis in zadnje šolsko spričevalo ali potrdilo o opravljenih izpitih.
^ Komisija za medsebojna razmerja delavcev pri : KMETIJSKI ZADRUGI METLIKA
razpisuje prosto delovno mesto
FAKTURISTKE
\
f Pogoj: srednja šola ustrezne smeri ali administrativna šola z 2 nekaj prakse. Osebni dohodek po samoupravnem spora-
2 zumu.
2
| Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Kme- ^ t. tijska zadruga Metlika.
i	\
ixxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>*
/NV\X\XVSX^X>XVSXXXX\XX\>XXXXXXXXXXXXXXXV*VXX\XXXX\XVSXXXXXXXVS.\XXXXX\X\X\X>*X\\XXXX\X'p
I
KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE „KOSTAK", 2 g KRŠKO
RAZPISUJE
PROSTA DELOVNA MESTA
1. OBRAČUNSKEGA TEHNIKA
2. VEČ NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV
Pogoj:
pod 1.: končana tehnična srednja šola gradbene ali strojne smeri. Zaželena je praksa.
pod 2.: da so zdravi delavci, sposobni za komunalno gradbena dela.
\ Razpis velja do zasedbe delovnih mest. j Stanovanj ni na razpolago.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
IGNACA MOLEKA
iz Metlike
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, mu poklonili vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se metliškim gasilcem, ZB, TVD Partizan, Podjetju PTT, kolektivu Lekarne Metlika in sindikalni podružnici, Društvu upokojencev, mestni godbi, tovarišu Flajšmanu za poslovilni govor ter kaplanu za opravljeni obred. Še enkrat vsem prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Marija, hčerki Marija z družino, Martina, sestra Ana in drugo sorodstvo
Metlika, Pulj, Banjaluka
V	SPOMIN
12.	avgusta letos bo poteklo leto dni, polno žalosti, koje prenehalo biti srce našega dragega moža in očeta
ANTONA JURKASA
iz Dobove
Prazen je naš dom in vse je prazno brez njega, naša srca pa so. polna žalosti. Ne sonce ne zvezde ne morejo potolažiti naše žalosti Hvala vsem, ki ga niso pozabili, ga obiskujejo in krasijo njegov grob z rožami
Žalujoči: žena Mira, sinova Valentin in Andiejko, brat in sestre z družinami ter vsa žalujoča rodbina
XXIV. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU Vabimo bralce, naj si ogledajo Velika izbira kmetijskih strojev in ostalega blaga za široko potroSnjo
od 9. do 19. avgusta
lL^(1307) - 8. avgusta 1974	 DOLENJSK^LIST
saiica rviir^
IOVO MESTO
KASPROWY je največji hotel na Poljskem
DOLENJSKI LIST
Notranjost je moderno opremljena
r=aic=ii^iir^
NOVO MESTO
St. 32 (1307) - 8. avgusta 1974
PIONIR ZGRADIL na POLJSKEM HOTEL
1 Pl INSKF IFKI FNKF POSI F J.
Pred 15 meseci je glavni direktor SGP PIONIR Ivan Kočevar podpisal v Varšavi končno gradbeno pogodbo za zgraditev velikega luksuznega hotela v poljskem turističnem centru Zakopane. Kolektiv se je odločil prevzeti tako veliko delo v inozemstvu potem, ko si je z gradnjo podobnih objektov ob Jadranskem morju pridobil izkušnje in vrsto pohval. Posrednik, poslovno združenje IMOS iz Ljubljane, je pritegnil k sodelovanju še druga jugoslovanska podjetja, ki so opravila instalacije, obrtniška dela ir opremila novi objekt.
Pri PIONIRJU so se za to, prvo gradnjo v inozemstvu skrbno pripravili in naredili natančen operativni plan, saj so se zavedali, da mora biti objekt zgrajen do roka.
Prvi transport in mehanizacija sta odšla na 850 km oddaljeno gradbišče nekaj tednov po podpisu pogodbe. Na pobočju hriba Gobalovvka, dober kilometer od središča Zakopan, od koder je lep razgled na Tatre, so aprila lani prvič prišli PIONIRJEVI delavci. Sprejelo jih je slabo vreme in preživeti so morali več snežnih in deževnih neviht. Vreme jim je nagajalo ves čas gradnje, saj so od 435 gradbenih dni imeli kar 217 dni slabo vreme.
PIONIR je poslal v Zakopane svojo najboljšo mehanizacijo in strojno opremo. Na gradbišče so pripeljali tudi barake za nastanitev delavcev in pisarne ter vzorno uredili delavsko naselje. Poprečno je bilo na gradbišču po 150 delavcev, največ pa oko-
li	200.
K boljši predstavi, kolikšno delo so morali opraviti PIONIRJEVI delavci, naj pove nekaj številk: v širokem odkopu je bi-
lo	treba odkopati 57.000 m3 zemlje, zgraditi 21.000 m3 nasipov, odpeljati 24.000 m3 zemlje, izkopati 6.000 m3 zemlje za temelje in kanale. V stavbo so vgradili 11.390 m3 betona, porabili pri gradnji 23.700 m3 gramoza in drugih agregatov, 510 ton cementa, 1.126 ton beton-
Na svečani otvoritvi, ki so ji prisostvovali predstavniki obeh držav, med njimi podpredsednik slovenskega izvršnega sveta Zvone Dragan, član CK ZKS Ludvik Golob in drugi, so poljski predstavniki pokazali navdušenje in izrazili številne pohvale izvajalcem del.
skega železa, 2.300 m3 siporexa in precejšnje količine številnih drugih materialov. PIONIR je lahko kupil na Poljskem le gra-. možne agregate in cement, vse ostalo pa je moral uvoziti iz Jugoslavije ali iz sosednih držav. Objekt so gradili v litem betonu
in pri tem uporabljali najsodobnejše jeklene opaže.
Z ogromnim objektom so se zatem spoprijeli obrtniki, saj je vrednost teh del z opremo veljala polovico celotne investicije. Večino opreme in naprav so pripravila jugoslovanska podjet-
ja. Omenimo naj zasteklitvena dela, ki sta jih opravili steklarstvo Doljak in podjetje SOP iz Krškega.
Največji hotel na Poljskem — ime so mu dali KASPROWY — je nared in prvi tuji turisti, ki plačajo samo prenočitev za eno
noč 23 dolarjev, si z balkonov že ogledujejo Tatre z 2291.m visokim Gievvontom, gorovjem, ki je podobno spečemu velikanu in govori o njem več poljskih ljudskih legend.
Hotel je turistično mesto v malem. Veljal je 9,134.000
ameriških dolarjev. Desetetažno poslopje je dolgo 116 metrov, široko 30 metrov in visoko 40 metrov. V njem je 26.000 m2 bruto površin in 84.000 m3 prostornine. Ima 276 dvoposteljnih sob, 45 apartmajev s solarijem, veliko restavracijo, dve manjši v zakopanskem slogu, dva bara, snack bar, bazen 18x10 metrov s savno, kavar- / no, ambulanto, kegljišče, sobo za ptfoško varstvo, frizerski salon, servis in sposojevalnico za smuči, konferenčno dvorano s prevajalskimi kabinami, moderno kuhinjo in druge potrebne prostore. Skratka:	razkošje,
kakršnega na Poljskem doslej niso bili vajeni, še posebno ker so v hotelskem kompJeksu tudi igrišča za tenis, minigolf, otroško igrišče in smučišče z vlečnico. Urejena so tudi parkirišča in zunanja razsvetljava. Del okolice ta čas še urejajo in pripravljajo za zasaditev okrasnega grmi- , čevja in cvetlic.
Priznanja so izrazili tudi z najvišjimi odličji . vojvodstva Krakovvskega, ki so jih podelili našim strokovnjakom. Od PIONIRJEVIH delavcev so odličja dobili vodja gradbišča inž. Zdravko Del Fabro, vodja organizacije gradnje inž. Marjan Za-jaž in glavni direktor Ivan Kor čevar.
SGP PIONIR je svojo nalogo solidno opravil in tako prispeval k utrjevanju gospodarskih odnosov med Poljsko in Jugoslavijo. Državi pripravljata namreč 5-letno pogodbeno sodelovanje, ki predvideva tudi za 120 mili' jonov gradbenih storitev* PIONIR je opravil prvo in pričakuje, da ga bodo na Poljsko še povabili.
hotela v Zakopanem
Slovesnost ob otvoritvi
POTA IN STHf
Dežurni poročajp
NA PARKIRIŠČU OB MOPED -
29.	julija je Janez Brulc iz Vel. Brusnic, delavec v Novoteksu, pustil na parkirnem prostoru svoje motorno kolo, ki je neznano kam izginilo. Naslednji dan so vozilo našli na Župančičevem sprehajališču, vendar pokvarjeno. Kdo se je vozil, še ugotavljajo.
magnetofon so ukradli
~ Dževadu Bjatreviću, delavcu SGP Pionir iz Novega mesta, je neznan tat 27. julija odnesel magnetofon, vreden okrog 2.000 din. Magnetofon je bil v sobi v samskem domu.
. TUJEC V DRVARNICI - Angelini Jotanovič iz Novega mesta je nekdo iz drvarnice ukradel dve odeji in kovček, da je oškodovana za 500 din.
DOBRO SE JE ZALOŽIL - V n°či na 31. julij je bilo vlomljeno v nedograjeno stanovanjsko hišo Franca GraČnaija v Hrastovici pri Mokronogu. Iz kleti je vlomilec odnesel yeč steklenic piva, pelinkovec, kruh in nekaj konzerv, nož, izvijač ter usnjeno potovalko, kamor je plen spravil.
IZ STANOVANJA IZGINIL DENAR - Okrog 20. julija je moral nepoklican gost priti v stanovanje Ivane Murene v Hrastovici pri Mokronogu, kajti zmanjkalo je 2.000 din v bankovcih po 500 dinaijev.
. KDO JE BIL v AVTU? - V noči na 1. avgust je iz avtomobila Jožeta Štanglja iz Stopič, ki je bil na Dolžu, zmanjkalo vozniško dovoljenje, več cigaret, zemljevid in škatla prve pomoči ter ključi. Za storilcem
poizvedujejo.
RAZGRAJAL V GOSTILNI - 4. avgusta zvečer so novomeški miličniki pridižali do iztreznitve 22-let-nega Alojza Skuška iz Velike Loke
12.	V gostilni Perše je fant razgrajal, seveda pod vplivom alkohola.
RAZBIJAL KOZARCE - Ivan Bartolac-Mikešič iz okolice Ozlja je opit uprizoril pravi cirkus v metliškem hotelu Bela krajina. Razbijal je kozarce in se nespodobno vedel do strežnega osebja, zato so ga miličniki čez noč dali na hladno.
BREZSKRBNOST
Zemunčan Janko Čmelik je 2. avgusta v IMV kupil osebni avto. Medtem ko je nameščal tablice, je denarni* co brezskrbno odložil na streho avtomobila. Kasneje ^ je med avtomobili še maJ-ee sprehodil in pozabil na denarnico. Kaže, da je bil nekdo drug bolj pozoren Kajti denarnica s 3.000 din Je izginila.
Hoditi po Krkinem jezu je sicer prijetno in vabljivo, hkrati pa nevarno, posebno za neplavalce. Ob jezu na Otočcu je spodrsnilo pred dnevi tudi Goletu iz Sevnice, nesrečno je padel in utonil. Na kopanju prevelika korajža tudi škoduje. (Foto: R. Bačer)
MAČKOVEC: TOVORNJAK V AVSTRIJCA - 29. julija ponoči je Pavel Ambrožič s Planine pod Golico vofcil tovornjak proti Zagrebu, pri Mačkovcu pa je iz neznanega vzroka zapeljal na levo ter trčil v osebni avto, s katerim je naproti pripeljal Avstrijec Hans Manfred Pucher. Po trčenju je osebni avto odbilo daleč naprej, Avstrijca pa so odpeljali v bolnišnico. Gmotno škodo cenijo na
23.000	din. -
NOVO MESTO: ZADETA NA PREHODU - Franc Avsec z Dolža je 2. avgusta dopoldne pripeljal z avtom nemške registracije po Cesti komandanta Staneta in na prehodu za pešce „Na vratili" zadel Frančiško Golob iz Srebrnič, ki je šla čez cesto. Golobova je dobila lažje poškodbe.
NOVO MESTO: SREDI MESTA
V	DREVO - Novomeščan Andrej Senica je 29. julijzvečer pripeljal iz bršlinske smeri po Ljubljanski cesti, pred poslopjem občinske skupščine pa ga je zaneslo in se je zaletel v drevo. Škode je za 3.500 din.
NOVO MESTO: AVTOBUS GA JE PODRL - Pred poslopjem občinske skupščine seje tudi 30. julija dopoldne zgodila nesreča. Jože Avbar z Daljnega vrha je dopoldne prečkal cesto na prehodu za pešce, pripeljal pa je avtobus NIŠ-ekspres in ga zadel. Avbar je dobil hujše poškodbe in so ga takoj odpeljali v bolnišnico.
BEREČA VAS: ZBIL KOLESARJA - Danilo Bevc iz Maribora je 31. julija popoldne vozil z avtom iz Bele krajine proti Novemu mestu ter v Bereči vasi dohitel 1 l-lctncga kolcsaija Jožeta Ambrožiča. Fantje tik pred avtom zavil na levo, Mariborčan je močno zavrl, a je vseeno kolesarjzadcl in zbil na tla. Kolesar je dobil le lažje poškodbe, gmotna škoda tudi ni velika.
LOKVICA:	NEMEC ZBIL
OTROKA - Nemec Avgust Henpel je 2. avgusta okrog poldne vozil mimo avtobusnega postajališča na Lokvici, kjer je stal avtobus. Takrat je čez cesto stekel 5-letni Boris Ambrožič. Nemec je otroka zadel in zbil na tla, kjer je obležal v nezavesti Odpeljali so ga v bolnišnico.
TRNOVEC: SPET OVINEK! Ljubljančanka Terezija Nadarevič je 29. julija dopoldne vozila z avtom proti Metliki, v trnovškem ovinku pa jo je zaneslo, da se je avto prevrnil. Voznica je bila le laže ranjena, škode pa je za 3.000 din.
PRINZSE JE VŽGAL
5. avgusta zvečer se je med vožnjo proti Trebnjemu pri vasi Dole vžgal osebni avto prinz, ki gaje vozil Ljubo Markeljc iz Ljubljane. Požar so pogasili trebanjski gasilci, škode pa je za 1.000 din. Kot kaže je bila vzrok poži oočena cev za dovod goriva.
ZAKLENITE AVTO!
5.	avgusta je nekdo pri belem dnevu iz nezaklenjenega osebnega avta, parkiranega v Kristanovi ulici v Novem mestu, ukradel denar. Mileni Zupančič iz Gor. Gradišča pri Šentjerneju je zmanjkalo 3.000 din. Storilca iščejo.
KO SO SE ŠKROPILI ..
Prijetna otroška igra se je 29. julija popoldne v Gor. Gradišču nesrečno končala. Desetletna Nada Piletič in njena prijateljica Marija Cujnik sta sedeli ob mostni ograji, v vodi pa je stal Jože Šutar in ju škropil z vodo. Pileti-čeva je pred curkom vode skočila z ograje na cesto ravno takrat, ko je z avtom pripeljal mimo Jože Vukčevič iz Kostanjevice. Avtomobilist je sicer močno zavrl, kljub temu pa deklico zbil na tla. Z zlomljeno nogo so Nado odpeljali v bolnišnico.
TATOVI V CERKVI
V	noči na 31. julij je bilo vlomljeno v cerkev sv. Roka v Hrastovici. Vlomilec je po lestvi splezal na okno, od tam pa v cerkev. Odtrgal je nabiralnik z zida pri oltarju ter ga odnesel s seboj. Računajo, da je bilo v njem okrog 100 dinarjev. To pa mu ni bilo dovolj, kajti iz zakristije je odnesel še usnjen kovček z garderobo domačina Jožeta Majcna.
V sedmih mesecih 40 mrtvih
Samo v juliju je na dolenjskih cestah našlo smrt 13 ljudi v 140 nesrečah ■
Ne pozabite na previdnost!
Tako imenovana črna statistika, v?5)v°ri o prometnih nesrečah na asih cestah, je bila ob polletju vide-* ar zadovoljiva, saj je bilo dotlej ckaj nianj nesreč kot lani v tem ča-
, - smrtna žrtev pa je bila le ena več ot v Šestih mesecih minulega leta. DH Pn.° ^ Je v prvem polletju letos J* Petilo na območju občin Novo 63qt0’ Trebnje, Metlika in Črnomelj je 4?rornctnih nesreč, od katerih se *44 končalo samo z materialno
SAM JE POGASIL
3.	avgusta popoldne se je jnn Nečemer iz Hrastulj pri' °cjanu peljal z osebnim /tom proti Zburam, pri Za-pa mu je odpovedal "»»tor. Voznik je pogledal, j J * je zgodilo, ter opazil, a motor gori. Začelje takoj vendar ima za 3.000 škode.
škodo, v 180 nesrečah so bili vozniki ali sopotniki ranjeni, 15 karambo-lov pa je zahtevalo do junija 27 mrtvih; Kar 9 nesreč s smrtnim izidom se je zgodilo na cesti Ljubljana-Zagreb, 6 pa na ostalih cestah.
Julija se je statistika močno poslabšala, kajti samo v tem mesecu smo imeli 140 nesreč s 13 mrtvimi, 31 težko ranjenimi in 44 laže poškodovanimi
Močno narasel promet v turistični sezoni je žal prinesel tudi več hudih nesreč in vse kaže, da bomo do konca leta močno presegli lansko tragično bilanco, ko smo zabeležili v vsem letu 44 žrtev ceste. Glavna
POJASNILO
V	našem uredništvu sc je zglasil Peter Poglavec iz Dol. Straže in prinesel pokazat odločbo
o	prekršku, iz katere je razvidno, da po nesreči, ki se je dogodila 26. aprila v Gor. Straži, ni pobegnil z mesta nesreče, kot je bilo objavljeno v prvem poročilu o'dogodku v Dolenjskem listu. Za netočnost se prizadetemu opravičujemo.
Uredništvo DL
prometna sezona sc je komaj začela in do konca leta imamo še 5 mesecev. Do zdaj imamo le 4 smrtne žrtve manj kot lani v vsem letu.
Ker so pri večini nesreč še vedno vzroki prehitra vožnja, neprevidnost in nepravilno prehitevanje ali prečkanje ceste, najbrž ni odveč, če opozorimo na večjo previdnost Ena sama sekunda je velikokrat usodna za avtomobilista, ki hoče prehiteti, za voznika traktorja, |ti zapelje na cesto, ne da bi sc prepričal, če je pot prosta, ali pa za pešca, ki jo ubere čez cesto, pa ni poprej dobro pogledal na obe strani.
R. B.
VINO STEKLO PO CESTI
Tovornjak s 3.000 steklenicami je 1. avgusta vozil iz Kostanjevice proti Novemu mestu, pri DoL Brezovici pa so se nenadoma odprla bočna vrata in s kamiona je padlo 150 zabojev. Več kot polovica steklenic se je razbila, vino pa je teklo po cesti. Nesreča se je pripetila vozniku Antonu Rozmanu iz Dol. artclje-vega, škodo pa cenijo na 25.000 din.
Prav gotovo se je z novim avtomatskim kegljiščem na Loki v Novem mestu uresničil dolgoletni sen
vseh novomeških in okoliških kegljačev. Novomeščani so že bili v slovenski kegljaški ligi, a so prav zaradi slabih možnosti za vadbo izpadli. Ali bo čez nekaj let drugače?
OŠ Grm: do uspeha z delom
Pod vodstvom Marjana Špilarja grmski pioirji do republiških prvakov
31. maja je na republiškem atletskem finalu osnovnih šol novomeška osnovna šola Grm dosegla uspeh, kakršnega ni doživela še nobena pionirska ekipa v Sloveniji. Fantje in dekleta so postali republiški prvaki in dosegli največ, kar je v ekipnem boju sploh mogoče. Ker grmska šola ni edina osnovna šola v Novem mestu, se velja zamisliti, zakaj prav ta dosega uspehe, ki jim ni moč primerjati nebenega drugega moštvenega pionirskega dosežka v našem mestu.
Šola ima sicer veliko telovadnico, toda najpomembnejši dejavnik je osebnost Marjana Špilarja, ki se je skupaj z nekaterimi aktivnimi atleti lotil dela s pionirji iz veselja do športa. Grmski atletski delavci svojih varovancev ne vzgajajo samo za športni boj, ampak skušajo v njih zbuditi smisel za redno načrtno de-
lo.	Pionirji, člani moštva, so v glavnem odlični in prav dobri učenci, ki se zavedajo šolskih in športno-tekmovalnih dolžnosti. Ker tov. Špilar in njegovi pomočniki vedo, da je edini pravi odnos do atletike
LESKOVEC: USPEH OBVEZUJE
V	Leskovcu so bili doma vedno dobri rokometaši, vendar kot ekipa Leskovčani nikoli niso dosegali vidnejših uspehov. Ko so na lanskem občnem zboru TVD Partizan skleni-
li,	da bodo na letošnje republiško mladinsko prvenstvo poslali ekipo, niso upali na kakšen večji uspeh. Z dobro in disciplinirano igro pa so mladi Leskovčani vse svoje privržence presenetili: premagali so Slovenj-gradec (9:8), Izolo (9:6) in Borec (14:8). S tem so se uvrstili med šest najboljših mladinskih vrst v Sloveniji V polfinalni tekmi s Križami so se izkazali zlasti v prvem polčasu, v drugem so popustili, kljub temu pa so osvojili pol točke. V naslednji tekmi s Celjem so igrali še bolje, toda kljub temu so morali priznati premoč vrstnikov iz Celja. Tekmo so izgubili (11:8) in s tem osvojili četrto mesto. V tekmi z ljubljanskim Slovanom so iopet dobro zaigrali v prvem polčasu, ki so ga tudi dobili, v drugem pa so Slovanovi igralci z nekaj hitrimi protinapadi rezultat izenačili, nato povedli in tesno zmagali 12:10.
Vsekakor so se mladinci na rc-
Eubliškem prvenstvu izkazali. Nji-ov uspeh pa seveda obvezuje, da bodo za naprej Še bolje igrali in trenirali. Na republiškem prvenstvu so nastopili: Rajko Kulji, Vinko Per-nar, Jože Olovec. Janez Zalokar, Polde Voglar, Branko Janc, Franc Starc, Robert Bajda, Iztok Pirc, Drago Pereč, Tone Božič, Vinko Zupan-čič-	I.	ŠRIBAR
amaterski, hočejo v svojih varovancih razviti veselje do gibanja v naravi, ki bo pionirje, poznejše člane in ; veterane, gnalo v j>ozd, kjer bodo obnavljali svoje delovne sposobnosti.
Za tiste, ki jim je kvalitetna „elita” trn v peti naj omenim, da je vseh, ki vadijo v atletskem krožku, okrog dvesto. Športov, ki bi k rednemu sodelovanju pritegnili toliko pionirjev, v našem mestu ni veliko. Ker je kontinuiteta razvoja mladega atleta pri prestopu iz osnovne v srednjo šolo prekinjena, ne moremo pričakovati dosežkov, ki bi bili primemo nadaljevanje tistega, kar je učenec razvil v osnovni šoli. Z rastjo atleta so pogoji, v katerih dela, vedno zahtevnejši, zato bi morali graditi modernejše objekte, ki bi omogočali izvensezonsko vadbo. Pred zgraditvijo športne dvorane v Novem mestu bo treba povprašati predstavnike športov, kakšne so njihove potrebe, in jih nato upoštevati. Dvorana, bi morala biti namenjena predvsem športnikom in šele nato gledalcem, koristila naj bi čimveč športnim dejavnostim in ne samo športnim igram.
Kar zadeva objekte, imajo atleti še eno željo: dobiti z umetno snovjo prekrita zaletišča, za skoke in mete. Brez teh skakalci in metalci ne morejo enakovredno tekmovati s svojimi nasprotniki iz drugih klubov, ki imajo take objekte že dalj časa.
ŠKAFARJEVA -NOV REKORD SRS
V	letnem bazenu v Kranju je bil v soboto republiški plavalni miting, na katerem so nastopili najmlajši tekmovalci, mlajši pioniiji skupine C. Dobro so plavali tudi predstavniki krškega Celulozaija, zlasti Škafarjeva, ki je dosegla na 50 metrov kravl nov republiški rekord. Nekateri rezultati: pionirke 50 m hrbtno: 2. Škafar (Celulozar) 51,7; 50 m prsno: 3. Martikosa (Cel) 59,2; 50 m kravl: 1. Škafar (Cel) 43,4, 3. Martikosa (Cel) 55,5.
Novomeški atleti bi bili prijetno presenečeni, če bi športne uspehe v našem mestu vrednotili po objektivnih dosežkih in ne le po gostobesednosti Morda bi ne bilo slabo sestaviti vsakoletne lestvice najuspešnejših športov. S primerjavo stvarnih dejstev (uspehov) bi stopili v ospredje tisti, ki so dejansko boljši, in ne tisti, ki so zgovornejši
J. P.
M. Novak na Reki
Meta Novak, članica novomeškega Kluba zpodvodne aktivnosti, je ena izmed najboljših plavalk s plavutmi in v hitrostnem potapljanju v Jugoslaviji. Na nedavnem državnem prvenstvu v Dolenjskih Toplicah si je priborila pravico, da se udeleži priprav dižavne reprezentance. Začele se bodo jutri na Reki, člani naše najboljše ekipe pa se bodo pripravljali za evropsko prvenstvo, ki bo konec tega meseca.
Meta Novak bo jutri odpotovala na Reko, kjer bodo priprave za najboljše jugoslovanske plavalce in plavalke s plavutmi in v hitrostnem potapljanju. Člani novomeškega Kluba za podvodne aktivnosti pravijo, da bo Meta prav gotovo tudi na evropskem prvenstvu odlično plavala.
1. Krejan, 2. Pinoza
Na prvenstvu KD Sevnica obetajoči rezultati
Pred dnevi se je končalo prvenstvo kegljaškega društva iz Sevrn-ce, na katerem je sodelovalo 35 članov. V disciplini 200 lučajev je zmagal Krejan, ki je podrl 780 kegljev, na drugo mesto se je uvrstil Pinoza, ki je za zmagovalcem zaostal samo za kegelj, Krnc je bil tretji (772), Plazar četrti (770) itd.
Prvenstvo je pokazalo, da sc za kegljanje zanima vse več mladih tekmovalcev, ki so na odličnem avtomatskem kegljišču gostinskega podjetja v Sevnici dosegli tudi svoje najboljše rezultate. Razen tega je kegljaško društvo iz Sevnice omogočilo redno vadbo tudi rekreativnim
športnikom, in sicer v gasilskem domu, kjer je bilo opuščeno dovostez-no kegljišče.
Kegljaško društvo, iz Sevnice bo drugo leto praznovalo deseto obletnico obstoja, zato si želi imeti ob tej obletnici v društvu kar največ članstva. Razen tega bodo ustanovili še žensko kegljaško vrsto, in kot kaže, se za ta šport zanima vse več žensk, tako da z ustanovitvijo vrste ne bo težav, zlasti ker pričakujejo ustrezno pomoč sevniške TTKŠ.
D. B.
ZMAGAL VIKI KOŠAR
Ribiška družina heroja Maroka iz Sevnice je pripravila pionirsko prvenstvo v lovu s plovčkom. Na ribniku v Krmelju seje zbralo 10 tekmovalcev, žal pa ni nastopil niti eden od domačih tekmovalcev. Zmagal je Viki Košar iz Sevnice. Tekmovanje je pripravil Ivo Kolovrate in je bilo zelo dobro organizirano.
Nova tekmovalna sezona se približuje in nanjo se vse ligaške ekipe vestno pripravljajo. Na sliki so igralke Sevnice, ki so v prejšnji sezoni privržence sevniškega rokometa z odličnimi igrami prijetno presenetile, za letošnjo sezono pa že redno tranirajo. (Foto: A. Ž.)
SSSsnEED]
- 8. avgusta 1974
DOLENJSKI LIST
SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi
PGP
GRADNJA ŽALEC
> VXXXXXV^VW^XWW^XXXXXXXXXXXXXXXX>I^XXXXXXX>XVSXXXXXX>l«XXWXWI<<X<XWW«W<vv «
i	I
m
VELETRGOVINA „KURIVO", LJUBLJANA, POSLOVALNICA NOVO MESTO, BRŠLIN 2,
SPREJME TAKOJ ALI PO DOGOVORU
PRODAJALCA - BLAGAJNIKA za nedoločen čas.
Kandidat-(ka) mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— imeti mora šolo za blagovni promet ali večletno prakso v trgovini na enakem ali podobnem delovnem mestu.
Pismene ponudbe pošljite naslovu do 12. 8. 1974.
OBVESTILO!
Tobačna tovarna v Ljubljani, skladišče Novo mesto, obvešča vse kupce, da bo prodajalna na Glavnem trgu 2 v Novem mestu zaradi preureditve začasno zaprta. V tem času se poslužujte naše prodajalne POD ARKADAMI.
PoMeiif»M liii [ pred 20 leti
Dekleta pridno delajo
KMEČKA DEKLETA iz bližnje in daljnje okolice Semiča, katerih matere še sanjale niso o kaki industriji in so od strojev poznale kvečjemu šivalni stroj, danes s pomočjo strojev in ročno izdelujejo drobne dele radijskih aparatov visoke vrednosti. Brez vsake poprejšnje prakse, v manj kot treh tednih, dekleta navajene samo motike in srpa, obvladajo proizvodnjo določenih predmetov, ki morajo biti silno natančno izdelani. Strokovni kader in obenem moške Člane industrijskega obrata Telekomunikacij predstavljajo samo upravnik, tehnik in vrtnar, vse drugo pa priučene delavke.
ORGANIZACIJE SOCIALISTIČNE zveze ponekod podcenjujejo delo klera ali pa se mu celo podrejajo, n. pr. na Robu, kjer je sekretar SZ tesno povezan z župnikom. Ta sekretarje na konferenci blatil delo komunistov na Robu, se zavzemal za znižanje davkov na splošno itd. Pritoževal se je tudi, da imajo pri njih slabe šolske prostore in zakaj so partizani požgali šolo. Temeljit odgovor temu „sekretarju14 je izpričal, da je ravno on precej odgovoren, da na Robu ni šole. Ljudska oblast je kmalu po osvoboditvi dala gradbeni material za šolo, toda klero-frontovci so hoteli, da mora šola spet stati zraven cerkve.
KOPALNA SEZONA je na višku. Kolpa je čista in ima 24 stopinj. Posebno živahno je pri brodu in pri mrzlem studencu, ki nadomešča vse pijače. Obe gostišči v Adlešičih sta prikupno urejeni.
NA ELEKTRIČNEM transformatorju poleg šole v Dolenjskih Toplicah, torej na čisto prikladnem mestu, je prav čeden, dobro viden in še z modro barvo podkrepljen napis: Živel Stalin. Top-liški otroci se iz tega napisa lahko uče neminljivosti tega sveta, kopališki gostje se muzajo, za Topličane pa je ta napis menda znak velike pietete, ki je na pokopališču primanjkuje.
DAN VSTAJE je za nami. Čas je, da se podero suhi slavoloki, odstranijo obledeli napisi in raztrgane zastave na mlajih.
(IZ DOLENJSKEGA LISTA
6.	avgusta 1954)
Zgodilo seje...
POTREBE — Vsaka doba ima svoje junake. Dandanašnji sov Jugoslaviji najbolj cenjeni strokovnjaki, ki znajo spretno razlagati, opravičevati, potrjevati in podobno, kadar gre za zahteve po novih cenah. Te junake sicer potiho preklinja vsak potrošnik, toliko bolj pa jih iščejo razne organizacije.
MLADOST! - Neki pariški inštitut za raziskavo javnega mnenja je izvedel zanimivo anketo, ki je dala nedvoumen odgovor o splošnem razpoloženju mladih. Vprašanje, ki so ga zastavili tisočem mladim, se je glasilo: „Ali ste za ali proti? “ Čeprav ni prav nič pisalo za kaj ali proti čemu, je vendar K8 odstotkov mladih odločno obkrožilo „proti".
KJER SE PREPIRATA dva, tretji strelja! Na tako vižo je zaobrnil pregovor lastnik manjšega bara v Parizu. V njegovem lokalu sla se srdito prepirala dva študenta o večnih vprašanjih. Lastnik bara ju je najprej poskušal pomiriti, potem pa je odšel v kuhinjo, vzel iz predala pištolo in ustrelil kričeča študenta. Kasneje je izjavil, daje ščitil svoj ugled.
RESNIČNO V švicarskem mestu Zuerichu je neka servisna delavnica razobesila takle napis: „Kontroliramo zavore vašega avtomobila za tri franke. Pogreb bi vas stal naj-.inanj 400 frankov.“ .
SVETOVNI REKORD Svetovni rekordi kar dežujejo, eden bolj pomemben od drugega, lako je nedavno tega Američan Bark Boyd pred skoraj 3000 gledalci uspešno premagal ostalih 335 tekmovalcev in najdlje na svetu izpljunil pečko lubenice. Iz njegovih ustje pečka odletela kar 17 metrov in 70 centimetrov daleč. Zmagovalec je dobil nagrado, ostali tekmovalci pa so se morali zadovoljiti s tem, da so zastonj jedli lubenice.
ZDRAVILO - V stanovanje neke avstralske gospodinje je vdrl zakrinkan moški z nožem v roki in preplašeni gospodinji kriknil: „Na robu obupa sem! lakoj denar!" (iospo-dinja je nasilnežu ubogljivo dalu svojo torbico, v kateri pa lopov po še tako skrbnem pregledu ni našel več kot tri dolarje: „Saj vam gre pa slabše kot meni!1' je dejal presenečeni vlomilec in zadovoljen oušeL
ISKRENI NI XON Se ena značilna Ni\onova izjava je obletela svet. Ameriški predsednik je izjavil sledeče: „Fisenhouer je imel eno samo skrb: da ohrani svoje sodelavce poštene. Mene zanima v prvi vrsti, kako jih naj zaščitim.“ Za poštenost svojih sodelavcev Nixon res ne more skrbeti.
POTOMSTVO PA I AKO! - Care svojega telesa je za številne bralce revije „Qui“ razgalila tudi vnukinja utemeljitelja moderne psihoanalize Sigmunda I reuda. Nicole 1'reud je novinaijem dejala, da bi bil njen dedek prav zadovoljen z njenim dejanjem. Res, da je slavni ded odkrival skrivnosti človekove psihe to pa ženske oblike nikakor niso in razkrivanje oblin ni tako strašno pomemb- . no za človeštvo.
KAZEN ZA USPEH Janniek Senicur je osvojil 6542 metrov visok, še neosvojen vrh v Himalaji. Po uspehu je poleg čestitk prejel tudi odlok o globi 600 dolarjev, ki jo mora plačati, ker je žalil verska čustva Nepalcev. Gora Ta\veche, ki jo je osvojil planinec, je Nepalcem sveta.
Lastnosti, ki nas smešijo
(Dosedaj goji) se med nami še venomer neka neumljiva popustljivost glede obrta, ki se utegne maščevati nad nami, ako ne bode skoro drugače. Mi bi pač kar najraje, da bi se vse storilo kar samo po sebi, brez vsakega truda, in denarnih žrtev se silno bojimo. Zakaj neki? Ker smo preleni, da bi preudarili, kje tiči prava korist in bi jo z lučjo treznega razuma poiskali. Pač pa smo v zavidanji in škodoželjnosti pravi mojstri. Ako se komu med nami posreči ustvariti malo obrt, o kateri ima, recimo svoj bore kruh, takoj smo pripravljeni iztrgati mu ta kruh od ust; se slabim sumnjičenjem grdimo njegovo namero in mu z obrekovanjem škodujemo, ako le mogoče in če gre vse po sreči, sezamo mu tudi v področje. To so lastnosti, ki nas smešijo pred celim svetom, nam samim pa so v pogubo.
(D o I e n j s k e Toplice) ki so bile vedno na najboljšem glasu zdravilne lastnosti, so letos prav dobro obiskane, in ni dvomiti, da bo
to živahno gibanje trajalo do pozne jeseni, kajti zdaj se pride z železnico brez truda in velikih stroškov do tje. Želeti bi bilo, da bi se tudi za Šmarješke Toplice kaj st rilo. Lega tik hoste, izvrstna kopelj in dobra pitna voda, to vse bi bogate goste privabilo.
(Raki so se) spet zaredili v potoku pri Pleterjah. Pred petimi leti prinesel jih je 36 iz Bele krajine J. P. in jih ves čas v miru pustil, letos se jih prav veliko nahaja in sicer 12 palcev velikih. Nabrali so jih sto. Varujejo pa še vedno samice in le samce jemljejo.
(Mestno kopališče) je pri sedanji silni vročini dobro obiskano, voda je IS 19 stopenj R topla, tedaj je kopanje jako prijetno, dokler oni štirinogati gostje ne pridejo, ki nas povsod nadlegujejo, še celo pri kopanji. Koliko vstopnine neki plačajo?
(IZ DOLENJSKIH NOVIC I. avgusta 1X94)
Zakaj desnica?
Kako to, da človek več uporablja desnico kot levico
Ljudje so v glavnem desni-čarji, zato so tudi vsa orodja in predmeti narejeni tako, da jih uporabljajo z desno roko. Ugotovljeno je celo, da večina ljudi celo sliši bolje z desnim ušesom, da ima pri žvečenju hrane več opravka desna stran čeljusti in da desno oko bolje vidi Vendar je nekaj tudi takih, ki izstopajo iz tako desničarsko urejenega sveta. Tistih, ki se zanašajo in bolje uporabljajo levo roko, je seveda veliko manj.
Že dolgo je znanstvenike zanimalo, kako to, da ima desnica takšno prednost. Postavili so razne domneve, vendar je danes najveijetnej-ša hipoteza moskovskega znanstvenika Ognjeva, ki trdi, da je to posledica vrtenja našega rodnega planeta. Zemljina rotacija vpliva na tok rek — saj je znano, da na severni polobli reke bolj razjedajo desne bregove kot leve — po mnenju Ognjeva pa prav tako tudi na živa bitja. Sila Zemljinega vrtenja jyvplivala v času samega nastanka živih bitij tako, da je v zgradbi bitij prišlo do nepravilnosti, oziroma da je desna stran postala pomembnejša. Ognjev tudi meni, da je človek nastal nekje na severni polobli in da so ljudje zato desničarji. V na-spiotnem primeru bi seveda bila velika večina ljudi levična. Trditve Ognjeva podpira tudi statistika, ki kaže, da je na severni polobli samo oko-
i	3 odstotke ljudi levičaijev, medtem ko je na južni levičaijev neprimerno več. Samo v Avstraliji je okoli 26 odstotkov starega prebivalstva levičnega.
Vprašanja „desnega in le-vega“ seveda še niso razjasnjena do konca, zaenkrat pa so misli sovjetskega znanstvenika sprejete kot zelo možne.
—
Bo zamenjal
»hrošča«?
Po skoraj tridesetih letih je napočil čas, ko se s svetovnega avtomobilskega prizorišča umika sloviti „hrošč44 Volksvvagno-ve tovarne. Temu tipu avtomobila so že velikokrat prerokovali konec, a se je vedno po zaslugi trmoglavih proizvajalcev in kupcev ohranil. Zdaj pa vse kaže, da mu je dokončno odklenkalo. Ne toliko zaradi cene, ki se mu stalno dviga, niti ne zaradi zmanjšanega zanimanja zanj. Njegovo obsodbo so podpisali proizvajalci sami.
Še preden je zaradi naftne krize proizvodnja hroščev padla za skoraj 30 odstotkov, so v tovarni Volksvvagen začeli pripravljati nov model avtomobila, za katerega upajo, da bo nadomestil svojega po vsem svetu tako priljubljenega prednika. To je model, ki so ga imenovali „Golf4. Proizvodnja tovarne, ki je prej slonela na izdelovanju „hroščev44, se počasi preusmerja in kmalu bo stekla s polno paro.
Dosedanji testi raznih avtomobilističnih revij so pokazali, da je novi Volkswagnov model v marsičem boljši in v tovarni govore o njem že kot o rešitelju iz težavnega finančnega položaja. In kakšen je „Golf4?
Dimenzije avtomobila so skoraj povsem enake kot pri „hrošču44, pa ima vendar več prostora. S spuščanjem zadnjega sedeža se mu da povečati prtljažnik, tako da bo zelo primerno vozilo za potovanja. Proizvajajo ga v dveh inačicah: z motorjem, katerega moč je 50 KS in 70 KS. Največja brzina, ki jo lahko razvije, se giblje od 140 do 160 kilometrov na uro. Pri tem pa potroši zelo malo goriva, saj je gornja meja potrošnje 10 litrov, pri hitrosti 80 kilometrov na uro pa samo 5 litrov. Kljub temu ima „Golf44 dobre pospeške in je primemo vozilo za varno prehitevanje.
Toda ali bo novi avtomobil uspel tako, kot je „hrošč44, to je še veliko \ prašanje, saj o uspehu ne odločajo vedno dobre lastnosti.
i!i H \r
Je že tako, da se vsako poletje, ko ljudje odidejo na počitek v hribe, na morje ali celo na tuje, vse podraži. To je najbrž zato, ker so ljudje že na popotovanju vajeni visokih cen, pa jih taka podražitev potlej doma manj boli.
Celo zimo smo si govorili, da imamo zamrznjene pakete, v katerih so cene. Bile so zgolj vreče, ki so se na vročem soncu razvezale, iz njih pa se je usul roj letečih kobilic. Presneta reč, kakšne se znebim na stara leta! Mislil sem na leteče cene, ki b(xio žrle novce v naših žepih, kot so nekdaj kobilice pridelke na poljih.
Tiste čase, ko sem tovoril, je bila sol draga. Poper in druge začmbe so poznali le bogati, ki so jih plačevali z zlatom. Kaj pa dandanes? Sol je skoraj zastonj, zato pa je moka kar štirikrat dražja od soli.
„Joj, kako bomo pa zdaj živeli, ko se je knih podražil kar za polovico? 44 so vzdihovale gospodinje vsevprek.
„Posolite ga, pa bo," jim svetujem.
„Kdo ga bo pa jedel, ako bo kruh tako slan? 44
,, Vidite, saj ravno zato. Malo več soli nikdar ne škodi. Ako je preslano, bodo vsi manj jedli, pa bo zato manj debeluhov na svetu. Drugič pa sol pomeni tudi pamet v glavi. Ne sol, pamet bo treba vzeti v roke pa bolj premišljeno gospodariti, da ne bo toliko razmetavanja s kruhom in drugim, kot je zdaj. Poslej si ne bomo več sladkali življenja, kajti tudi sladkor je dražji, marveč solili. Sol je poceni, zdrava pamet pa zastonj, mar ne? “
„Zdaj nam pa ti, Martin, ki se delaš, da imaš toliko pameti kot soli, razloži tole: vse se je podražilo za polovico ali vsaj za četrt, pa nam govorijo, da smo po žepu udarjeni le za pet procentov? “
„Posolite tistega, ki je tako zračunal, pa boste zve-dele!“
MARTIN KRPAN
Lepota je spremenljiva
Kakšne so lepotice primitivnih plemen?
Takole pravijo etnologi: od približno treh milijard Zemljanov se jih samo dva tisoč ne le-potiči in neguje. Pripadnikom plemena Veda na Ceylonu in y Andamancem na Andamanskih otokih je namreč vseeno, kakšni so videti, in se ne bi po-stavili pred ogledalo, tudi če bi ga imeli.
Ljudje se največ razlikujejo med seboj po laseh, barvi kože, kosteh ipd., zategadelj pa so različna tudi njihova pojmovanja o lepem ženskem ali moškem telesu. V tesni zvezi s tem je lepotičenje in negovanje, v čemer primitvni narodi niti najmanj ne zaostajajo za visoko civiliziranimi.
Tej lepotici so podaljšali glavo, koje bila še dojenček.
Pripadnikom plemena Arave iz Nove Pomeranije se zdi naj-lepši podolgovat obraz. Zato glavo dojenčka stisnejo med letvici in povežejo s krpami. To „lepotno oporo44 odstranijo šele po dveh letih in lobanje bodočih lepotic in lepotcev rastejo naprej v želeni podolgovati obliki.
Razviti boki oz. zadnji spodnji del telesa je značilnost Buš« mank ali Hotentotk na jug" Afrike. Tu velja za pravo lepotico tista ženska, ki ima izredno veliko zadnjico, do te pa pride s posebno „masažo44.
Če hoče biti hčerka poglavarja na Melaneziji najlepša (običaj zahteva, da to je), mora nenehno jesti samo tisto, kar jo redi, kajti v tem delu sveta sta debelo telo in lepota enakovredna. Poglavarjeva hčerka se zato redi toliko časa, dokler ne doseže sto in še več kilogramov.
V	filipinskih gozdovih si ženske manikirajo nohte z rastlin* . sko rdečo barvo. Ko bi kaj ta; kega ne poznali tudi pri nas, bi se nam domorodne Filipinke gotovo zdele smešne.
Lahko zaključimo: različni ljudje, različne navade, vsem pa je skupno - lepotičenje!
S.	Slabe tri urice so pele l°P$f' zabliskala bela vesoljska ladja. prazgodovine je zrla v spremenj1’1 J pahnil je vratca Paradižnik, l,reZJ* zali so vanjo in Potegon se ni inštrumentom po stenah. .
„To je torej ta reč, ki vaju vo*1 praskal po lasulji.	i
„Da, vozi! Toda le, če je d°v
S»" -f
m
i
i
r
i
1
V	jami pri vasi Krka, iz katere izvira reka s tem imenom, že nekaj deset dni urejajo dno struge in oporna zidova. Načrti turističnega društva sežejo še dlje: radi bi potegnili v jamo elektriko in tako osvetlili kapnike in jezerce.
Pred dnevi pa je delavec v jami našel dve lobanji. Čigavi sta? Koliko sta stari? Sta to edini kosti v jami ali bodo delavci naleteli še na druge kosti? To so vprašanja, ki burijo domišljijo ob najdbi dveh že skoraj okamenelih lobanj.
Turistično najbolj ogreti nedvomno želijo, da bi v jami našli kar nekakšno majhno grobišče
pračloveka, treznejši pa sodijo, da bi lahko lobanji bili iz časov, ko so Turki napadali nemočno kmečko prebivalstvo v dolini Krke. Izpričano je namreč, da so se v jami, iz katere izvira Krka, pred bridkimi turškimi handžarji skrivali prebivalci teh krajev.
Končno sodbo o lobanjah pa bo seveda lahko povedal šele strokovnjak ... O turizmu in lobanjah v jami poročamo na drugi strani P pod naslovom ZA DVE LOBANJI TURISTIČNEGA UPANJA.
I
i
V
i
V budimpeštanskem „Szepmuveszeti Muzeum" visi platno razsežnosti 49,5 x 64,5 cm, na katerem je upodobljen Janez Evangelist. Pod sliko je zapisano, da jo je ustvaril vari Dvck, drugi veliki predstavnik flamske šole, učenec znamenitega
Rubensa.
V Pleterjah imajo Janeza Evangelista popolnoma enakih razsežnosti, do zadnje podrobnosti enako naslikanega, le da je olip na tesanem hrastovem lesu. Les proti platnu — to je vsa razlika med Budimpešto in Pleterjami.
Je zaradi te in zaradi drugih podrobnosti, o katerih pišemo na tretji strani priloge pod naslovom RUBENS, VAN DYCK ALI KDO DRUG? upravičeno sklepati, da je v Pleterjah shranjena slika velikega flamskega umetnika ali vsaj njegove šole? Če je to res, potem je skoraj zanesljivo, da je takih slik celo 12, ker je popolnoma enakih, z isto roko naslikanih 11 apostolov in Kristus!
DOLENJSKI LIST
MIHO PRI
astmmiH
\	j**-,
Dolgo življenje - to je upanje vsakega človeka. Vsaka zdravica, čestitka vsebuje ti dve besedi, pa vendar ljudje ne žive tako dolgo, kot bi želeli. A na svetu so kraji, kjer je dolgo življenje čisto navadna stvar, kjer se 80-letni moški in ženske še počutijo mlade, se poročajo in opravljajo svoj vsakodnevni posel.
Visokogorski svet Andov, Kavkaza in Kašmirja je domovina stoletnikov. V teh predelih sveta žive ljudje v povprečju veliko dlje kot drugje. Za primerjavo naj samo navedemo, da pridejo v Združenih državah Amerike na 100.000 prebivalcev trije stoletniki, medtem ko v vasi Vilcamba, ki leži v andskem po-goiju Ekvadorja, pride kar devet stoletnikov na 1000 prebivalcev. Se pravi, da je stoletnikov tritisočkrat več. Seveda jih ni toliko, saj je prebivalcev malo, podatek samo kaže, da v tem delu sveta ljudje žive neprimerno dlje.
Skrivnost dolgega življenja že dolgo buri znanstvenike, zato
razne odprave v Kašmir, Kavkaz in Ande niso redke. Znanstveniki skušajo najprej ugotoviti točno starost, pri čemer naletijo večkrat na težave, saj so ti kraji odmaknjeni civilizaciji in človeka tam ne spremlja gora dokumentov od rojstva do smrti. Če ni na voljo krstnega lista, potem ugotavljajo starost po drugih dokumentih; dostikrat jim je v pomoč spomin na kakšen važen zgodovinski dogodek, po katerem določijo starost človeka, ki se ga spominja. V navadi pa so tudi mentalne metode ugotavljanja starosti.
Preučevanje življenjskih navad stoletnikov je dalo nekaj odgovorov, na. vprašanje, kaj je pogoj dolgega življenja. Predvsem je važno samo življenjsko okolje. Skoraj praviloma je to gorski svet, odmaknjen od hrupa modernega življenja, poln miru in svežega zraka. Ljudje v tem okolju žive mirno, a delavno življenje. Od mladih nog naprej so telesno aktivni. Delajo na polju, pasejo živino in se ukvarjajo z lovom. Še v zelo poznih letih imajo stoletniki
svoja drobna opravila. Sami pravijo, da je čas za smrt šele takrat, ko človek ni več zmožen delati.
In kako je s prehranjevanjem? Njihova hrana kalorično ni tako obilna kot naša. V nasprotju z Evropejcem, ki zaužije dnevno okoli 3000 kalorij, zaužijejo v teh predelih ljudje le 1700 do 1900 kalorij dnevno. Hranijo se pretežno z rastlinsko hrano, sadjem, zelenjavo, krompirjem, kruhom. Zaužijejo veliko mleka, sira in medu. Poleg tega pa redno pijejo vino ali druge alkoholne pijače, seveda v majhnih količinah. Kfaf Lasuria s svojimi 130 leti spije redno vsak dan zjutraj kozarček vodke, opoldne pa kozarec vina, Miguel Carpio iz Vilcambe pa dva do tri kozarce vina. Tudi kajenje ni redkost med stoletniki. Kadijo od mladih nog, vendar dima ne inhalirajo,, oziroma ga v majhnih količinah.
Sami stoletniki menijo, da je za dolgo življenje zelo važno srečno družinsko življenje. Statistični podatki kažejo, da med stoletniki skoraj ni neporoče-
nih. Spolna aktivnost jim pomeni mladost, zato tudi ni čudno, če je Gabriel Čapnian, 117-letni mož, izjavil, da se mu je mladost iztekla pri 80 letih. Za ženske pa velja, da praviloma rode otroke. Stoletnic, ki bi ne rodile vsaj dveh otrok, skoraj ni. Veliko pa je takih, ki so rodile po deset, pa tudi več kot dvanajst potomcev. Znani so primeri, daje mož preživel 17 žena in da še v pozni starosti ni zmogel samskega življenja. Občutek pripadnosti skupnosti je med njimi zelo močan in eden od važnih psiholoških dejavnikov, ki življenju dajejo polnost in vedrino.
Najbolj značilne so besede, ki jih je nekemu znanstveniku izrekla 110 let stara Sonja Kvedzenija: „Ljudje ne žive dolgo, ker ne žive svobodno. Vse preveč skrbi jih tare in nikoli ne delajo tistega, kar bi ra-di.“
Lahko bi torej rekli, da zadovoljno in srečno življenje, četudi ne bo dolgo sto let, daje človeku toliko, kot da bi preživel cel vek.
t
ZA DVE LOBANJI UPANJA
Ponekod gredo po turistični zalet in potem preskakujejo po nekaj stopnic navkreber, drugod pa stopicajo na mestu ali pa drobencljajo s prav drobnimi koraki navkreber. Vsepovsod pa govore o turizmu kot o rešitvi vseh težav. Koliko ljudi, ki živijo ob Krki, je že bilo ob njenem izviru?
Vse doslej je bil izvir te največje dolenjske reke zanemarjen in neurejen. Nad vasjo Krka je iz pečine, zaraščene z grmovjem, ob visoki vodi pritekel studenček bistre, neomadeže-vane in z odplakami še neza-strupljene vode . ..
In tu, v tem izviru v hladni jami menijo prizadevni vaščani vasi z enakim imenom, kot ga nosi reka, poiskati svoj dodatni zaslužek. Turistično društvo se
je zganilo, za kar ima precej zaslug — tako pravijo — tudi prizadevna tajnica društva Majda Globokar.
Prvi uspehi so že vidni: postavili so kažipote k izviru
■r . —.
Krke, očistili okolico, posekali nadležno grmovje in tako skoraj v celoti uredili dostop k jami. In ker ne mislijo ostati samo pri tem, so po dogovoru z grosupeljsko občinsko skupščino in Dolenjsko vodno skupnostjo iz Novega mesta naredili še večji turistični korak: vodna skupnost namreč financira ureditev prvega dela jame, ki je navadno suh in le ob največji vodi priteče nekaj Krke . . .
Kaj nameravajo storiti? Turisti letos že kar množično prihajajo. Tako se pohvalijo prebivalci Krke. Zares: zadnjo lepo nedeljo je prišlo do zadnjega kozolca pred izvirom, kjer so pobirali celo parkirnino, v dobri uri nekaj deset avtomobilov radovednih izletnikov. To priča, da bi urejena jama zares lahko postala zanimivost, od katere bi imeli tamkajšnji prebivalci tudi nekaj koristi.
Dolenjska vodna skupnost torej ureja korito jame in oporna zidova. Načrti in želje turističnega društva iz Krke pa
s tem niso zadovoljni. Takole pravijo v društvu: „Se letos, sicer pa vsaj naslednje leto bi radi potegnili še elektriko v približno 300 metrov dolgo in več 'metrov visoko jamo, v kateri je tudi jezerce in kjer so številni kapniki. Svetloba bi tudi kapnike, jezerce in vso jamo predstavila v čisto drugačni luči!
No, in po tem dolgem turističnem uvodu smo pravzaprav prišli do tistega, zaradi česar je izvir Krke danes prišel do besede v P. Pred dnevi je namreč delavec Viktor Pajk iz Podbu-kovja našel v jami dve, lahko bi zapisali, že skoraj okameneli lobanji. Kot vedno v takih primerili dobi domišljija prosta pota in ljudi zanima: „Kdo sta bila tista, ki sta storila konec v jami, iz katere priteče Krka? Sta umrla naravne smrti, sta bila ubita? Kdo ju je pokončal in zakaj? Sta ti lobanji edini ali bodo pri nadaljnjem urejanju jame našli še druge človeške ostanke? “
Laiki se že sprašujejo, če gre za odkritje bivališča pračloveka, kakršnih so na našem ozemlju našli že precej. Samo po dveh lobanjah bi težko sklepali kaj takega, čeprav je res, da lobanji gotovo nista od včeraj . ..
Morebiti bo držalo mnenje, da sta dva neznanca, katerih lobanji so našli pred dnevi, končala svoji življenji v času turških vpadov. V krajih okrog Muljave, Krke in okolici so Turki večkrat preganjali prebivalce, ki so se zatekali v cerkve, za zidove stiškega samostana in tudi v take naravne „rešiteljice", kakršno nedvomno predstavlja izvir Krke.
Seveda je samo ena pot, da bi prišli do zanesljivih podatkov o starosti omenjenih lobanj: strokovnjaki lahko danes prav natančno povedo, koliko so kosti stare. Za turizem ob izviru Krke pa je kajpak toliko bolj spodbudno, kolikor starejše bodo najdbe in kolikor več jih morebiti še bo . . .
K J
v	m'J
pl
nemi predmet nad novim mestom?
18. julija se je zgodilo tudi nad Novim mestom, kakor nam piše Polde Cigler. Takole pravi: „V četrtek ponoči sem okrog 2. ure skoz okno opazil na nebu precej jugovzhodno močno svetleč in migetajoč predmet, velik kot petdinarski kovanec, ki je mirno lebdel na nebu. Neznani predmet sem gledal skoz okno svojega stanovanja v Muzejski ulici v Novem mestu. Predmet je bil jasno viden prav blizu cerkvenega stolpa. Po približno desetih minutah se je neznani predmet začel premikati in je počasi izginil za stolpom ..
Polde Cigler pa ni bil edini, ki je v tej nbči videl neznane leteče predmete. 18. julija ponoči sojih namreč opazovali tudi Ljubljančani. Kmalu po polnoči je več ljudi strmelo v nebo: opazili so nenavaden svetel predmet, ki seje premikal v različne smeri, ugašal pa spet močneje zasvetil. Ta pojav so lahko opazovali približno dve uri.
Na opazovalnici na Golovcu so naslednji dan, ko so zvedeli za govorice o neznanem letečem predmetu, povedali, da so ljudje najbrž videli Jupiter, ki je bil tiste dni zelo svetel in blizu Zemlje in seje v neenakomernih presledkih zaradi visoke oblačnosti zdel enkrat bolj drugič pa manj svetel; to, da se je premikal, pa gre pripisati optični prevari. Poročila o neznanem predmetu so prihajala tudi iz drugih slovenskih mest. Ljudje so vedeli povedati, da seje v smeri od Ljubljane proti Polhograjskim Dolomitom nenavadno močno bliskalo in grmelo na jasnem nebu, potem pa se je pojavil neznani predmet oziroma celo več predmetov.
Toda kako bi na Golovcu pojasnili dejstvo, da se je „Ju-> piter“ po približno 10 minutah skril za kapiteljski zvonik? V tem primeru optična prevara ne more priti v poštev, doslej pa tudi nismo dobili nobenega sporočila, da bi se bil tiste noči zvonik kaj premikal!
Sice pa, ali so po številnih pristankih neznanih letečih predmetov v Južni Ameriki ter v zahodni Evropi neznana bitja sklenila, da bodo večkrat pogledala tudi k nam?
Kaj nenavadnega se lahko primeri tudi nam, če nas ^odo pogosteje obiskovala, dokazuje obisk neznanih bitij iz vesolja v venezuelskem Caracasu. 29. novembra 1954 sta dva voznika kamiona pritekla na policijsko postajo prestrašena, krVava in raztrgana. Povedala sta zgodbo, ki bi jo najbrž policija ne vzela zares, ko ne bi bilo zelo zanesljive priče.
Kakšno zgodbo sta povedala šoferja? Jose Pons in Gustavo Gonsales sta zgodaj zjutraj tega dne vozila proti* Petari, da bi naložila tovor hrane in ga odpeljala v Caracas, preden odprejo tržnice.
„Bila sva že tik pred Caracasom. Ura je bila dve zjutraj, ko sva zagledala na cesti pred seboj nekakšen predmet v obliki krožnika, katerega premer je bil okrog tri metre. Lebdel je v zraku, približno dva metra nad cesto.”
Gonzales je ustavil kamion in oba šoferja sta nemo sedela in strmela v nenavadni predmet. „Nato sva, kot bi naju nekaj hkrati spodbudilo, šla iz tovornjaka in se začela bližati predmetu. Ko sva se mu približala na kakšnih osem metrov, sva videla, da gre proti nama nekaj, kar je bilo zelo podobno kosmatemu pritlikavemu človeku.“
Gonzales je zgrabil to bitje in ga dvignil od tal. Kasneje je na policiji izjavil, da je bitje tehtalo morebiti 15 kg. Vendar se je malo neznano bitje otreslo Gonzalesovega stiska in ga porinilo tako močno, da je šofer padel na hrbet. Pons, kije vse to videl, se je obrnil in stekel po pomoč v najbližjo policijsko postajo, ki je bila v neposredni bližini.
Toda preden sc je Gonzales lahko pobral, je njegov pritlikavi sovražnik skočil visoko v zrak in sovražno zamahnil proti njemu. Prestrašeni šoferje opazil, da se oči neznanega bitja svetijo kot žarometi tovornjaka! Gonzales je pokleknil na levo koleno in iz žepa potegnil nož. Ko se je bitje vrglo nanj, je videl, da ima namesto rok čudne okončine s kožico med prsti. Poskušal je zabosti napadalca v ramo, toda rezilo je zdrsnilo, kot da bi zadelo v jeklo. Tedaj je iz bleščečega plovila skočilo Še eno tako bitje in namerilo majhno svetlečo cev proti Gonzalesu. Močan snop svetlobe je za trenutek zaslepil šoferja in že je mislil, da je konec z njim. Koje spet spregledal, se je bitje že izgubilo, predmet pa sc je dvigal nad bližnjimi drevesi in hitro izginil v noč.
Nato je tudi Gonzales stekel na policijsko postajo, kamor je prišel kake tri minute za prijateljem. Policaji so najprej mislili, da sta pijana ali nora, zato so poklicali zdravnika, k* je ugotovil, da sta šokirana in da nista nič pila. Gonzalesu je zdravnik zavil veliko odrgnino na trebuhu in mu dal pomirje-valno sredstvo.
Sreča za oba šoferja je bila, ker je znan zdravnik iz Caracasa vseskozi opazoval ta dvoboj. Poklicali so ga namreč k nekemu bolniku in s svojim avtom seje peljal za tovornjakom. Ko se je ustavil tovornjak, se je ustavil tudi zdravnik-Da sta šoferja govorila resnico, je potrdil šele pozneje, ker se je najprej bal prijaviti dogodek, češ da se mu bodo posmehovali. Zdravnika so pozneje povabili v ZDA, da bi ameriškim preiskovalcem neznanih letečih predmetov podrobno opisal ves primer.
Vsekakor ni dobro češenj zobati z neznanimi tujimi bitji'* prav gotovo je mnogo bolje opazovati neznane predmete in bitja, ki pripljujejo v njih, po možnosti pa se‘z njimi tudi mirno sporazumevati. To je pravzaprav tudi edini način, da bi izvedeli kaj več o njihovem poreklu in njihovi domovini, pa tudi o tem, kaj jih je pripeljalo na naš planet.
10
DOLENJSKI LIST
iQ)
UffllDVU Ml KDO DRUG
Če bi vam rekel, da je v novomeški okolici slika znamenitega Anthonisa van Dycka, olje na lesu neprecenljive vrednosti, ali bi mi verjeli? Če bi vam trdil, da je na istem mestu 10 olj na lesu 111 2 olji na platnu, ki jih je naslikal Anthonis van Dyck - ali mi verjamete? Ne, tega zares ne trdim skoraj pa bi si upal staviti, da sem v resnici yidel 12 slik (10 na tesanem lesu in 2 na platnu), 23 katere je mogoče reči, da so van Dyckove ali Pa da so nastale v tistem času, morebiti v letih zgodnje uveljavitve velikega flamskega umetnika Petra Paula Rubensa. Vsekakor gre za dela dobre umetniške vrednosti in neprecenljive denarne cene, saj so slike stare tri stoletja, če ne še več! In nikar ne recite, da sem nor, ker vam bom skušal dokazati, da je vsaj zrno resnice v tem, kar govorim!
apostoli u pleterjah
t
Naj najprej zapišem vsaj to, kje so ta dela. V Pleterskem samostanu imajo med mnogimi stari-nami neprecenljivih vrednosti tudi slike 11 apostolov in Kristusa, naslikanih z oljnato barvo na tesan les in platno.
Naj kar takoj zapišem, da doslej pravzaprav sPloh ni nikjer omenjeno, da bi imeli v Pleterjah tudi slike izredne vrednosti. Vse, kar je mogoče najti o pleterskem samostanu oziroma o slikarski vrednosti v njem, je izraženo z nekaj besedami v »Enciklopediji Jugoslavije", ki jo je izdal Jugoslovanski leksikografski zavod. Tam piše d obesno: „Zdajšnji samostan čuva bogato knjižnico, m nekaj umetniških slik.“ j “°lj konkreten je bil prejšnji prior kartuzije, znani Edgar Leopold - Lavov, ki je v knjigi „Kar-"jzijanci“ zapisal med drugim tudi te stavke: »(Samostan) ima tudi dosti dragih oljnatih slik, 1° se prištevajo med umetnine, kot so okoli 300 J®* stare glave apostolov. Izdelane so na lesu, sli-lfr P.a Je moral bi^ Holandec, ker so glave flamski tipi. Razen tega ima samostan ovalne slike Kartuzijanskih svetnikov in učenjakov, vsaj ver-jetno iz 18. stoletja, od katerih imajo nekatere ^etniško vrednost. Ima tudi drage portrete in Omeniti hočem še izvrstno kopijo Ruben-Pieta, katere original je na Dunaju.“
Tako torej. Zapomnite si dvanajst apostolov, h Katerim se povrnem čez čas. Še prej je namreč P°membno vedeti nekaj drugega!
lepoys lorram
oat^nan? je, da je pleterska knjižnica izredno bo-niig *b\ *ma 113 SV°^ P°l'call nekaj deset tisoč
O,
med njimi je mogoče najti tudi brošuro,
ki nosi naslov „Le Pays Lorrain“ („Lorena4') in v kateri je tudi zapis „Zanimive lorenske umetnine v slovanskih deželah44 izpod peresa B. Losskyja. Med drugim je Lossky 1939. leta napisal: „Spregovorili bomo o še enem živem spomeniku stare Lorene, ki smo ga presenečeni odkrili v Sloveniji. Kartuzija Bosserville, ustanovljena leta 1666 po milosti Karla IV., ki je bila oživljena — potem ko jo je ukinila revolucija — leta 1835 in ki so jo v začetku tega stoletja preganjali s proticerkvenimi zakoni, je našla gostoljubje v Avstriji. Cesar Franc Jožef je prišel na srečno misel, da odstopi pregnancem ruševine neke opatije, ki so jo bili postavili bratje sv. Bruna. To je bila kartuzija Pleterje, ki jo je v času svoje vladavine ustanovil leta 1403 celjski grof Herman II. in ki je dajala zavetje okoliškemu ljudstvu pred turškimi vpadi. Kartuzija je prenehala uspevati z usmrtitvijo poslednjega celjskega grofa Ulricha II. v letu 1456. Ko so v tem predelu prišli na oblast Avstrijci, so jezuiti iz Ljubljane, ki so imeli močno zaslombo v nadvojvodi* Ferdinandu, dobili samostan leta 1595 in prebivali v njem do razpustitve leta 1773.
Stara hiša sv. Bruna se je porušila kmalu po tem, ko so jo 1899. leta spet dobili kartuzijanci. Odločeno je bilo, da se ponovno zgradi. Od stare zgradbe je ostala le cerkev, ki predstavlja enega najlepših gotskih spomenikov v tem predelu ...
Kdor zdaj (1939. leta, op. p.) pride v Pleterje, se lahko prepriča, da gre za stavbo, ki je po loren-skem izvirniku; to dokazuje že zvon, na katerem piše: ,»Pripadam kartuziji Bosserville, ki sojo naredili bratje Baraban, ustanovitelji iz Nancyja, pod vodstvom strica Poirsana v letu 1838.“
Kartuzijanci so prenesli v Pleterje Francijo z vsemi njenimi navadami, res pa je tudi, da so se združili s Kranjci. Francoski jezik je še dolgo ostal v časti, tudi v času, ko so bili v Pleterjah le še trije kartuzijanci iz Bosservilla. Eden izmed njih je bil knjižničar, ki je prekinil dolgoletni kartuzijanski molk samo zato, da nam je povedal nekaj zgodovine te hiše.
V Pleteijah smo našli bogate hrastove kipe nancyjevskega umetnika, Klema iz leta 1881 in prestol ter klopi in korsko ograjo izpod dleta istega umetnika. Med mnogimi slikami smo odkrili Subletovi deli Sv. Bruno in Sv. Magdalena. Razen tega smo našli kopije velikih slik Le Sueura „Življenje sv. Bruna“, ki jih je naslikal Milgreder, ter „Marijino vnebovzetje44 Prefontaina. Toda to je le zadnje, kar je ostalo od prebivalcev Bosservilla med pleterskimi zidovi.
V času oživljanja bosservillske opatije leta 1835 je tja prišlo več dragocenih starinskih predmetov iz različnih dežel. Se vedno je videti v Pleterjah sliko Notre - Dame de Lorette, za katero glasovi govore, da je iz Nancyja in daje narejena leta 1633.
Leta 1838 je stari pariški kartuzijanec oče Jean-Baptiste Cuny poklonil lorenski opatiji, ki pripada redu Bosserville, relikviarij s krvjo Janeza Krstnika. V Pleterjah- je tudi portret velikega francoskega kardinala Alphonsa Louisa de Richelieua. Pravijo, da je njegov brat leta 1606 stopil med kartuzijance, in ko je 20 let pozneje dobil pontifikat v Aixu in v Lyonu, je kartuzijancem poklonil kardinalov portret, kar kaže tudi napis na sliki.
Deset velikih ovalnih slik, ki predstavljajo kar-tuzijske pisce, je prišlo iz torinske kartuzije, pripisujejo pa jih neznanemu italijanskemu slikarju 18. stoletja. Te slike predstavljajo pravo nasprotje drugi seriji slik, na katerih je upodobljenih 12 apostolov in ki jih postavljajo v čas Rubensovih začetkov. .
Za sliko Devica z otrokom menijo, da je stara in dobra Van Dyckova kopija. Drugi dve sliki pa po svoji zgradbi močno spominjata na Bassana, na njegovi dve podobi iz 17. stoletja. Toda naj-
bolj čudovita med slikami je Sv. Bruno v ekstazi, ki s svojim čutnim realizmom spominja na platna Jeana Restouta.
Razen tega je v Pleterjah še kup drugih dragocenih starinskih predmetov, od rezljanih lesenih opažev, glasbenih instrumentov in kelihov do marmornatega oltaija, ki so ga pripeljali iz Sa-lignaca in ki gaje tamkajšnji opatiji bila poklonila markiza Pompadour.”
izredne drogoceoosti
Že samo ta zapis, ki je nastal tik pred drugo svetovno vojno, dovolj zgovorno potrjuje, koliko dragocenosti je shranjenih v Pleterjah. Žal je večina del nepodpisana, tako da bi bil potreben strokovnjak, da bi določil avtorje ali pa vsaj približno starost umetnin, vse skupaj pa bi kajpak morali zaščititi in restavrirati, sicer bo prenekatera dragocenost propadla. Pleterski samostan nedvomno nima dovolj denaija* da bi si lahko privoščil kaj takega. Toda mar ni kultura last nas vseh in mar nismo vsi dolžni čuvati kulturnega izročila?
Da gre zares za velike dragocenosti in za stara dela, priča med drugim nepodpisana podoba Device z otrokom. Peter Paul Rubens (1577 -1640) je okrog leta 1635 upodobil svojo ženo Helene Fourment z najstarejšim sinom Fransom. Original visi v muenchenski stari Pinakotheki, v Pleterjah,, pa je slika Devica z otrokom, na kateri je otrok do podrobnosti podoben Rubensovemu sinu Fransu! Toda to ni največja podobnost, ki jo je mogoče najti v Pleteijah !
je zares uaody[k?
Peter Paul Rubens je bil najpomembnejši predstavnik flamskega baroka, mojster prekipevajoče telesnosti in mogočne čutnosti. Rojen je bil v Siegenu na Vestfalskem, ker je njegov oče kot kalvinec emigriral iz Antwerpna. Živel je v Koelnu, Antvverpnu, v Italiji in Španiji, bil je v službi mantovskega vojvode Vincenza I. Gonzage. Po materini smrti se je vrnil v Antwerpen, kjer je postal dvorni slikar. Imel je odlično organizirano delavnico, v kateri so delali tudi taki umetniki, kot so bili van Dyck, Jan Wildens in drugi.
\
Poleg Rubensa je bil prav Anthonis van Dyck najslavnejši flamski umetnik (1599 - 1641). Rojen je bil v Antwerpnu in ie zgodaj pokazal nadarjenost, saj je imel že v letih 1615 - 16 lastno delavnico in učence. Večino življenja — z izjemo kratkih obiskov v Antvverpnu, Italiji, Parizu in na Nizozemskem - je preživel v Angliji in tam tudi
umrl. Večino njegovega dela predstavljajo portreti.
Zdaj se vračamo k dvanajstim slikam v Pleterjah, pri katerih smo se ustavili že na začetku tega zapisa. Simon, Juda, Matija. Jakob, Filip, Janez Evangelist, Tomaž, Andrej, Pavel in Kristus so upodobljeni na tesanem (ne žaganem!) hrastovem lesu, ki je že skoz in skoz črn, preostala dva apostola pa sta na platnu.
Nobene pravice in tudi poguma ne bi imel, da bi lahko rekel, da so podobe prišle izpod van Dyckove roke. Vse slike so res izredno stare, kar dokazuje počrnel les, so tudi močno poškodovane, fina politura je zdrgnjena s terpentinom, obrazi so tipično flamski, vse skupaj pa je izpostavljeno uničujočemu zobu časa - to bi bilo vse, kar bi bilo mogoče reči o dvanajstih slikah, če .. ..
L>d, če! Dušan Dežman, kije vodič, knjižničar in še kaj v pleterskem samostanu, je namreč leta 1970 potoval na Madžarsko in se ustavil tudi v budimpeštanskem „Szepmuveszeti Muzeum44, tamkajšnjem muzeju slikarskih umetnosti. In glej čudo! Tam je zagledal olje na platnu, na katerem je bil upodobljen Janez Evangelist. Kot pri pleterskih apostolih tudi na tej podobi ni bilo podpisa
-	toda v Budimpešti so ugotovili, da gre za podobo van Dycka. „Nič posebnega, oziroma nobene neposredne zveze s Pleteijami,44 poreče kdo. Prav to pa ni res! Pleterska podoba Janeza Evangelista na hrastovem lesu je namreč zares do vseh podrobnosti enaka kot budimp^štansko platno, in kar je še bolj osupljivo, obe podobi sta do milimetra enake velikosti! Tako v Budimpešti kot v Pleteijah je Janez Evangelist naslikan na 49,5 x 64,5 cm.
To pa je že taka podobnost, da bi veljalo poklicati na pomoč strokovnjake, ki naj bi razvozlali skrivnost nepodpisanih pleterskih apostolov. Skoraj zanesljivo je namreč vseh 12 pleterskih podob naslikala ista roka. Mislim, da je malo veijetno, da bi neznani posnemalec van Dycka potoval po Evropi, da bi lahko preslikal vse apostole. Tudi je malo verjetno, da bi kopije delal na tesan les — mar jih ne bi raje na platno? Kaj ni bolj verjetno, da so lesene podobe vzorci, saj je znano, da so takrat slikaiji veliko delali po naročilu? Upoštevati velja tudi, da je Bosserville, od koder so prišle tudi podobe apostolov, komaj 50 km stran od belgijske meje. Van Dyck je nekaj časa preživel tudi v Antwerpnu, kaj torej ne bi bilo mogoče, da so v samostanu pri njem naročili podobe apostolov? Zanimivo je tudi, da je kustos budim-peštanskega muzeja najprej obljubil obisk v Pleterjah, pa ga doslej še ni bilo. Povsem jasno je, da bi bu4irnpeštanski Janez Evangelist precej izgubil na vrednosti, če bi v Pleteijah lahko dokazali, da imajo povsem enako podobo, ki jo je naslikal isti avtor!
Vse to so samo domneve. Toda ker gre povsem zanesljivo za zares stare stvari, bi veljalo naročiti strokovnjakom, naj poskušajo najti resnico. Nedvomno pa drži: če sta avtorja Rubens (lahko je van Dyckova podoba tudi kopija mojstrove!) ali van Dyck, gre za sliko (ali pa 12 slik) neprecenljive vrednosti! In če so slike naslikali njuni učenci oziroma če so nastale v njuni šoli, gre prav tako za izjemne dragocenosti. In če gre konec koncev samo za spretne preslikave van Dycka iz tistih časov, je že zaradi starosti in dobrega ponaredka slika še vseeno izjemno dragocena.
A zaradi resnice same bi vsekakor kazalo ugotoviti, ali v Pleteijah resnično hranijo enega izmed velikih mojstrov flamskega slikarstva.
J. SPLICHAL
DOLENJSKI LIST
11
Sonce, voda, počitnice ... Anita Gajič, dijakinja srednje medicinske šole v Novem mestu.
POLETIE V MESTU
POLETIE
V MEST
SPREHODI IN KOZMETIKA
Kozmetična sredstva spadajo pod luksuzne predmete, zato je taka stvar precej draga, če jo redno uporabljate in kupujete v drogeriji. Marsikaj pa lahko naredite doma in zdaj je čas, ko se več sprehajamo in preživimo v naravi, mimogrede pa lahko pomislimo tudi na zastonjska olepševalna sredstva.
Če imate na primer slab in smrdljiv zadah iz ust, čeprav si redno negujete zobe, si na sprehodu utrgajte nekaj listov mete. Te operite, malce prežvečite in izpljunite. Potem vam bo iz ust dišalo kot iz razcvetenega vrta.
Kadar ste utrujeni in nerazpoloženi in si zaželite doma dobre kopeli, dajte v vodo šopek materine dušice, ki je je v naravi povsod dovolj. Nekaj takih šopkov imate lahko doma stalno na zalogi.
Tudi če imate lica preveč rdeča in vam to ni všeč, si lahko same uspešno pomagate. Glavico mlade solate kuhajte petnajst minut v pol litru vode, odcedite, nato v ohlajeno vodo namakajte košček vate in si nalahko nanašajte na obraz. Čez pet-
najst minut izplaknite obraz z mlačno vodo.
Prav tako je navaden peteršilj zelo dobro kozmetično sredstvo, ki učinkovito polepša kožo na obrazu. Nekaj listov zelenega peteršilja potopite v lonček čiste vode in pustite stati najmanj 12 ur. Na dobro očiščen obraz nanašajte losion od peteršilja, in če boste to ponavljali nekaj dni, boste presenečeni nad rezultatom.
Ne pozabite tudi, da so izpraznjeni lončki z jogurtom, v katerih je ostalo na dnu še nekaj mase, posebno poleti nepogrešljiv kozmetičen pripomoček. Trikrat na teden vam bo jogurtova maska na očiščenem obrazu zelo pomagala.
Ste se že vrnili z dopusta, se pripravljate na potovanje v tujino, kjer si boste ogledali zanimivosti velikih mest? Za take priložnosti potrebujete tako imenovano dnevno garderobo, v kateri vam na mestnem asfaltu ne bo vroče,* hkrati pa ste zmeraj brez skrbi, da vas tudi ob morebitni plohi ali nagli spremembi vremena ne bo hladilo.
Velike hrbtne in vratne izreze na oblekah, ki ste jih nosile na moiju, za mestni vsakdan niso primerne. Četudi modni kreatorji hlače še tako izpodrivajo, so za take priložnosti najbolj pravšnje oblačilo in ga dovoljujejo tudi nositi. Dolge hlače in majica ali bluza s kratkimi rokavi sta posebno za mlade tako priljubljen kos garderobe, da ga tudi na potovanju ne morejo pogrešati. V roki imate lahko jopo ali pled, pa vam ni treba biti mar vremena. Za vroče in hladno ste primerno oblečene. Dolge hlače uspešno nadomesti krilo do pod kolen, pa tudi dvodelni kostimček iz sinte-tike, svile ali platna, ki ima do komolcev segajoče rokave.
Tako obleko lahko spremenite v popoldansko, če ji na rever pripnete cvet, če jo
okrasite z ogrlico, ki sega spet skoro do pasu, in če ste primerno obute in urejene v glavo. Razni cekaiji ne sodijo zraven, pač pa podolgovata torbica.
Pri nas poleti nismo vajeni nositi klobukov, razen na plaži, drugod pa so zelo cenjeni. Mestni slamnik ali klobuček iz blaga iste kvalitete, kot je obleka, je za slavnostne priložnosti skoroda nujen. Poletni klobuk ima tudi svojo praktično stran. Pod njim skrijete neurejeno frizuro, kajti frizeija ste pustile doma, obiskati frizerski salon v velikem tujem mestu pa je tvegano. Lahko vam za navadno vodno ondulacijo zaračunajo toliko, da vas popolnoma „osušijo“..
Poletje v večjem mestu ne zahteva veliko oblek, pač pa malo, toda lepo krojenih in iz dobrega materiala. Lahko ste brez skrbi, da si Londončan ke, Parižanke in Bruselj -Čanke ne belijo glave s tem, da bodo vsak dan v drugem. Pri nas pa je tako. V Ljubljani, v Novem mestu pa še marsikje. In ker velika večina žensk kljub veliki iznajdljivosti nima tolikšne zaloge oblačil, pridejo na vrsto tudi manj posrečene in povsem ponesrečene kombinacije.
K baClr
Trije modeli poletnih oblek za tiste, ki poletje preživijo v mestu. Bela obleka s cvetom, črnim klobukom ter rdečo ogrlico in pasom je namenjena poznemu popoldnevu in svečanostim, obleka srajčnega kroja iz potiskane sintetike je kot nalašč za v službo, dvodelni kostimček iz zelo modernega platna pa nosite lahko od jutra do večera.
Štiri poletne pričeske, kakršne priporočajo Zj®* ni frizeiji na tujem. Kratki lasje so v vr0^. dneh pravo olajšanje. Veliko manj dela b°?° imele ženske s frizuro po pogostem kopanju’ manj se bodo mazali ovratniki, razen tega sifl0 se pa dolgih las tudi že naveličali. Ni res?
vzgajati ni lahko
Mladostnik se uveljavlja tudi z različnim junačenjem. Fantje s podvigi v junaštvih in nevarnostih, pri čemer niso preveč strogi do resnice, ko o tem bajajo svojim znancem in prijateljem. Pretiravanje je tako in tako njihova nenapisana moralna pravica. V ta okvir spadajo bahanja z resničnimi ali umišljenimi ljubezenskimi in spolnimi izkušnjami. Dekleta se rada postavljajo v teh letih s „filatelijo4^strtih src fantov, katerim pa se o vsem tem pogostokrat niti ne sanja. Rade si ustvarjajo veljavnost z zbirkami zavrnjenih poklonov ljubezni, s spolnimi nadlegovanji in poželenji, s sladkimi izrazi ljubezni različnih junakov iz sanj, z namigavanji na očaranja, ki jih izzivajo med fanti, z velimi skrivnostmi, za katere pa lahko dostikrat zve vsakdo, ki ima le čas in voljo tako zgovorno mladostnico poslušati.
Na črti mladostnikovega uveljavljanja moramo omeniti tudi uk v kajenju, tako pri fantih kakor pri dekletih. Pa zahajanje v lokale, junačenje z denaijem, z zaupnimi spolnimi doživljaji, igranje z alkoholom, bahanje z „mačkom“ po preveseljačeni noči, bahanje s samostojnostjo in zasmehovanje znancev in znank, ki jim „stari“ ne dovoljujejo nočne tovarišije.
V tkivo uveljavljanja in samoizražanja je vpleteno tudi pogosto mladostnikovo zavestno zavračanje sleherne pomoči odraslih, zavestno izzivanje odraslih, igranje heroja in igranje upornika zaradi uporništva ter opozarjanje nase z zavozlano problematičnostjo doživljanja in zorenja. Z eno ali drugo teh vlog pride mnogo mladostnikov na svoj račun, saj pogosto povsem ukanijo svoje vzgojno lahkoverne in napačno poučene starše in učitelje.
Seveda pa se ne uveljavljajo vsi mladostniki in mladostnice na takšne načine. V razne navedene okvire uveljavljanja in izražanja samega sebe vpletajo namreč mnogi mladostniki načine uveljavljanja in samoizražanja, ki so pa zelo prijetni in obetajoči. Pri tem mislimo na uveljavljanje z različnim delom in udejstvovanjem, s skrbnim učenjem, z izpolnjevanjem dolžnosti, s posluhom za moralne razsežnosti ljudi, dogodkov in dejanj, z zavestnim odmikanjem in odlašanjem ljubezenskih in spolnih izkušenj na zrelejši čas itd.
Zaradi vsega tega: čim bolj daje okolica mladostniku čutiti odvisnost in nemoč, tembolj so oblike uveljavljanja in problematičnega izražanja mladostnikove narave poudarjene in neprijetne. Nasprotno pa: če okolica pomaga mladostniku, da sc razumno rešuje občutka nemoči in odvisnosti, bodo izbruhi in skrb zbujajoči pojavi uveljavljanja in izražanja samega sebe v mladostnikovem doživljanju in vedenju gotovo redkejši.
DR. FRANC PEDIČEK
oprema
kopalnice
Navada gristi nohte je zelo pogostna. To počno nekateri že v zgodnjem detinstvu in se temu užitku niti kasneje ne morejo odreči. Tudi odrasli so, ki grizejo nohte. Ta navada pa je grda in je posledica živčne napetosti in strahu.
Starši bi morali otroka že pri prvih opažanjih grizenja nohtov poskušati odvrniti od te „strasti", ker kolikor dlje traja navada, toliko teže se ji prizadeti odreče. Če starši ne morejo sami uspešno posredovati, naj se pravočasno obrnejo k zdravniku po pomoč.
Zgolj strogost in nenehno opozarjanje „Ne smeš gristi nohtov!“ njso učinkovito sredstvo. Veliko bolj uspešna metoda je, da ima otrok vedno zelo na kratko pristrižene nohte in da jih še vsak dan podrgnemo s pilico, da jih ne bi mogel z zobmi zagrabiti. Prav tako je nošenje rokavic eno od sredstev preprečevanja te grde navade. Seveda pa otrok v šolo ne more hoditi z rokavicami in to sredstvo tudi ne zaleže, če otrok ni stalno pod nadzorstvom. Čim bo namreč opazil, da je sam, bo rokavico slekel in brž začel gristi noht.
Ni moj namen govoriti o tem, kako je ta navada škodljiva in kako je lahko tudi nevarna, kajti vtikanje umazanih prstov v usta, razumljivo, daje možnost za najrazličnejše okužbe in obolenja. To otroku težko dopovemo, pač pa pri deklicah lahko precej dosežemo z opozarjanjem na estetiko roke s pogrizenimi nohti.
Poznamo pa precej otrok, ki šele v puberteti zapadejo.tej navadi. Deklice v tej dobi še laže odvrnemo od grizenja, če jim večkrat poudarimo, kako važne so pri ženski roke z lepo negovanimi nohti, medtem ko pri fantih vloga'estetike navadno nima veljave. Dečku rečemo, da z nohti, ki so ogrizeni, ne bo mogel pisati, ne bo mogel uporabljati spretnosti prstov pri dejavnostih, ki ga še posebej zanimajo. Potrebno je pač pogoditi otroka na najobčutljivejšem mestu. Še enkrat pa poudarjam, da samo s prepovedjo in kaznimi starši ne bodo imeli uspeha. Če sami zadevi niso kos, potem je bolje, da se ravnajo po zdravnikovem navodilu, in če ta odredi, dajejo otroku celo pomirjevalna sredstva.
DR. J. V.
Če vam bo sreča mila, da boste naleteli na velikega jurčka, ali pa če najdete druge vrste užitno gobo, za katero zatrdno veste, da je prava, jo lahko pripravite ocvrto. Najprej gobo narežete na večje kose, jo hitro prekuhate v slani vodi, nato pa osolite in povaljate v moki, jajcu in drobtinah. Odlična jed je in nasitljiva. Zraven ponudite solato in košček limone.
CE OTROK GRIZE NOHTE
Minili so časi, ko je bila kopalnica prostor, skrit nepovabljenim očem. Čedalje bolj postaja kopalnica prostor, v katerem preživimo precej časa. Srečujemo se v njem, kajti vsi odhajamo z doma približno ob istem času. Tako je dostikrat v kopalnici gneča in tudi nepotrebna jeza.
Umivalna miza z dvema umivalnikoma in precejšnjo odlagalno površino je lepa pridobitev, posebno če so zraven še-omarice, v katerih imajo prostor toaletne potrebščine vsakega izmed članov družine. Seveda so za vratci vse stekleničke, kozarčki, lončki,
škatlice...	___
Potrebujemo tudi prostor za sveže brisače pa prostor za umazano perilo, stolček in veliko ogledalo tčr obešalnik. Slika prikazuje enojno in dvojno umivalno mizo. Tudi dva umivalnika, eden ob drugem, sta dobra rešitev. Umivalne mize v trgovinah ne boste nasU, lahko pa jo izdela mizar iz za vodo odpornega materiala. Pazi naj, da bodo stiki čim bolj natančni.
Dipl. ing. arh. MARTA RAČEČIČ
IV# c;jk
rt as
VRT. Avgust je sušen in vroč mesec, zato vrt kar kliče Po rednem zalivanju. Dodajanje vode naj bo temeljito, pa zaradi tega raje redkejše. Zemlji, ki jo zbijajo poletne Plohe, se nadvse prileže okopavanje, ki je enakovredno Zalivanju; toliko vode prihrani motika s tem, ko prekine vodne kapilare v tleh. Naj opozorimo še na pogosto napačno škropljenje plodovk (paradižnik, paprika), ka-Pusnic in visokega fižola. Te rastline je treba zalivati v Jarke, ne pa po listih, s čimer spodbujamo razvoj gljivič-ttih bolezni. Ko se začne zoritev, moramo prenehati s »kropljenjem s pripravki zoper bolezni (dithan, ortocid), s*cer utegne priti strupena snov v krožnik. Avgusta popravljamo najprej čebulo in šalotko ter česen, kasneje pa ^ druge vrtnine. Sejemo še endivijo, zimsko redkev, predamo listni ohrovt (brstičnik), sejemo rabarbaro, konec Uvgusta pa tudi že prvi motovilec in špinačo za jesensko rabo.
VINOGRAD. Nadaljujejo se poletna opravila na trsu: y®zanje (vendar nikoli v mokrem), trebljenje zalistnikov *n divjih poganjkov, ki silijo iz podlage, vršičkanje in seveda škropljenje. Zdaj imajo prednost bakrena škropiva, se-Veda pa lahko uporabljamo tudi organske fungicide, kot s° faltan, orthocide ali dithan M 45. Če grozi siva Gozdna plesen - botritis, ki je postal zadnja leta bolj !)eVaren, je priporočljivo škropiti z euparenom ali orto-ahtanom. Zoper grozdnega sukača ali druge možne kodljivce so obnese paration, diazinon in diptereks. Se-Vu) je sicer učinkovit, vendar spodbuja razvoj rdečega Pajka in ga zato odsvetujejo.
sadovnjak, v avgustu je sadno drevje spet mu-<j®yno in je primerno za ceplenje na oko, okulacijo. V ®revesnicah opravijo večino tega dela v tem mesecu. ^vgusta opravimo poletno rez breskev, odstranjujemo vo-. nc poganjke. Podobno lahko pomladimo tudi češnje in y,Šnje. Nadaljevati je treba s škropljenjem; v tem mesecu Je najbolj nevaren jabolčni zavijač, zoper katerega pripo-°čajo diazinon, gusation, odsvetujejo pa uporabo svinče-ega arzenata. S škropljenjem je treba prenehati vsaj 14 ni pred obiranjem. Tolikšna je namreč tako imenovana j^nčna doba priporočenih pripravkov, kar pomeni, da P° preteku tega časa niso več nevarni. jnž ^ LEGAN
VREČA
VREČA
Do pravega kopanja letos še nismo prišli, razen na morju, zato še ni prepozno, da same sešijete iz frotirja ali drugega pralnega blaga dolgo vrečo. Na eno stran vreče napeljemo vrvico ali elastiko, da jo zadrgnemo okrog vratu in imamo praktično oblačilo, pod katerim lahko kjerkoli menjamo mokre kopalke.
OCVRTE GOBE
Smo v času potovanj, ko večkrat polnimo kovčke in nam °avadno zmeraj zmanjka prodora. Iz močne lepenke izrežejo dva tako velika pravokotnika, kot je notranja površina kovčka. Približno 10 cm od roba vrežemo na podolžnih straneh po dve luknji, skozi kateri .Potegnemo močan in ne predebel trak, tako da lahko oba kosa zvežemo. Na sp'odnjo lepenko zložimo vso obleko, drugo Položimo na vrh in obe zvežejo. Tako so obleke ločene od drugih predmetov v kovčku in ^ ne premaknejo, tudi če kov-Jfek obrnemo.
I ; | * H 51
: v * s ; ' v n ' ^
V	Stockholmu sem čakal na odhod vlaka v kavarni velikega hotela. Bilo je popoldne in kavama je bila skoraj prazna. Na več mestih sem opazil telefone: ljudje so vstopali in telefonirali ter spet odhajali. Nikogar nisem videl, da bi plačal. To me je presenetilo, saj so bili telefoni pri nas takrat redkost.
Čez čas so začele prihajati v kavarno mlade, elegantno oblečene dame. Mislil sem, da so gostje. Toda vse so šle v neki stranski prostor, vračale pa so se oblečene v natakarice. Taki so bili torej delovni ljudje na Švedskem. Taka je bila
POTOVAM
življenjska raven v državi, ki ni bila v prvi svetovni vojni!
Podobno je bilo na Finskem. Tudi tam so bile ženske v krznu, tudi tam so bile mnogo bolj svobodne kot pri nas, mnogo bolj so se udejstvovale v javnem življenju. Spoznali so me z neko funkcionarko, ki je bila sicer direktorica banke. Pri nas pa takrat ženske še niso obiskovale kavarn in so jih šteli za nevzgojene, če so same prišle na plesne vaje! Ta samostojnost finskih žensk je postala bolj razumljiva ob podatku, da so postale že leta 1906 politično in tudi družabno enakopravne.
* Ko sem se vrnil v Ljubljano, sem dejal, da so Finci v številnih stvareh pol stoletja pred nami. In finski funkcionarji, ki so spremljali svojo telovadno vrsto na evropskem prvenstvu v Beogradu 1960. leta, so me vabili: „Pridite zdaj k nam, pa boste videli, kaj je Finska!“
Kmalu potem sem dobil od njihove zveze športov knjigo, izdano v počastitev 60-letnice finske telovadbe, v kateri se spominjajo tudi mojega obiska.
Razpora na krogih, razovka na stegnjenih rokah na eni lestvini bradlje in razovni vzdig na stegnjenih rokah v stojo so med Finci vzbudile precej govoric. Finci so namreč soglašali z Nemci in mnogimi takratnimi športnimi fiziologi, češ da so tezne vaje škodljive. Zato jih niso vadili, pač pa so več pozornosti posvečali talni telovadbi. S to vadbo so pridobili veliko elementov, ki so potrebni za dobro izvedbo današnjih vaj. Gibčni in lepo grajeni so kaj hitro napredovali.
Nič čudnega ni zato, da krogi niso nikoli dišali ne Nemcem ne Švicarjem. Nemci so rekli za to orodje, „da je grajeno za nihanje in obsojeno na mirovanje“, pri čemer so imeli v mislih prvine, za katere je potrebno dovolj moči.
Tehnična komisija pri Mednarodni telovadni zvezi je ves čas iskala kompromise in ja zahtevala mimo zamahov in kolebov tudi moči. Še danes predpisuje na krogih tudi tezne vaje, čeprav pri njihovem izvajanju sodniki marsikdaj zamižijo na eno oko v škodo tistih, ki te prvine dobro obvladajo.
Mislim, da bi morali tezne vaje vaditi in mišice ustrezno razvijati vzporedno z vajami v zamahu; ne gre enostransko pretiravati, da se ne pokvari gibljivost v ramenskem sklepu, kar je izredno pomembno pri kolebih na drogu in pri premetih na bradlji. Da se da oboje združiti, smo imeli priložnost videti pri japonskih in sovjetskih telovadcih.
Mislim, da so to spoznali po mojem nastopu tudi Finci, in zato so se previdno začeli spopadati tudi s teznimi vajami. Da so to uspešno naredili, je bilo opazno že v Amsterdamu. V Parizu so bili Finci zadnji, v Amsterdamu pa že 5. med 11 vrstami.
Spominjam se tudi članka v švicarskem časopisu potem, ko so se leta 1952 Sovjeti prvič pojavili na telovadnem delu olimpiade in ko so pokazali odlične kolebe in vrhunske tezne vaje na krogih. Strokovnjak se je v časopisu vprašal: „Kaj zdaj? “ in je bil ves obupan.
Štiri leta pozneje so Rusi pokazali še več. Azarjanova vaja je bila na krogih edinstvena. Šele
12	let pozneje so se pojavili Japonci v še lepši obliki. Upravičeno pa se je mogoče vprašati, kdaj bo športna telovadba, ki je nedvomno postala umetnost posebne vrste, dosegla svoj končni vrh.
20. julija pred 50 leti so fanfare naznanile prvo zlato olimpijsko medaljo za Jugoslavijo in prvo olimpijsko medaljo sploh: sebi in domovini jo je priboril Novomeščan Leon Štukelj, katerega potopis se je danes iztekel. Štukelj pripravlja tudi podroben zapis svoje telovadne poti s podatki o vseh nastopih, pri katerih je bil sam zraven.
Po Leonu Štuklju smo imeli Jugoslovani še enega velikega telovadca, Mira Cerarja. In jugoslovanski telovadci so na olimpijskih igrah osvojili celo 11 medalj, čeprav kot vrsta pravzaprav niko-
li	niso veliko pomenili, z izjemo vrste, ki je leta 1924 osvojila bronasto medaljo. Vsega skupaj so Jugoslovani doslej osvojili 36 medalj — dovolj zgovoren dokaz tega, koliko sta bila vredna najboljša telovadca v naši zgodovini. Današnja gimnastika pri nas v evropskem in svetovnem merilu ne pomeni skoraj ničesar, saj nas mimo Japoncev in Sovjetov, ki so že desetletja najboljši, zadnje čase brez težav premagujejo tudi reprezentance držav, ki so bile še pred leti za nami. Komaj, komaj, če smo še v spodnjem delu srednje evropske jakostne lestvice . ..
Vse to daje še posebno težo nastopom in uspe- £■; hom Leona Štuklja in Mira Cerarja. V športni gimnastiki ni naključij; vsak uspeh je trdo prigaran. In če je Jugoslavija v petih desetletjih lahko spravila na vrh dva telovadca izjemne kakovosti, je to dokaz, da smo za ta šport dovolj nadarjeni. Kajpak pa je v današnjih razmerah talent celo najmanj odločilen: bolj pomembni so možnosti za vadbo, denar za vzgojo trenerjev in telovadcev in pa seveda vztrajnost. Uspehov čez noč ni mogoče pričakovati nikjer več, še zlasti pa ne v orodni telovadbi.
J. SPLICHAL KONEC
IMNGOGH
:v7SSr*
it.	■	*
M SZ
»4*
Van Gogh, kralj neoimpresionizma, je bil sin vaškega pastorja: živel je kratko, toda v 37 letih (1853 - 1890) je ustvaril opus, vreden spoštovanja. Psihiatri so podrobno analizirali njegovo bolezen in eden izmed njih je zapisal, da je „na srečo umrl prej, preden se je obolenje razvilo do vrhunca44. Toda do danes še ni zanesljivo, če je van Gogh umrl zaradi podedovane duševne bolezni (epileptične so bile mati in sestre) ali pa so ga spravile v grob druge bolezni.
Tako kot Schweitzer je tudi van Gogh hotel postati misionar. Delo trgovca z umetninami ga je spravilo iz Haaga V London in v Amsterdam, kjer je študiral teologijo, vendar pa misionarskega izpita ni nikoli opravil.
Globoki socialni občutki pa so ga porinili med najbolj siromašne: k rudarjem belgijskega Bo-ragea, kjer je pomagal kot samozvan socialni delavec. Vendar se je vmešala cerkvena oblast in mu prepovedala pomagati ubogim ...
Z ženskami Vincent ni imel sreče. Uršula Loyer, hči njegove londonske gospodinje, ga je zavrnila z izbranimi besedami. Kay, hči haškega dekana fakultete, je bila kriva, da si je s svečo zažgal roko, da bi ji lahko izrekel ljubezen. Zaman, bila je iz drugih krogov in zanjo je bil le „rdečelasi norec“.
Bil je prijatelj drugega velikega umetnika, katerega življenje tudi ni bilo dosti boljše - Gaugina. Toda za dve taki roki ni bilo prostora v enem gnezdu. Njuno prijateljstvo se je razdrlo v Arlesu. Prav Arles je tudi pospešil njegovo bolezen: maestral, zapadni suhi veter, in pa malomeščani tega mesta so mu grenili življenje. Šele po njegovi smrti so različni eseji, katerih vsebina so bila pretežno van Goghova pisma, odkrili intelektualne, filozofske, etične in estetske vrednosti umetnika in humanista.
Dva zdravnika, dr. Gachet iz Antwerpna in dr. Rey iz Arlesa, sta mu pomagala z mnogo razumevanja. To ,mu je dajalo vsaj nekaj notranje opore pred nesramnimi prebivalci Arlesa, ki šo ga hoteli celo zapreti. Kakšna nehumanost in nesramnost v imenu miru nekaj filistrov!
Samo predstavljamo si lahko, kaj se je dogajalo v njegovi duši, ko mu niso pustili, da bi si osnoval dom, ko so hujskali otroke nanj, ko je izgubil bitko, da bi postal misionar.
Kako ugotoviti, zakaj je šla njegova pot tako navzdol, da si je na koncu skušal prestreliti srce in je umrl v naročju brata Thca z besedami: „Zdaj želim umreti, Theo!“?
Danes lahko zanesljivo rečemo: če bi mu privoščili boljše življenje in če bi imel pametne>še
sestre ter dom, ki bi mu dal toplino, gotovo ne bi umrl od lastne roke!
Bržkone je bilo najlepše razdobje njegovega življenja, ko je živel v Parizu z bratom Theom. Začetki njegovega vrhunskega ustvarjanja so prav tako vezani na impresije z mesta ob Seini. Niti danes še niso razvozlali, kako je mešal barve — skrivnost je odnesel v grob usodnega 1890. leta.
Vse življenje je kazal znake močne osebnosti. Glede umetniškega ustvarjanja se ni pustil vplivati od nobenega. Kot človek je v občutkih za prirodno in lepo priznaval le doživeto. Bil je tudi revolucionar, ki je predlagal skupno komuno, zasnovano na solidarnosti, etiki in estetiki za vse umetnike. Za najbolj nadarjene je predlagal stalno štipendijo in zagotovljeno eksistenco, da bi lahko mimo ustvarjali.
Odločno se je boril proti nelojalni konkurenci in podlostim v umetniških krogih, pa je ob številnih priznanjih tudi na tej poti dobival sovražnike v krogu, v katerem se je sam gibal. Genij, kakršen je bil van Gogh, ki se rodi siromašen in živi v sredini, ki ga ne razume, je obsojen na zgodnjo smrt. Ker ni bil špekulant, ker se ni znal vključiti v malomeščansko sredino - si je podpisal smrtno obsodbo mnogo pred fizično smrtjo. Toda genij mora, tudi kadar noče!
14
DOLENJSKI UST
Edina ženska, s katero se je (nesrečno) zvezal, je bila pijanka, ki je s cesarskim rezom rodila otroka. Otrok ni imel zanesljivega očeta, toda stroške zanj je nosil Vincent. Da pa je bil umetnik ljubljen, je razvidno iz hudega nasprotovanja sester, da bi se poročil z Margot, dekletom & svojega rodnega mesta. Toda sester so dekle tako preganjale, daje hotela celo narediti samomor: za Vincenta pa je bila izgubljena, ker se je preveč bala njegovih omejenih sester!
Pravi čudež je, kako je lahko ustvarjal ob svojem načinu življenja: spil je ogromno črne kave, kadil je dan in noč, malo je spal, vsem )e želel ugoditi — tudi v svojo škodo (spomnimo se, daje koketi Raheli v znak globoke ljubezni prinesel lastno uho, ki si gaje sam odrezal!). Zraven tega mu je nagajala bolezen. Pameten in izredno talentiran, toda nerazumljen, je živel bedno, na meji beraštva. Ker ni bil sposoben, da bi si materialno uredil življenje, je ustvarjal v nemogočih razmerah. Naravnost zgodovinska sramota je, da so človeka, ki je zmogel toliko moči, da je končal šolsko anatomijo človeka in živali v Haagu, Bruslju in Parizu v letih 1881 — 1883, metali kot neumneža v najtemnejše kote, kjer je doživljal depresije, dokler ni premlad umrl.	_
i(3
pajCteagpOTts v
"•"'"Mc.va.t1""«'-'
riiumui^uiv tiiAvu v
KNJIGE
STRAH
vo življenje. Režiser Dušan Vu-kotič pravi o glavnem igralcu Damiru Fičku iz Zagreba, da bo gotovo še velik igralec.^
Zvone ŠERUGA
Režiser Matjaž Klopčič, ki je pravkar končal kratki film >jKras“, je pred štirinajstimi dnevi začel snemati novi slovenski celovečerni film „Strah“.
Gre za enega od štirih igranih filmov, ki jih bo letos pripravil »Viba film“. „Čudoviti prah“ in „Pomladni veter" sta že skoraj posneta, „Strah“ pa je morda najzahtevnejši filmski projekt, kar smo jih kdaj imeli. Scenarij — adaptiral ga je pisatelj Andrej Hieng - je napisal sam režiser, ki je zbral okoli sebe celo vrsto znanih filmskih delavcev. Direktor fotografije Tomislav Pinter, scenograf inž. arh. Niko Matul, kostume Pa je izdelala Alenka Bartlova. V številni igralski ekipi so tudi Ljuba Tadič, Milena Zupančič, Milena Dravič, Neda Spasojevič, Bert Sotlar, Polde Bibič, Jure Souček, Ratko Polič in drugi.
Film je sofinancirala kulturna skupnost Slovenije, denarno podprli pa tudi delovni organizaciji Elektrotehna in Slovenija vino. Snemanje bo potekalo največ v ateljeju „Vibe filma", kjer so zbrali „goro" starih predmetov, ki bodo pričarali vzdušje Ljubljane iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Dogajanje filma se namreč odvija v tem času in gre za zgodovinski prikaz ljubljanskega potresa iz leta 1895. Zgodba je sicer izmišljena, kljub temu pa bo film podal splošno občutje stisk ljudi v času, ko se podira nekaj velikega, tako njihovo prebijanje skozi splet življenjskih situacij, kot okolje, to je mesto, ki jih na neki način določa in usmerja.
D. R.
PULJ
74
Na 21. festivalu jugoslovanskih igranih filmov, ki je bil na koncu julija in v začetku avgusta v Ptilju, so v konkurenci za nagrade zavrteli 18 filmov^ med njimi tudi dva slovenska: Stigli-čeve „Pastirce" in Pavlovičev „Let mrtve ptice“.
PLOŠČE
Slovenski oktet, ki že dolgo vrsto let umetniško interpretira slovensko ljudsko pesem, je uvrstil v svoj pevski program tudi ljudske pesmi drugih narodov. Tako je pri Helidonu izšla oktetova velika plošča „S pesmijo okrog sveta“, na kateri so posnetki slovaške, ruske, italijanske, norveške, anglo—ameriške in škotske, nemške in japonske ljudske pesmi.
Ni veliko takih, ki ne bi poznali dunajskih valčkov Johanna Straussa, zato bo marsikdo rad poslušal tudi njegove polke in uverture, ki jih je v izvedbi londonskega filharmoničnega orkestra posnel naveliko stereo ploščo zagrebški Jugoton. Naj naštejemo nekaj naslovov: Šampanjska polka, Netopir, Ana polka, Baron Cigan in Perpetuum mobile.
Pred tedni je ekipa „Jadran filma" iz Zagreba posnela na Otočcu kratki igrano-^nimirani otroški film z naslonom „Bilo jedno drvo“. Snov za film je vzeta iz zgodbe naše pi-^teljice Branke Jurca. Gre za Pripoved o dečku, ki oživi pod Svinčnikom in začne svoje pra-
uametstt
vsekakor premalo kritična do vedenja italijanskih oblasti, še posebej ob dejstvu, da predstavlja Slovensko stalno gledališče v Trstu enkratnega kultu rno-umetniškega posrednika v zamejstvu. Gledališču, ki ima 120-letno tradicijo, priznava veliko kulturno pomembnost tudi vsa italijanska kulturna javnost, saj je slovensko tržaško gledališče pred leti uspešno gostovalo tudi v Milanu. Odlične predstave je omenjeno gledališče imelo tudi na skoraj vseh slovenskih odrih, ob tem pa ni nepomembno tudi to, da je kljub finančnim težavam samo v lanskem letu prizadeto gledališče priredilo kar 186 predstav, ki si jih je ogledalo okoli 57.000 gledalcev.
Tako. obsežno delovanje bi tržaškemu gledališču lahko zavidala marsikatera slovenska gledališka hiša, zato krizo, ki je tokrat „izbila sodu dno“, lahko označimo za enega največjih
povojnih političnih, najprej pa kulturnih škandalov na škodo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Temu primerni so bili tudi odmevi oz. ogorčeni protesti med zamejskimi Slovenci, pa tudi na Slovenskem.
Slovenski PEN klub je v zvezi z zadnjimi šovinističnimi izpadi in diskriminacijo slovenskega jezika na Korošcem in v slovenskem zamejstvu v Italiji odločno podprl tudi zahteve Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in poudaril, da je temeljna pravica vsakega naroda svobodna uporaba materinega jezika in enakopravnost vseh kultur. Ni treba posebej podčrtati, da je poslanstvo slovenskih gledališčnikov iz Trsta v tem pogledu še kako in, žal, grobo omejevano.
Tržaški župan M. Spaccini je na nekem mestu sicer omenil, da „je tržaška občina naredila za slovensko gledališče več kot katera koli druga javna ustanova11, toda gotovo še ne dovolj,
kajti v nasprotnem primeru stanje gledališča ne bi bilo tako pereče.
V	zadnjem času sta bila dva pomembna posveta o manjšinah, in to na Ohridu posvet OZN za razvoj in zaščito manjšin ter v Trstu mednarodna konferenca o manjšinah, kjer sta se naši manjšini na Koroškem in v Italiji predstavili kot samostojen dejavnik z neposredno izraženo voljo po soodločanju pri vsem, kar ju zadeva.
V	okvir tega bi brez pridržkov lahko postavili tudi kritične razmere, v katerih se je znašlo Slovensko stalno gledališče v Trstu, ki ne bi smelo biti prikrajšano za z zakonom določena sredstva, ki bi mu zagotavljala nemoteno delovanje, zato nam ne sme biti vseeno, kako italijanske oblasti potiskajo ob stran slovensko umetniško besedo in s tem naše ljudi za mejo.
D. R.
DOLENJSKI LIST
Ob izzivalnem stališču italijanskega zunanjega ministrstva in gotovo neupravičeni iredentistični zahtevi, ki temelji na mračnih težnjah italijanskih neofašistov, po delu jugoslovanskega ozemlja, je nekako „pika na i“ postal nemogoč položaj, v katerem deluje zadnja leta Slovensko stalno gledališče v Trstu.
„Klic v sili!“ bi lahko na kratko imenovali izjavo upravnega sveta prizadetega gledališča, ki je seznanil javnost, da je finančno stanje gledališča tako kritično, da bo v končni posledici prisiljeno prenehati z gledališko dejavnostjo.
Omenjena izjava določno pove, da je glavni krivec za tako stanje rimsko ministrstvo za turizem in prireditve, ki kljub določbam zakonsko veljavne okrožnice že štiri leta gledališču ni izplačalo dolžnih subvencij. Beseda „omalovaževanje41 je
m
m
>—PR£DJTflVinfnO VAflU.
Karel Grabeljšek, ki se je že leta 1941 pridružil Osvobodilni fronti in aktivno sodeloval v boju proti okupatorjem, je po vojni napisal že celo vrsto pripovednih del s partizansko tematiko. Veliko jih je namenjenih mladim bralcem, tako tudi „Najmlajši partizan" (z letnico 1973 izdala Partizanska knjiga). Gre za pripoved o pogumni materi, ki mora skriti sina partizana v sosednjo vas, pri tem pa ji pomagajo partizanski kurirji, partizani in dobfi ljudje.
ORinnira
Angleška pisateljica Virginia Woolf je znana kot predhodnica, če ne kar utemeljiteljica sodobnega romana. Z romanom „Orlando“, ki ga je pred kratkim izdala Mladinska knjiga, nas avtorica spet preseneča z bogato pripovedno domišljijo, ki postavi v sredo dogajanja junaka, mladeniča, ki piše poemo Hrast, in se nekega jutra zbudi kot ženska, ki pozneje rodi tudi otroka. Gre za roman, ki odkriva precej nepoznanega v človeku in z neposredno izpovedjo naravnost sili k branju.
Univerzitetni profesor psihologije Vid Pečjak je eden redkih slovenskih pisateljev fantastične
„Sirota iz Lowooda“ (ali Jane Eyre) je najbolj znan roman angleške romantične pisateljice Charlotte Bronte. V slovenskem prevodu ga je izdala Pomurska založba. Gre za pripoved o „ljubezni brez meja“ med revno, toda čustveno in duhovno bogato vzgojiteljico Jane in grdim, svetu odmaknjenim, skoraj demonskim Rochestrom. Roman ni nikakršna romantična melodrama, ampak predstavlja pronicljivo pripoved o ženski, ki odkriva svoje mesto v družbi tistega časa.
„Smeh je poleg joka edini jezik, ki ga enako dobro razumejo vsi narodi. Vendar humor, drugače kot solze, ljudi tudi združuje ter pri tem ruši vse pregrade nestrpnosti in predsodkov." Tako je zapisano nekje in temu lahko dodamo, da je smeh oz. humor v knjigi že od antike dalje privlačeval tako pisatelje kot številne bralce. Zato lahko samo pozdravimo uredniško potezo založbe Mladinska knjiga, ki je pripravila izdajo knjig desetih mojstrov šaljivega peresa. V knjigarnah je že mogoče kupiti prvih pet knjig iz zbirke „Humor“ (Balzac: Okrogle povesti; Jerome: Trije možje se klatijo; Stein-beck: Polentarska polica, Ulica ribjih konzerv; Ayme: Zelena kobila; Mlakar: Gospod Trebušnik).
literature. Kdor pozna npr. njegovo knjigo „Drejček in trije marsovčki“, bo gotovo rad segel tudi po fantastični povesti „Roboti so med nami“, ki jo je pravkar izdala Mladinska knjiga. Dogajanje povesti, ki meji skoraj na kriminalko, je postavljeno v 21. stoletje in obravnava problem propada človeštva, ki bo obstajal tako dolgo, dokler bodo ljudje sprti med seboj.
DOLOMITI
VNOD
Partizanska knjiga je izdala že trideseto knjigo iz zbirke „Knjižnica NOV in POS“. Tokrat je Rudolf Hribernik-Svarun na skoraj 700 straneh temeljito orisal zgodovinski pomen „Dolomitov v NOB". Avtor je podrobno obdelal tudi posebnosti okupacije in razvoj Osvobodilne fronte na Slovenskem, zato bo knjiga tehten priročnik o začetkih narodnoosvobodilne vojne pri nas, še posebej pa o dolomitskih osvoboditeljih naše dežele. Knjigi je uvod „Dolomitsko obdobje vodstva NOV Slovenije" napisal Edvard Kardelj.
V slovenščini imamo kaj malo prevodov iz sodobne makedonske književnosti, zato zasluži toliko več pozornosti roman „Prekleto seme“, ki ga je napisal Taško Georgievski in je izšel pri založbi Borec. Roman, ki je bil tudi predloga za scenarij istoimenskega filma v režiji Kirila Canevskega, je prikaz trpljenja Makedoncev iz Egejske Makedonije po neuspeli državljanski vojni v Grčiji 1946 oziroma odlomek o težkem življenju makedonskega ljudstva, ki že od balkanskih vojn naprej spada pod Grčijo.
KOSTANJEVICA;
svinja grda ki to trdi
„To veliko in nektere druge manje maroge naredile so kokoši 5. marca 1870. Ko dogotovim excerpte iz 2. dela Buckle-tovega, pridrvite se 2 kuri, ki ste hoteli ob ravno tistem času nest iti, mi skočita kavsaje se na mizo, mi prevrnete čmilnico na odprte bukvice in napišete tako svojo satirično s kr. ii:o zoper slavno delo Birkle-tovo in moje kratke cxcerpte. To se je zgodilo ob V. vri popoldne. Kaj se če! Take seči spadajo tudi med prijetnosti mojega samskega življenja v Bršlinu. Pa nič ne de, bilo je že drugih in hujih. Ali topa me jezi sakrabolski, da ne pride gospodinja iz hoste domu, da mi natoči prazno'merico. Ede, bi-bii dormi, ama - post mortem
nulla voluptas. Gospod fajmošter pa bi dejali: „Svinja grda, ki to trdi!“
Prvič, da bo vsem jasno: dve kokoši sta popackali Trdinove izvlečke, ki si jih je bil naredil po slavnem in čudovitem delu. Pisec „Bajk" je to napisal v opomin vsem tistim, ki naj bi videli njegove rokopise. Za vsak primer, takorekoč, da bodo vedeli, da hi bil malomaren človek in da ni polival črnila po zvezkih kot kak prvošolček.
Sicer pa je to nevšečnost kot mnoge druge zvrnil kar na svoje samsko življenje, čeprav priznava, da je imel že druge, tudi veliko hujše. Kaj bi jih ne imel: mladega so ga upokojili, ob majhni pokojnini je bilo življenje vse dražje, in kdo bi vedel
našteti, koliko drugih nadlog je še prišlo nad barda.
Sicer pa, kaj bi tarnali. Razveselimo se skupaj s Trdino: edina prava nevšečnost je, ker ni pijače na mizi. Jejmo, pijmo, spimo in se ljubimo, kajti ko nas več ne bo, tudi ne bomo imeli nobenih želja več . . . Slavni Seneka bi rekel, da je po smrti vse končano.
In Trdina je gotovo vedel tudi za izrek modrega moža, ki je spoznaval življenje toliko stoletij pred nami.
In naj nam bo dovoljeno ponoviti iste besede, ki jih je spregovoril Trdina: „Svinja grda, ki to trdi!" bi vzkliknil gospod fajmošter. Dvomim, če bi bil dandanašnji vzklik kaj drugačen!
žive mm
rop glasba že od svojega začetka naprej išče vire inspiracij v vseh zvrsteh glasbenega ustvaijanja. Veliki glasbeniki, kot so Mozart, Bach in Beethoven so že dolgo časa neizčrpen vir priredb in skladb, zasnovanih na njihovih posameznih melodičnih motivih, drugi izr redno ploden vir pa je stara glasba. Nobena redkost ni več videti v rock in pop ansamblih stare indijske instrumente, lutnje, blok flavte in druge, skoraj že pozabljene instrumente. Vse to daje pop glasbi svoje-vrstnost in obenem tudi nove ustvaijalne moči, tako d$ ne postane površna in se ne izrodi.
V	tej smeri je šla še najdlje skupina mladih angleških glasbenikov, ki so se povsem oprli na staro glasbo iz elizabetinske dobe. To je Giles Farnabys Dream Band. Ime skupine so povzeli po imenu starega eliza-
betinskega glasbenika Gilesa Farnabyja, katerega skladbe tudi največ igrajo, seveda prirejene in pomešane z jazzom, rockom. Tako nastala glasba je presenetila tako kritike kot običajne ljubitelje, saj je zazvenela na znan, a obenem čuden način. Colin Irwin je ob izidu njihove prve plošče zapisal: „Ta glasba je čudna, a kljub temu zveni tako naravno, da se moraš vprašati, kako da se ni že kdo prej spomnil na to možnost.**
K svojevrstnosti seveda veliko prispevajo stari instrumenti, na katere skupina igra. Ko so snemali svojo prvo ploščo, so privlekli na dan stare muzejske instrumente: koncertino, psal-terij, rebeko, diskantni šalrnaj, citolo in druge, ki jih lahko vidimo le v muzejih ali na srednjeveških freskah. Glasba, ki jo izvabljajo iz teh čudnih in nenavadnih glasbil, ni posiljena,
njena starinskost je nedotaknjena, moderen zven pa ji dajejo bobni, kitare in bas.
Giles Farnabys Dream Band je po dokaj uspeli prvi plošči sklenila, da prične nastopati tudi na koncertih. Težave so v tem, da po samem značaju glasbe ne morejo nastopati na velikih odprtih prostorih in da je skupina precej številna. Kljub temu ^o se odločili za nekaj koncertov, čeprav so nekateri člani skupine izrazili dvom, da bodo uspeli. Prav nenavadnost, stari instrumenti in pridih, starinskosti pa jim daje veliko možnosti, da se uveljavijo v pop svetu, kjer hočejo mladi prav to. Ne bo se jim potrebno oblačiti v klovne, izvajati šokantne scene, poskakovati na odru; s samo glasbo bodo dovolj zanimivi.
Če drugega ne, pa so vsaj s svojo ploščo dali glasbi mladih nekaj novega.
A.BARTELJ
J.SPLICHAL
6RA m iN USODE
L
Prav tako sem našel tega Ulrika podpisanega še nekje drugje, kar izpričuje, da je bil leta 1518 še glavar kostanjeviški. Tudi leta 1519 in 1520 je Ulrik bil tukaj za glavarja, ko so slavni stanovi na Kranjskem njega in gospoda Felicijana Petschacheija poslali kot odposlanca na kronanje cesaija Karla V. v Achen. Grad, gospostvo in mesto Kostanjevica je do okrog leta 1570 ostalo deželnoknežje, ko si je gospod Janez Krstnik Valvasor, proviantni mojster Slovenske, Hrvaške in Morske krajine, grad ali gospostvo kostanjeviško (razen mesta, ki je ostalo deželnoknežje) pridobil od deželnega kneza. Kasneje je to gospostvo z dedovanjem prišlo v roke gospodov Mosconov, v čigar rokah je tudi dolgo časa ostalo.
Nato so postali posestniki gospostva gospodje Barbo, ki pa so ga z gospodom Volkom Engelbertom Turjaškim, deželnim glavarjem na Kranjskem, zamenjali za gospostvo čušpersko, ta pa ga je prodal grofu Petru Zrinjskemu.
Končno pa je kostanjeviško gospostvo kupil in postal tako njega lastnik cistercijanski samostan Studenca naše gospe (obče samostan Kostanjevica imenovan). Tega gradu in gospostva pravi lastnik je še danes slavni samostan Kostanjeviški, mesto pa je še zmeraj deželnoknežje.
Ko je Bej beg s svojimi 10.000 Turki vdrl na Kranjsko in na mnogih krajih napravil veliko škode,- je opustošil tudi vse okoli Kostanjevice, vendar pa se je mesto hrabro borilo in se ga je tako viteško ubranilo, da ga ni več skominalo zopet opeči na njem svoje prste in roparske kremplje.
Prav tako so tudi leta 1545 Turki kostanjeviško okolico strahotno opustošili, tako da je vse ostalo, le mesto ne, ki so ga morali pustiti nedotaknjenega, čutilo njihov bes.
Leta 1663 je mesto zadela težka nesreča, zadela ga je namreč ognjena šiba, ko je obenem z gradom do tal pogorelo, tako da ni ostalo ničesar drugega kakor le farna cerkev. Mesto je sedaj zopet pozidano in v takem stanju, kakor sem poročal na začetku.”
Tako je na dolgo in široko pisal o Kostanjevici in njenem gradu Valvasor. Skoraj zanesljivo sta bila v Kostanjevici dva grada, ki sta stala na različnih krajih mesta in tudi v različnem času, vendar pa je o njima težko povedati zanesljive podatke, ker je mnogo listin v arhivih v Stari Gorici in v Vidmu, ker je Kostanjevica sodila pod oglejski patriarhat.
Kakšen je bil stari grad, ni več znano, ker ni učakal, da bi ga Valvasor upodobil. Držkone je stal za župno cerkvijo sv. Jakoba, na severovzhodni strani otoka. Obdan je bil s posebnim vodnim jarkom, ki je vezal oba rokava reke Krke. Se danes se vidi obris tega vodnega jarka in prebivalci še znajo pokazati prostor, kjer so kovali kostanjeviški denar.
Kostanjeviški grad označujejo kot „Thurn“
—	stolp, ki so ga leta 1320 avstrijski vojvode zastavili Ortenburžanom. Pojavlja se tudi pod imanom „die Veste Landstrost**, ko leta 1324 prizna grof Albrecht Ortenburški, da je dal trdnjavo v zastavo vitezu Hugonu Sharfenbergu. 10. februarja 1326 sta Viljem in Elizabeta Pišečka od grofa Albrechta Ortenburškega za 200 oglejskih penezov kupila grad. Znani sta še imeni ,,castrum Landstrost** in „Burg“.
Leta 1439 so grad zrušili Celjani v bojih s Habsburžani. Grad je postal žrtev prepira in vojne med Friderikom III. in njegovim bratom Albrechtom VI. Grad je razrušil znani vojskovodja Jan Vitovec, ki se je bojeval za Urha II., celjskega grofa, ki je bil na Albrechtovi strani.
Veijetno so po uničenju kostanjeviškega gradu Habsburžani preuredili rotovž v novi kostanjeviški grad, ki so ga kot deželnoknežji fevd dajali v najem. V virih ga imenujejo kot „Schloss Landstrass**, kostanjeviški urbar iz leta 1588 oziroma 1625 pa ne omenja gradu, ampak le pravi, da ima Kostanjevica uradno hišo.
Pozneiši grad je bil najbrž hiša,ki io danes Kosta-njevičani poznajo pod imenom župnišče. Stal je torej na južnem delu otoka ob Krki inje bil last Habsburžanov. Podatki govorijo, da so bili prvotni zakupniki: 1458 Kasper Črnomaljski, 1459 Achacz Egkensteiner, 1464Eurzpuechler Joerg, 1518 Andree Dhuerer, 1519 Felicijan Potschacker. Med lastniki omenjajo tudi Valvasorja, Moscone, Barba, Auersperge in Petra Zrinjskega, kije prodal grad kostanjeviš-kemu samostanu za 32.000 goldinarjev. Kupna pogodba je bila podpisana 2. marca 1667.
V	Kostanjevici pravijo domačini gradu „fa-rovž“, samostanu pa „klošter** Bandanašnii na
se je za samostan udomačilo ime „kostanjeviški grad“, kar je zgodovinsko napačno. Toda tudi samostan ima zanimivo zgodovino.	s	%
. Spanheimi so bili med svetnimi gospodi tisti, ki so si poleg Andeških in Bogenskih pridobili na Kranjskem največ zemlje. Svojo posest so i-meli zvečine v osrednjem delu Kranjske, kar, jev že po naravi močna postojanka. Tudi Ljubljana/ s širšo okolico in obrobje Ljubljanskega barja je bilo v njihovih rokah. Ljubljanski grad je celo postal upravno središče obširnega spanheim-skega območja na Kranjskem.
Tudi ob spodnji Krki so imeli Spanheimi ozemlje, ki je bilo po velikosti in po politični, strateški in gospodarski pomembnosti takoj za ljubljanskim. Središče tega ozemlja je bila Kostanjevica, ki je bila za to območje to, kar je bila Ljubljana za osrednje ozemlje Spanheimov.
Jože Mlinarič piše v Topografiji posesti ko-stanjeviške opatije: „Kostanjevica se je posebno za Bernarda Spanheimskega (1202 - 1256) razvila v vse bolj pomembno politično, strateško, upravno, gospodarsko in kolonizacijsko ter cerkveno središče obsežnega spanheimskega ozemlja ob spodnji Krki. Kostanjeviško mesto je s svojim gradom in trdnjavo ter ministeriali Spanheimov postalo na stari kranjsko-hrvatski v meji pomembna vojaško obrambna in vojaško-izhodiščna postojanka ter izhodiščna točka za spenheimsko in s tem za kranjsko politično in kolonizacijsko ekspanzijo, ki je že izza druge polovice 12/stoletja premikala in premaknila kranjsko deželno mejo od spodnje Krke preko Gorjancev v ŽumberK, na črto Oštrc— Bregana.
O	gospodarski pomembnosti tega središča pa priča ureditev spanheimske kovnice novcev, njihova razširitev globoko na Ogrsko v 13.., stoletju pa o živahnih trgovskih zvezah z vzhodom. Kostanjevica je bila tudi pomembno cerkveno središče ob spodnji Krki, na kar kaže omemba prvega župnika že leta 1220.
Po zgledu drugih velikih fevdalcev, ki so ustanavljali svoje pobožne ustanove in jih bogato obdarovali z namenom, da bi jim dvigale ugled in jim posredno krepile njihovo politične « in gospodarsko moč na ozemlju, kjer so si izgrajevali svojo dinastično oblast, so tudi Spanheimi ustanavljali samostane. Tako je grof Engelbert Spanheimski ustanovil leta 1091 benediktinski samostan v Št. Pavlu v Labotski dolini, grof Bernard Spanheimski leta 1142 cistercijanski samostan v Vetrinju na Koroškem, vojvoda Bernard Spanheimski pa leta 1234 cistercijanski samostan Kostanjevico ter leta 1255 kartuzijo Bistro pri Ljubljani. Vojvoda Bernard je novoustanovljenemu kostanjeviškemu samostanu namenil zelo važno nalogo, da namreč v cerkvenem in gopodarskem pogledu osvoji ozemlje, ki ga je vojaška in politična ekspanzija Spanheimov pridobila predvsem na desnem bregu ob spodnji Krki in v Gorjancih. ”	o
Ko je Bernard izdal 8. maja 1249 drugo ustanovno listino, je v njej popisal vso samostanu podarjeno posest in njegove pravice. Poudaril je, da ustanavlja samostan cistercijanskega reda pri svojem trgu v Kostanjevici, v dolini z imenom Toplica, pri kapeli sv. Lovrencija. Za ta kraj se je odločil predvsem zaradi bližine Kostanjevice, ki je bila'-spanheimsko upravno središče in kamor bi se lahko v primeru nevarnosti zatekli redovniki, pa tudi kraj sam je bil primeren za samostan. Cistercijanci so kraj za svoje bivališče iskali v mirnih in odročnih dolinah, medtem ko so se benediktinci naseljevali na višinah, jezuiti in frančiškani pa v mestih. O tem govori tudi srednjeveška pesem: „Rad je doline imel Bernard, Benedikt je višave, v mesta Frančišek je šel in v hrupna je mesta Ignacij.”
Kostanjeviški samostan se je imenoval Mari- \ jin studenec (Fons b. Mariae ali Mariabrunn),' podrejen pa je bil cistercijanskemu samostanu v Vetrinju na Koroškem, od koder so prišli tudi prvi redovniki.
Samostanska posest je bila sicer dokaj obsežna, vendar pa je ležala na nemirnem območju in je bila izpostavljena številnim nevarnostim. Zato seje lahko samostan obdržal le ob darežljivih ustanoviteljih in varuhih Spanheimih, imel pa je še več drugih dobrotnikov, predvšem nižje domače plemstvo, naklonjenost pa so mu iz* * kazali celo papeži. Že leta 1247 je papež Inocenc IV. potrdil samostanu vse privilegije, ki sojih bili deležni drugi cistercijanski samostani, ter v istem letu s pismom od 22. maja pozval oglejskega patriarha Bertolda Andeškega, naj vzame samostan pod svoio zaščito in sovražnike kaznuje s cerkvenimi kaznimi.
V	času ustanovitve je samostanska posest obsegala 221 kmetij na Dolenjskem, današnjem Žumberku in deloma na Koroškem. Ogrski in hrvaški kralj Bela IV. je 1258. leta samostanu podaril posesti pri Banjaluki. 1329. leta je samostan pridobil posest v Tuhinjski dolini v Če-šnjicah in Cirkušah. Nadaljevanje prihodnjič
Rešitev prejšnje križanke:
u.
Ali ga misliš pojesti?
MESTO V BACKI
PESTNER
ZNANJE
PISANJA
SKLEP
UT. MERA
SP. KLUB
KISLOST
TANTAL
NE VES
IZKOPA
VANJE
MALAJSKAl OŽINA
ECKBERG
PLANOTA
SVETISCE
UMI
DEL
OBRAZA
OGNJIŠČA
POKLON
MERILEC C AS A
IZBICA NA LADJI
UGE
m
KRILO
RIMSKE
LEGIJE
Rf
i Delfini in »govorica« zvezd
r~ ..................
Radioastronome je presenetil delfin - Poskusi so dokazali, da ta žival prepoznava radijske signale, ki prihajajo s pulsarjev
Danes ni več znanstvenika, ki bi dvomil o tem, da se ogromnem prostoru vesolja nahajajo poleg naše tudi druge civilizacije. Pri iskanju dokazov za to posvečajo ^tronomi veliko pozornost Pulsaijem — nebesnim telesom, ki oddajajo močne radijske signale. Signale so pokušali že razvozlati, vendar Jtoi to še ni uspelo. Po mnenju nekaterih znanstvenikov snio več ali manj še vedno samo poslušalci vesoljskih Ogovorov, ki jih vodijo ^ed seboj izredno visoko izvite civilizacije. Vrsta po-
skusov v Miamiju pa je pokazala presenetljivo dejstvo, da signali pulsarjev niso nič nenavadnega za delfine, ki lahko oddajajo in sprejemajo naenkrat zvoke različnih frekvenc. Presenetljivo je tudi, da so si grafični zapisi delfinovih glasov in signalov s pulsarjev čudovito podobni.
Poskuse so najprej opravili z delfinko Barbaro. V njen bazen so spustili hidrofon, ki je bil neposredno povezan z ogromnimi radioteleskopi, ki so lovili signale s pulsar-
^igrani delfini, ki so jih že stari Grki imeli za naše brate v moiju, razumejo signale zvezd.
jev. Delfinka je nekaj časa prisluškovala zvokom, potem pa je odplavala stran ter se nekaj dni za hidrofon ni zanimala. Toda tretji dan poskusov se je kot prilepila k hidrofonu in celo noč poslušala vesoljske zvoke. Pri tem je pokazala toliko zanimanja, da so njeni varuhi prepričani, da mora delfinka signale nekako razumeti, oziroma da jih prepoznava.
Nadaljnji poskusi v tej smeri so samo potrdili presenetljivo dejstvo. Radioastro-nomi imajo torej v živalskem svetu bitja, ki so že davno pred njimi razvozlala skrivnostne glasove z zvezd. Seveda bi bilo preurajeno trditi, da obstoji neka zveza med signali s pulsarjev in glasovi delfinov, toda že samo dejstvo, da so si tako močno podobni, ter poleg tega nesporna inteligenca morskih sesalcev nakazujeta naravnost fantastične rešitve. Nekateri znanstveniki se že zavzemajo za poglobljeno proučevanje delfinjega „jezika“, ker nam bo poznavanje tega morda veliko pomagalo pri reševanju skrivnostnega „jezika" zvezd.
1
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
Poraženi heroin
Odločnejša borba proti trdim mamilom v ZDA
Ameriška družba, ki jo je od vseh verjetno najbolj udarilo modemo zlo narkomanije, se je ovedla, čeprav malce pozno. Napovedala je ostro vojno trgovcem, preprodajalcem in uživalcem trdih mamil, predvsem heroina, ki je med ameriško mladino zahteval tudi največ žrtev. Število narkomanov, ki jih je bilo pred 4 leti več kot pol milijona, je padlo na okoli 400.000. Seveda je to še vedno velika številka, še posebno če pomislimo, da so vanjo zajeti hudi narkomani, saj Američani občasnega uživanja mamil ne preganjajo, mehka mamila pa skoraj ne štejejo za zlo.
Veliko vojno proti heroinu so začeli in izpeljali načrtno. Udarec je najtežje zadel trgovce in preprodajalce. Na ameriškem tržišču je po besedah Johna Bartelsa, ki dela v uradu za preprečevanje narkomanije, okoli 70 odstotkov manj heroina v prometu. Zahvala za to gre predvsem aretaciji skoraj vseh vodilnih mož v preprodaji heroina, ki je v Ameriko prihajal iz evropskih predelovalnic. V akcijo se je vključila tudi francoska policija, kateri je uspelo spraviti za zapahe tiste člane franco-sko-korziške mafije, ki so delovali v Evropi Pomanjkanje heroina je povzrožilo, da je padlo število narkomanov, uživalcev heroina. K temu pa je pripomogla tudi povečana skrb za zdravljenje najtežjih sužnjev mamil. Na zdravljenju je okoli 100 tisoč narkomanov.
Seveda pa vsi napori mož, ki se bore proti poplavi mamil, ne bodo rodili dolgotrajnih sadov, če se ne bo v ljudeh samih pojavilo spoznanje o škodljivosti mamil. Dokler bodo mlade generacije slepo verjele, da je mogoče s kemičnimi sredstvi reševati življenjska vprašanja, toliko časa bo narkomanija strašila po svetu.
V SREDNJEM VEKU
ji ’ (• Ji ,
Jr«,, i
m
3*
aV belj h
SL Sple-t! vsem tem
Rovinj,.. . uii! se ie
K h
^ se vrti v
pravo smer," je pojasnjeval Paradižnik in brisal šipe na urah in uricah po stenah. „Sicer pa, treba bo stvar preizkusiti!“
In zmenili so se, da se odpelje Klara v grad z avtom, moža pa skočita tjakaj kar z vesoljsko ladjo.
Rečeno, stoijeno! Odguncala seje Klara navzdol po kolovozu in šinila je ladja navzgor. Kot žareči rep repatice seje potegnil za njo ognjeni izpuh.
Visoko nad Košato lipo se je ladja prekucnila in se
usmerila proti gradu. Raketni motoiji so utihnili, kovinske nožice so se nežno dotaknile tal na grajskem dvorišču. In spet so se poskrili po luknjah prestrašeni grajski prebivalci.
Pridrdrala je Klara. Izstopila sta „kozmonavta" in stali so na dvorišču vsi trije pa si stiskali roke. Prijazno srečanje se je očitno bližalo kraju. Paradižnik in Para-dižnica sta že komaj čakala, da se vrneta v svoj mirni kotiček v dvajsetem stoletju.
Iniciativni odbor za sklenitev samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov za območje OBČINE KRŠKO
RAZPISUJE
ŠTIPENDIJE
za šolsko leto 1974/75 za vse srednje, višje in visoke šole
Za dodelitev štipendije iz združenih sredstev lahko zaprosijo učenci in študenti, ki izpolnjujejo pogoje „Samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Krško".
Prijavi za štipendiranje na obrazcu 1,65 DZS „Prošnja za štipendijo", katere ni potrebno kolkovati, je potrebno priložiti:
— fotokopijo spričevala (ali overjen prepis) zadnjega letnika oziroma zaključnega izpita učenca in frekventacijsko potrdilo za študente
— potrdilo o premoženjskem stanju in dohodkih družinskih članov za leto 1974 (dohodki iz obrti, kmetijstva, pokojnina, postranske dejavnosti itd.) — obrazec 0,12
— potrdilo o višini otroškega dodatka oziroma potrdilo, da le-teh ne prejema
— potrdilo krajevnega urada (ali krajevne skupnosti), če eden od staršev ni zaposlen.
Prošnjo naj kandidati pošljejo na naslov:
Skupščina občine Krško
Iniciativni odbor za sklenitev samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov z območja občine Krško.
LICITACIJA!
„Metalna" — TOZD TLK Krmelj proda na javni licitaciji naslednje osnovno sredstvo:
STRUŽNICA „šalgotorjanska", tip EO 250, z elektromotorjem 3.3 KW. Tehnični podatki: višina konic — 250 mm stružna dolžina — 2500 mm O max nad suportom — 320 mm O max nad posteljo — 500 mm štev. obratov vretena — 117 — 580 stopinj/min konus konjička — Morse 5 moč motorja — 3.3 KW obrati motorja — 1425 stopinj/min izvrtina vretena — O 50
KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA TER KADROVSKE ZADEVE OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO
Razpisuje
naslednja vodilna delovna mesta:
1. DIREKTORJA ZAVODA ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA
V NOVEM MESTU
2. PET MEST RAVNATELJEV ZDRUŽENIH OSNOVNIH ŠOL NOVO MESTO, IN SICER: RAVNATELJA TOZD OSNOVNA ŠOLA GRM RAVNATELJA TOZD OSNOVNA ŠOLA BRŠLJIN RAVNATELJA TOZD OSNOVNA ŠOLA „MILKA ŠOBAR-NATAŠA", NOVO MESTO RAVNATELJA TOZD OSNOVNA ŠOLA „KATJA RUPENA", NOVO MESTO
RAVNATELJA TOZD OSNOVNA ŠOLA „JANEZ TRDINA", STOPIČE
POGOJ: Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti še: pod 1. visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, pravne, filozofske ali tehnične smeri in pet oziroma sedem let delovnih izkušenj, od tega najmanj dve leti na vodilnih delovnih mestih;
pod 2. pogoj po 89. členu zakona o osnovni šoli.
Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah ter kratkim življenjepisom je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve občinske skupščine Novo mesto.
PROSTA DELOVNA MESTA!
„KOVINAR",
splošno kovinsko podjetje/
ČRNOMELJ
razpisuje naslednji delovni mesti:
1. TEHNIČNEGA VODJE
2. MATERIALNEGA KNJIGOVODJE
POGOJI:
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še enega izmed naslednjih: pod 1.:
— inženir strojništva z 2-letno delovno dobo,
— strojni tehnik s 5-letno delovno dobo, pod 2.:
— srednja ali tej enaka šola z nekaj prakse.
Kandidati naj vlože pismene prijave z dokazili o strokovni izobrazbi v 15 dneh po dnevu objave razpisa.
Prijeten dopust v prikolici
Brežičani večinoma letujejo v Savudriji, v domu občinske počitniške skupnosti
Odstotek delavcev, ki si z d.—žino privoščijo dopust ob
r V.
Djuro Papac
NOVO V BREŽICAH
TUDI MESEČNE VSTOPNICE -V Čateških Toplicah lahko kupijo obiskovalci kopališča vstopnice za večkratno kopanje. Vstopnina za dvajset kopanj velja 140 din, za deset kopanj 80 din in za pet kopanj 40 din. Tistim, ki pogosto zahajajo v Toplice, pride prav vsak popust
IZREDNA PRILOŽNOST - Ce bo brežiška občina odkupila stanovanja od JLA, bo s tem ugodila mnogim prosilcem, ki čakajo na primernejšo streho nad glavo. Nekatere stranke še vedno stanujejo v brežiškem gradu, ki za bivanje ni primeren. Razen tega predstavljajo oviro za muzej, ki želi grad čimprej urediti zunaj in znotraj ter razširiti svoje zbirke.
VINA DOVOLJ. - V tem času kmetje običajno niso imeli več vina, zdaj pa so sodi v marsikaterem hramu še polni. Vročina je pritisnila, zato ljudje umikajo vino v kleti. Letos ga bodo iztočili za domačo porabo precej več kot sicer. Jeseni bodo poskušali oddati kar največ grozdja, saj imajo z vinom slabe izkušnje.
BREŽIŠKE VESTI
morju ali v planinah, je še vedno majhen. Za štiri ali petčlansko družino je le treba globoko poseči v žep, čeravno letuje v počitniški skupnosti. Ponekod pa tudi nimajo kam iti, saj je v občini še veliko delovnih organizacij, ki nimajo niti počitniškega doma niti prikolice.
Tovarna pohištva v Brežicah je vključena v občinsko počitniško skupnost in njeni delavci lahko letujejo v Savudriji. Kupili so tudi dve veliki prikolici za kampiranje in ju postavili v Umagu. Obratni mehanik Alojz Agnič je prebil tam z družino deset dni. Bil je zelo zadovo-ljen.
Pohvalil se je tudi Vlado Sa-badoš, delavec iz sestave furnirja. Tudi on je bil tam na dopustu z družino. Vsaka družina, ki letuje v prikolici, bo morala za desetdnevno bivanje odšteti okoli 400 din. Toliko znesejo takse in drugi izdatki, hrano pa si dopustniki kupujejo in pripravljajo sami.
Djuro Papac se je pravkar vrnil z letovanja v Savudriji. Za hrano in stanovanje plačajo tam na dan po 63 din na osebo, za otroke pa polovično ceno. „Tam bi bilo treba še marsikaj urediti,“ meni tov. Papac, „predvsem pa zamenjati stare posteljne vložke z jogiji. Družine pogrešajo v bližini plažo za neplavalce in za otroke. V ulici mimo počitniškega doma bi bil dobrodošel tudi asfalt, da ne bi bilo vse zaprašeno.41
Mizar Franc Kovačič je dopust že izkoristil. Rad bi šel na počitnice, vendar mu pri teh družinskih dohodkih ne kaže. Cene so vsak dan višje, in če bo porabil denar za dopust, mu bo zmanjkalo za druge, še potreb-nejše izdatke. Pripravlja se na
Franc Kovačič
zidavo hiše, to pa je kakor sod brez dna.
J.T.
ZA ZK NIČ POČITKA
Komite občinske konference ZK je na seji 1. avgusta imenoval komisijo za spremljanje uresničevanja ustave in štiri delovne skupine. Do konca avgusta bodo te sprejele akcijske programe. Komisija šteje 13 članov, delovne skupine pa vsaka po 7. Imenovali so jih za samoupravljanje v OZD in TOZD, za krajevno in komunalno samoupravo, za interesne skupnosti in za skupščinski sistem, delegacije in samoupravno dogovarjanje.
TOPLICE VABIJO
V soboto„ 10. avgusta, pričakujejo v Čateških Toplicah več tisoč obiskovalcev. Imena, kot so Matjan Kralj, Mija Aleksič, Tone Fornezzi -Tof, Feri Smola, Tatjana Gros in Oto Pestner, bodo privabila predvsem mladi svet. Za spremembo bodo letos izbirali najlepšo kopalno obleko sezone in tako ne bo običajne modne revije.
V MOKRICAH VELIKO OBISKA
Gostinsko podjetje Grad Mokrice privablja skozi vso sezono veliko domačih in tujih gostov. Mnoge navdušujejo konji in jezdenje, druge pa zopet hlad pod mogočnimi drevesi-grajskega parka. Čeravno bi bil grad potreben temeljite obnove, marsikdo rad biva v njem, ker ga dobro postrežejo.
Trgovino v vsako vas, zakaj pa ne?
Kdaj obrtniki lahko zaposlijo po sedem delavcev? - Odgovor že jutri
Delegati občinske skupščine v Krškem bodo jutri odločali, v katerih dejavnostih lahko obrtniki zaposlijo več kot pet delavcev. Predlog, ki so ga prejeli, našteva ključavničarstvo, elektroinstala-terstvo, zidarstvo in fasaderstvo, sobno slikarstvo in pleskarstvo ter avtomehanično obrt. Predlog vsebuje torej storitvene dejavnosti, kot so popravila, vzdrževalna dela, izdelovanje po načrtih in po naročilu strank.
KRŠKE
NOVICE
PRVIĆ PORAZ - Krški mladinci, ki so se minulo soboto srečali z vrstniki iz hrvaškega Susedgrada-Vrapč, so v športnem tekmovanju doživeli same poraze. Gostje so zmagali tako v namiznem tenisu kot malem nogometu, šahu in rokometu. Sicer pa jim bodo Krčani jeseni obisk vrnili in poskušali takrat doseči boljši uspeh.
OBUJENA TRADICIJA - Minulo nedeljo so se plavalci Celulozarja, člani sodniške sekcije in starši ponovno zbrali na pikniku ob Krki pri Kostanjevici. Takšna oblika družbenega življenja je bila pred leti že v navadi, sedaj pa je ponovno „strnila" klubske vrste.
PRAVA SEZONA - Tudi na bazen pri tovarni celuloze in papirja so zadnji vroči dnevi privabili obilico kopalcev, ki se v vodi vsaj malo ohlade. O navalu govori zgovorno tudi podatek, da so morali v minulem tednu kar dvakrat zamenjati vodo v bazenu.
PRAKTIČNE IZKUŠNJE - Tudi med letošnjimi počitnicami si v tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj" nabira delovne izkušnje okoli 100 praktikantov, štipendistov tega kolektiva in drugih. Za uvod jim pripravijo enodnevni seminar o delovnem redu in varnosti, nato pa nad njimi bdijo izkušeni člani kolektiva.
DVE SOLI - Plavalni klub Celu-lozar bo te dni priredil že drugi plavalni tečaj. Za prvega se je prijavilo Šestnajst deklic in fantov, kar je vsekakor malo, če vemo, da je med otroki v krški občini odstotek neplavalcev še sorazmerno velik.
KRŠKI
TEDNIK
Z odlokom, ki ga bodo sprejemali, bodo delegati razen tega določili, za katere obrtne in druge gospodarske dejavnosti je občina zainteresirana. Mednje sodi opravljanje storitev za gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, izdelovanje umetnih mineralnih vod in brezalkoholnih pijač, dimnikarstvo, izdelovanje in popravljanje športnega in lovskega orožja, opravljanje prevozov z avtotaksijem, go-
VSAK ŠESTI NA ORGANIZIRAN ODDIH
Ce odide na organiziran oddih vsak šesti član dolovnega kolektiva, je v današnjih razmerah to že uspeh, čeprav s tem veijetno še ni vse storjeno tako, kot bi želeti. Iz največjega posavskega kolektiva, krškega „Djura Salaja*4, letuje ob moiju ali kje drugje organizirano in dokaj poceni okoli 200 zaposlenih in znatno več njihovih svojcev. Na voljo imajo 90 ležišč v Materadi pri Poreču, 15 na otoku Pagu, 16 na Veliki planini pa še po eno prikolico v Biogradu in v Podčetrtku. •
Četudi zanimanje za poletni organiziran oddih iz leta v leto narašča, zaenkrat s temi zmogljivostmi zadostijo povpraševanju. V prihodnje nameravajo razširiti le obmorske kapacitete. Poleg poceni oddiha ob morju ali v planinah v kolektivu skrbijo tudi za enodnevne jekrcacijske izlete zaposlen ih. Zato nameravajo v prihodnje nadaljevati urejanje prostora ob Krki pri Kostanjevici, ki ga že sedaj ob lepem vremenu radi obiskujejo motorizirani delavci. Sicer pa so letos zagotovili tudi precej dcnaija za brezplačen zdravstveni oddih. 10 starih milijonov so namenili za počitnice v Čateških Toplicah, Podčetrtku, Rogaški Slatini, v Radencih, na Lisci, v Bohinju in v Poreču. Tistim, ki jih tja napoti zdravstvena služba, zagotovijo brezplačno 14-dnevno bivanje.
stinska dejavnost pa v bifejih zunaj Brestanice, Kostanjevice, Krškega, Leskovca, Podbočja, Rake in Senovega.
Za prodajo na drobno pa se občinska skupščina zavzema v naseljih Brege, Drnovo, Mokrice, Vihre, Velika vas, Gržeča vas, Senuše, Prušnja vas, Brezje, Gradec, Planina, Mladje, Brlog, Ržišče, Velike in Male Vodenice, Fodstrm, Rožno in Presladol. Gre predvsem za boljšo oskrbo oddaljenih krajev, ki bi jim majhna trgovinica veliko pomenila, četudi bi bila odprta le nekaj ur na dan.
Obrt kot postransko dejavnost dovoljuje občinska skupščina zaposlenim, študentom, upokojencem in gospodinjam za prodajo na drobno, v gostinski in dimnikarski stroki, za mletje žita in izdelovanje -nekaterih živil.
J. T.
SAMO POREČ PREMALO
Zaradi urbanističnega urejanja Poreča krška počitniška skupnost nima več možnosti za širjenje in graditev novih objektov. Prav zaradi tega Krčani iščejo druge primerne lokacije ob Jadranu. Vedno več podjetij sc bo poskušalo vključiti v Počitniško skupnost in tako omogočiti delavcem poceni letovanje.
HITREJE ZA OBRAMBO
Vsa podjetja v občini so dolžna z lastnim denarjem skrbeti za graditev in urejanje prostorov za zaklonišča. Odlok o tem bo 9. avgusta pred občinsko skupščino. To bo prav gotovo pospešilo ukrepanje delovnih organizacij in jih spodbudilo k večji odgovornosti za varnost delavcev. Občinska skupščina bo začela graditi javna zaklonišča v tistih stavbah, kjer teh sploh nimajo. Po potrebi bo za te namene adaptirala že obstoječe prostore.
PIJAČE NI
Letos bi na senovskem kopališču lahko prodali kar precej pijač, vendar ni v kraju nikogar, ki bi bil pripravljen prevzeti bife. Prostori za okrepčevalnico so lepi, tudi omizja so zasedena, le človeka, društva ali organizacije ni, ki bi prevzela takšni posel na svoja ramena.
Brez vode zaradi malomarnosti!
Sedaj naj bi bilo napajanje skoraj dvakrat močnejše - Kaj zagota#« se take malomarnosti ne bodo ponavljale?
Dobršen del trebanjske občine je glede oskrbe z vodo odvisen od sosednje grosupeljske občine, tamkajšnjega Stanovanjskega podjetja, ki je upravitelj grosupeljsko-stiškega vodovoda. Po nekaterih ocenah pije v trebanjski občini od Velikega Gabra do Trebnjega to vodo nad 4.000 ljudi. In vendar so bili zadnjič nekateri brez vode skorai teden dni.
ne bi imeli dostopa^' nt Ravno tak0A"^te
S&Z&resSI
Tisti, na katere bi Trebanjci vsekakor stresli svojo nejevoljo, kadar so v pasjih dneh brez vode, so daleč. Kot smo lahko razbrali o tem iz pogovora s sekretaijem občinske skup: ščine Jožetom Godnjavcem, bi bili prav lahko v mestu in ostalih vaseh brez vode še dalj časa, če ne bi na občini odločneje nastopili. Nekaj dni menda ni bilo vode zato, ker sc je našel nekdo, ki je meni nič tebi nič zaprl ventile na cevovodu, ki teče po Tcmeniški dolini! Sedaj so ga baje prijavili miličnikom. Kdo pa bo
TREBNJE:
AKRIL ŽE DELA
Predzadnjo sredo so v novi tovarni akrilnega stekla v Trebnjem že pognali stroje za poskusno proizvodnjo. Prvo ploščo so poslali na sejo delavskega sveta NOVOLESA, kije investitor trebanjske tovarne. Trebanjska tovarna naj bi pričela redno proizvodnjo konec avgusta.
ukrepal proti tistim, ki bi morali že prej poskrbeti za to, da nepokhoani
SOLIDARNI S KOZJANCI
V trebanjski občini so se občani izredno dobro udeležili akcije zbiranja pomoči za Kozjansko. Glede na število prebivalcev je zbral največ koordinacijski odbor na Veliki Loki (4.000 dinatjev). V to delo so po krajevnih skupnostih vključili mnogo aktivistov: v Trebnjem kar 38, na Mimi pa 32. Na območju vse občine so v vseh 16 krajevnih skupnostih zbrali za 40 tisočakov pomoči. Čeprav vlada marsikje velika revščina, so se odločili za pomoč brez pomišljanja.
To »pra&nj'
na katerem njij bi spajajo omrežje To vpraš; n alci z malo že prej.
J
cino razpoložljiv® sa®01? j,
Sc ni
To*'!
Iz kraja«kra|
kraju, kjer s° P žili cevi i nalizacijo m P jj industrijske
rek, na Pjftjbeti** V fisti, ki morajo obilov. tel nje podvozij av
morejo biti veseli-	^
P0NEKi?lC DM°aSj!^
SKORAJ NlC ' j0 sodog ff ski progi na^c tarih zfio«? prave nameslt(\ rQrj sikje že tudi sc 0mi
S ŠS&V&&
: da pa bički
ni železnkiefjeb1^
k-ronogu, KJfJ,nisosr
j
Kaj
kM
a«*
vS
Gomili varovani
pri Mokronog,-g 0„iso nesreč, se pa x	QJ
LE ZASLUŽIT1 Trebfc
ne k ate rili	^
XSLt svoto
prodali sadje^ parj^Oj
vse50Vh°AiJdoceifcgjpd^
pred ohemo	nlSo kaJF
bljeno in je	ceSte
Šaljem™**1
Da
K(
V
Ponudba domačih prekajenih dobrot je! Peter Dev. (Foto: Železnik)
Na sliki:	gostilničar
DOBRA BERA RIBEZA
Letošnja letina črnega ribeza na območju studenške pridelovalne skupnosti je bila nadvse ugodna, kmetovalci so obrali kar 50 ton jagod! Sevniški kmetijski kombinat, ki na tem območju dobro sodeluje s kmetije kilogram pridelka plačal vnaprej po 10 dinarjev, če pa bodo od predelovalne industrije dobili kaj več, bodo kmetje po ustaljeni navadi dobili 75 odst. te vsote, kombinat pa le 25 odst. Obiranje je bilo naporno in se je dostikrat zavleklo pozno v noč. Najboljši pridelovalec je na hektarju obral kar sedem ton ribeza.
Četrte so v repu!
članice PGD Boštanj v — se uspešno merijo na repubH
obginihS‘^
a reDUbllSK
SEVNIŠKI TABORNIKI ŠESTI V MNOGOBOJU
Med fantovskimi ekipami od 13 do 15 let je petčlanska ekipa sevni-škili tabornikov v sestavi Jože 2i-bert, Stojan Anzeljc, Viki Košir, Toni Flajs in Jože Žnidaršič pod vodstvom Mirana Scničaija osvojila v tekmovanju slovenskih tabornikov na Pokljuki šesto mesto. Načelnik odreda Treh smrek Lojze Derstven-šek je bil tudi taborovodja tabora Dokliuka 74.
"Dekleta v gasilskih uniformah tudi na vasi niso več redkost. V Boštanju uspešno delujejo že četrto leto. Zadnje dni junija so na republiškem tekmovanju v Velenju uspešno zastopale sevniško občinsko gasilsko zvezo.
t Tekmovale so v skupini prostovoljnih gasilk v starosti do 25 let. Po besedah referenta za mladino pri bo-štanjskem gasilskem društvu Petra Simončiča je bila na tekmovanju konkurenca med ekipami huda, pri .meijenju znanja iz prve pomoči in pri vaji s hidrantom so odločali delci sekunde. Z malo več sreče bi se Bo-štanjčanke lahko uvrstile še bolje.
Četrto mesto v republiki je za mlada dekleta lep uspeh; svoje delo jemljejo resno, ne bojijo se niti velike Rosenbaueijeve brizgalne. V desetini imajo kar tri podčastnice, vse ostale so izprašane gasilke. Vadijo in izobražujejo sc po končanem pouku v raznih srednjih in poklicnih šolali, daleč od doma, ali po delu v sevniški konfekcijski industriji ali trgovini.
Zanimivo je, da v nobeni od teh konfekcijskih tovarnah ne morejo organizirati ženskih easilskih dese-
^ep, klet in
člansko ^"5,°., |d
pa še mladinsK » jU sk^ , prehodm po^adevijj
S
društva. z
za °P*ba> £
krajev
3S*-.
kfuspos°bUL
s?«
grc DolenjčeZ
8rad»ko «*£->*
kar do«®
- tak0 vsaj P.1 •'
Jkdart1 Ji0#?
lcnJTko bo^0Jtudi
t, - kier je raki. kji^^
okicpcl
•ilo.
Tli
Ssevni«/r«»
dela PJ. bki imaJP.	jjr
meščan'-,Racije-	]0' \t
n^mC
S
\
bo Sevnice
asfaltm tra*
slednji ‘e
Kljub počitnicam jih ni težko zbrati. Da je gasilstvo v Boštanju tudi družinska tradicija, kaže primer Šrajevih: za očetom so gasilke vse tri hčere. Na sliki: Peter je dal povelje: „Na desno!“ (Foto: Železnik)
18
DOLENJSKI LIST
Obdavčene počitniške hišice
Kliub iskanju v Črnomlju davčnega inšpektorja še niso dobUi - Preverili bodo, kaj je zidanica in kaj vikend - Potem obdavčenje
ije. Kmetje, predvsem mlajši, plačevanje tega prispevka vztrajno zavračajo.
Znano je, da je v Beli krajini nešteto zidanic. Mnoge med njimi
Kljub poletju v prostorih črnomaljske davčne uprave sploh ni občutiti počitniškega razpoloženja. Uslužbenci davčne uprave imajo dela več ko dovolj, še posebno, ker med njimi ni nobenega davčnega inšpektorja. Kljub razpisom jim ga še ni uspelo dobiti. Težko delo je to in doslej še vedno družbeno premalo ovrednoteno, mnogo manj, kot pa se sedaj teija od tistih, ki delajo na davčni upravi. Še posebno pa od inšpektoijev.
Sicer pa davkoplačevalci iz občine svojo dolžnost kar vestno izpolnjujejo. Doslej je plačalo odmerjeni davek od lanskega skupnega dohodka že več kot polovico zavezancev, kar je nekoliko več, kot jih je poravnalo obveznosti lani do tega časa.
Manj vestni pri plačevanju davščin pa so za zdaj še kmetje. To pa je izkušenim davkarjem povsem razumljivo, saj kmetje običajno poravnajo davke jeseni, ko prodajo pridelke in drugo. Zato si davčni uslužbenci z zamudo pri plačevanju davkov od kmetijske dejavnosti ne belijo las. Teže kot ta davek je od kmetov izvleči prispevek za starostno zavarovanje. Lani ga je plačalo le okrog 56 odstotkov vseh zavezancev in tudi letos ne kaže, da bo kaj bo-
ČRNOMALJSKI DROBIR
BODO ŠOLO UKINILI? - Na Talčjem vrhu bc*lo občani v prihodnjih dneh razpravljali o tem, ali naj bi osnovno šolo ukinili ali ne. Malo je učencev in tudi učiteljev. Zato se bodo najbrž odločili za ukinitev šole, učenci pa bodo, če bo obveljala taka odločitev, obiskovali šolo v Črnomlju.
SVETLO TUDI PONOCl - Mladinci v Semiču so skopali jarke okrog igrišča, v katere bodo položili električno napeljavo. Računajo, da bo nad rokometnim igriščem že kmalu svetlo tudi zvečer.
VE C STRELOV - V Črnomlju so ustanovili iniciativni odbor, ki ga vodi predsednik občinske konference ZMS Martin Skube. Odbor naj bi poživil delo občinske strelske zveze, pomagal pa naj bi tudi sedmim strelskim društvom v občini.
Crnoma/js&t
poročevš/sc
PRAZNIK ČRNOMLJA
Ob praznovanju črnomaljskega krajevnega praznika prirejajo krajevna skupnost in krajevne družbenopolitične organizacije .naslednje prireditve in vabijo nanje vse občane: v soboto, 10. avgusta, bo ob 18. uri v sejni dvorani občinske skupščine slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in delegacije KS Črnomelj; ob
20.	uri bo mladinsko rajanje ob kresu v Dolinici, na katerega so seveda vabljeni tudi starejši; v nedeljo ob 10. uri bodo ob spomeniku NOB pri vranoviškem mostu, ki spominja na prvi oboroženi napad Belokranjcev na okupatorja, priredili spominsko svečanost. Po njej bodo gasilci iz Vranovičev in Črnomlja poskrbeli za dobro razpoloženje.
pa sploh niso zidanice, pač pa prave počitniške hišice, katerih lastniki živijo izven Bele krajine. Doslej od teh počitniških hišic nihče ni pobiral davkov, ker tudi prave evidence nad njimi bi bilo. Sedaj pa bodo vse krajevne skupnosti v črnomaljski občini naredile sezname vseh zidanic, razen tistih od kmetov. Davčni uslužbenci bodo potem poslali pozive lastnikom, v njih pa jih bodo opozori-
li	na to, naj prijavijo davek od zidanic oziroma počitniških hišic. Davčni uslužbenci bodo pregledali vsako zidanico posebej in presodili, ali je res zidanica ali je počitniška hišica. Če bodo določili, da je hišica, jo bo moral lastnik prijaviti in plačati tudi davek. Kljub temu daje v črnomaljski občini mnogo počitniških hišic, jih je na javni poziv prijavilo za odmero davka le nekaj lastnikov.
B.	PODOBNIK
ROKA POMOČI ROMOM
Delegati črnomaljske občinske skupščine so sklenili pomagati Romom, ki živijo v občini. Predvsem tisti iz Lokev se vesele sklepa občinske skupščine, da jim bo za najmanjšo možno odškodnino prodala zemljišča, na katerih živijo in si nekateri zidajo in obnavljajo hiše. Doslej so bila ta zemljišča last splošnega družbenega premoženja, in ker lastninske pravice niso bile urejene, Romi niso mogli dobiti posojil za eradnio ali obnovo hiš.
Lastniki jeklenih konjičkov iz Črnomlja so se novega Viatoijevega servisa razveselili, saj v njem hitro delajo ... (Foto: B. Podobnik)
Solidarnost se je izkazala
V metliški občini niso dosti razmišljali o pomoči Kozjanskemu - Pomagajo - Skupno bodo zaposleni, obrtniki in kmetje zbrali 200.000 din
Tako kot po vsej Sloveniji, so tudi prebivalci v metliški občini brez pomislekov priskočili na pomoč zaradi potresa prizadetim občanom v šentjurski in šmarski občini. Ni bilo treba mnogo besed o solidarnosti, dovolj je bila sama vest o hudem potresu in o materialni škodi, ki jo je prizadejal Kozjanskemu, zaostalemu predelu naše republike, ki smo ga predolgo pozabljali. In ko mu je širša družba podala roko pomoči, je naravna katastrofa v trenutku uničila vse, kar so si marljivi prebivalci leta in leta ustvarjali.
V metliških delovnih organizacijah so zaslužek, ki so ga ustvarili z delom 13. julija, namenili skladu za pomoč potresnemu območju. V kolektivih, kjer zaradi objektivnih vzrokov ta dan niso delali, pa bodo
SPREHOD PO METLIKI
PRIPRAVE - 1. avgusta so košarkarji Beti odpotovali za teden dni v Kranjsko goro, da bi sc dodobra pripravili za tekmovanje v jesenskem delu prvenstva 1. a slovenske lige.
Poleg trenerja Pšeničnika bo skrbel za njih treninge prof. Oreščanin iz Karlovca.
to storili v prihodnje. Prvi so svojo solidarnost dokazali delavci uprave javne varnosti, ki so darovali svoj prispevek že 1. julija. Do konca julija so enodnevni zaslužek nakazali skladu, pri katerem se zbira pomoč, vsi zaposleni v občini, razen iz OZD „Beti , kjer bodo delali za pomoč Kozjanskemu kasneje; doslej namreč zaradi letnih dopustov niso utegnili. Zaposleni v proizvodnih delovnih organizacijah so pomagali z enodnevnim zaslužkom, vsi drugi pa s 3,5 odstotka mesečnega osebnega dohodka.
V akcijo zbiranja pomoči so se razen zaposlenih v družbenem sektorju vključili tudi zasebni obrtniki in kmetovalci. Po dogovoru naj bi pri-
spevali obrtniki vsaj po 150 dinarjev, zasebni kmetovalci pa naj bi darovali najmanj 50 dinarjev na gospodinjstvo. Glede na to, da je potres na Kozjanskem prizadel predvsem kmečko prebivalstvo, je razumljivo, da tudi kmetje iz metliške občine pri zbiranju pomoči ne bodo ostali ob strani. Pri kmetovalcih bodo pomoč zbirali poverjeniki krajevnih organizacij SZDL in krajevnih skupnosti
Občinski stanovanjski solidarnostni sklad pa bo pomagal Kozjancem s 5 odstotki denarja, ki se bo letos zbral v skladu. Na te načine naj bi v metliški občini skupno zbrali okrog 200 tisočakov pomoči, ki jo bodo namenili zaradi potresa prizadetim prebivalcem šmarske in šentjurske občine.
B. PODOBNIK
»Dolenjski list« tribuna bralcev
VESELICE - Skorajda ne mine nedelja, da ne bi bilo v bližini kakšne veselice. V glavnem jih prirc-srostovoljna gasilna društva, da to prii ‘ l. Za zelo dobro obiskane.
jajo prc _	-T,
si tako pridobe sredstva za delo med letom. Zanimivo je, da so veselice
Metlika: otroci letujejo
Okrog 60 otrok iz občine bo preživelo počitnice v domovini in tujini
ZA VINO - V parku pred vinsko kletjo je pričela kmetijska zadruga graditi novo polnilnico in skladišča. Predvidevajo, da bodo dela končali spomladi 1975.
50 LET - 4. avgusta je proslavljalo prostovoljno gasilno društvo Dra-šiči 50-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti so razvili društveni prapor, prevzeli novi gasilni kombi, veterani in najprizadevnejši gasilci pa so prejeli priznanja, ki jih je podelila občinska gasilska zveza.
metliški tednik
Letos bo letovalo okrog 60 otrok iz metliške občine. Letovanje je organiziral občinski odbor RK. Otroci letujejo na Debelem rtiču, v italijanskem mestu Ronchi, avstrijskem VVagnu, ena skupina pa bo odšla tudi v Portorož. Organizatorji so za letovanje izbrali predvsem socialno in zdravstveno ogrožene otroke, za njihovo letovanje pa razen staršev prispevajo še komunalni zavod za socialno zavarovanje ter skupnost otroškega varstva.
V prvi skupini je letovalo na Debelem rtiču 10 mladih Metličanov
OBČNI ZBOR UPOKOJENCEV
Zadnji občni zbor društva upokojencev v Kočevju je pokazal, da je dosedanji upravni odbor uspešno reševal vse naloge društva. Delovanje društva, ki šteje 1482 članov, je zelo obsežno, zato so ustanovili tudi poverjeništva najprej v Kočevski reki, Banji Loki, Vasi-Fari, Osilnici in Dragi, pozneje pa še v Koprivniku, Predgrađu in Strugah. Vsa poverjeništva so zadovoljivo delala. Zbor je imel nekaj kritičnih pripomb glede obratovalnega časa gostinskega lokala'in točenja pijač drugim osebam.
Kočevje s spomenikom in z NAMO. (Foto: J. Primc)
Dolg spisek nalog ZK
Kočevski komunisti pripravljajo delovni načrt
Prejšnji četrtek se je v Kočevju sestal občinski komite ZK in razpravljal o programu de|a kočevskih komunistov. Na sestanku so ustanovili tudi koordinacijsko komisijo, ki jo bo vodil sekretar komiteja tov. Jože Novak. Komisija bo skrbela za dosledno izvajanje določil zvezne in republiške ustave.
Na sestanku so sprejeli delovni program, ki vsebuje 30 nalog. Program bodo poslali osnovnim organizacijam, ki bodo sporočile svoje pripombe. Ko bodo pripombe zbrane, se bo o programu izrekla še občinska konferenca ZK.
ČUDNA POSTREŽBA!
Stanovalci novih blokov v Podgorski ulici v Kočevju se pritožujejo nad postrežbo v Merkatorjevi trgovini „Potrošnik14. Steklenice piva, deita, mineralne vode in konzerve, s katerimi postrežejo kupce, so namreč zmeraj tako zaprašene, da se človeku upira dati v košaro zraven takih steklenic še kruh ali žemlje.
FRANCE BRUS
Na sestanku je tekla beseda tudi o ostalih problemih, s katerimi se bo morala ZK spopasti Med njimi je zlasti pereč problem nedelavnosti in neizvrševanja sklepov, ^ CETINSKI
SGP ZIDAR KOČEVJE: NOV OBRAT
Delavski svet SGP Zidar Kočevje je na eni izmed zadnjih sej razpravljal o gradnji novih obratov za Gradbeni sektor v Kočevju. Zmenili so se, da se mora pripraviti tehnična dokumentacija in da se najde primeren prostor za gradnjo. Nov obrat naj bi stal ob Roški cesti. v. D.
ZA KOZJANSKO BREZ ODLAŠANJA
V	SGP Zidar v Kočevju ni delavca, ki ne bi prispeval svojega deleža za prizadete na Kozjanskem. Delavski svet sc je odločil, da bodo takoj nakazali enodnevni zaslužek vseh zaposlenih, člani kolektiva pa so že opravili prostovoljno delo v soboto,
13.	julija. Enodnevni zaslužek so plačali tudi vsi tisti, ki so bili v tem času na rednem dopustu. V, j)
Drobne iz Kočevja
PEKARNA - Na Ljubljanski cesti je pekarija obnovila prodajni lokal, ki z novo opremo ustreza prodajalni kruha in slaščičarni. Ta modemi lokal v Kočevju žal zadostuje komaj za sam center mesta, zato bi bilo potrebno razširiti prodajo kruha tudi na nove stanovanjske mestne predele. Za zdaj pa gre pohvala delovnemu kolektivu pekarne, ki v novem lokalu lahko kulturno postreže občane.
DRUŠTVA DIABETIKOV? -Bolnikov s sladkorno boleznijo, diabetikov, je v Kočevju in okolici prey cej. Bolniki imajo težave s pregledi in zdravstveno kontrolo, saj morajo potovati v Ljubljano, s tem pa zgubijo dan in več. Se težje je z dietično prehrano, kar je včasih vzrok, da se nekaterim bolezen slabša, drugi pa jo jemljejo neresno. Prav bi bilo. da bi ustanovili v Kočevju že več-krat predlagano društvo diabetikov, kjer bi se prizadeti pogovorili 0 vsem. Prvi sestanek s primernini uvodnim predavanjem bi lahko sklical zdravstveni dom Kočevje.
DRUGAČE! - Upokojenci resno razmišljajo, da bi predrugačili po-jJ0-vanje svojega gostinskega lokala Ze- ,r lja vseh je, da bi bil lokal več na voljo upokojencem kot ostalim, k* imajo v mestu še dovolj drugih g°" stinskih lokalov.
CESTA OVIRA - Delo na cesti proti Brodu na Kolpi povzroča večkrat nevšečnosti voznikom, ki ne vedo za ta dela. Izletniki, ki so namenjeni na Reko, se prebijajo po ob* voznih poteh, nekateri pa se celo obrnejo nazaj v Ljubljano. Prav bi bilo, da bi na ovire na omenjeni cesti opozarjali v radijskih oddajah za tujce in tako preprečili negodovanje.
KOČEVSKE KOVICE
Neupravičeno dve stanovanji
V Ribnici se mnogi nočejo izseliti iz družbenih stanovanj v zgrajene lastne hiše
V Ribnici imamo dve nasprotujoči si stvari: na eni strani je pomanjkanje stanovanj, na drugi pa so stanovalci, ki zasedajo družbena stanovanja, čeprav bi se že lahko vselili v svoje
STANOVANJSKE GRADNJE
„Samoupravna stanovanjska skupnost Ribnica naj vodi tako stanovanjsko politiko, da se bodo gradila stanovanja v vseh ccntrih v občini," je bilo rečeno na zadnji seji IS občinske skupščine Ribnica. Tako politiko omenjena skupnost tudi izvaja. Zaradi velikih potreb so začeli najprej graditi stanovanjski blok v Ribnici, s čimer bodo rešili najnuj-/ nejše stanovanjske probleme. Za drugo leto je predvidena gradnja po-slovno-stanovanjskega objekta v Sodražici Zatem naj bi prišla na vrsto Loški potok in Dolenja vas. Pri vseh teh gradnjah bodo sodelovali s sredstvi solidarnostni sklad, društvo upokojencev, borci in delovne organizacije z območij, kjer se bodo gradila družbena stanovanja. S tem in pa gradnjo individualnih stanovanjskih hiš bo v nekaj letih stanovanjska stiskal ali odpravljena ali vsaj znatno omiljena.
nove hiše. Takih primerov je več. To so poudarili na zadnji seji IS občinske skupščine Ribnica. Večina tovrstnih stanovalcev se „požvižga" na stanovanjsko stisko, sami pa so zgradili zasebne hiše s pomočjo družbenih sredstev delovnih organizacij, v katerih so zaposleni.
Kdo bo ukrepal in napravil red, da se bodo ljudje, ki posedujejo tako rekoč dvoje stanovanj, izselili iz družbenih in tako dali prostor tistim, ki živijo v neprimernih prostorih ali pa so sploh brez stanovanja? Gotovo so za to najprej poklicana podjetja, v katerih so taki ljudje zaposleni. Zdi se, da v mnogih delovnih organizacijah komisije, ki so dolžne skrbeti za stanovanjska vprašanja, „spijo spanje pravičnega**, zato naj bi namesto teh prevzele stvar v roke sindikalne organizacije. Ljudi, ki neupravičeno zasedajo družbena stanovanja in se nočejo vseliti v svoje hiše ter tako izigravajo družbo, bo treba na neki način pripraviti do tega, da bodo dali prostor drugim. Kjer ne bo zalegla lepa beseda, bo treba najti pač drug način. Se to; med tistimi, ki neupravičeno zasedajo družbena stanovanja, skoraj ni najti delavca.
Dela v petek in svetek
Andrej Andoljšek iz Jurjeviče v ribniški občini dela že dve leti pri Petrolovi bencinskičrpalki v Žlebiču. Z delom je zadovoljen, ni pa mu všeč, ker nimajo uslužbenci na črpalkah prostih sobot in nedelj.
„Dela je skoraj enako pozimi in poleti,“ je dejal, „vendar ga bo precej več, ko bo odprta cesta proti Delnicam, ki jo zdaj posodabljajo. Takrat bo potrebna odŠkofljice do Broda še kakšna črpalka, verjetno bo pa tudi naša delala neprekinjeno. Zdaj je namreč odprta od 6. do 20. ure. Vendar moramo že sedaj potegniti z delom najmanj še za pol ure.“
Za razgovor sva komaj •oV£j? tiste trenutke, ko je hodil od strank do skladišča, saj je*bilo avtomobilistov na črpalki kar precej in sta imela oba uslužbenca dovolj dela. Vendar niso čakali v vrsti le vozniki motornih vozil, ampak je prišel od časa do časa tudi kakšen kmet z nahrbtnikom kar peš ali na mopedu-Andoljšek je pojasnil:
„Prihajajo po petrolej in drU' go gorivo za kmetijske stroje* zdaj največ za kosilnice. Seved® je zelo nerodno točiti manj*6 količine ljudem v razne kangli^: vendar ljudem je treba ustre<j^£
in prav toliko otrok iz pobratenega italijanskega mesta Ronchi. V Ronchiju in avstrijskem pobratenem mestu Wagcn pa je letovalo po deset metliških otrok. V teh dneh letuje na Debelem rtiču 10 otrok iz metliške in 10 iz wagenske občine. V prihodnjem tednu bo odšlo na letovanje v Portorož še 20 mladih Metličanov.
Otroci iz metliške občine so letos prvič odšli letovat v tujino, v Avstrijo in Italijo. Otroci iz mest, v katerih letujejo Metličani, pa so gostje pri nas. Organizatorji letovanj so obiskali otroke, ki letujejo, in se prepričali, da je zanje zelo dobro poskrbljeno.
B. P.
občan
vpraau|a
madvad
odgovarja
Ostmice na dolenjevaškem polju pri Jasnici. Krme je precej, žal pa je zaradi pogostega deževja med košnjo in sušenjem slabša. (Foto: J. Primc)
— Zakaj stoji greder ribni^ KOMUNALE neizkoriščen* - Ker se je še zadnji del* pri njem raje preusmeril na dobno kmetijstvo.
REŠETO
DOLENJSKI LIST
Št. 32
drt-iaiNtt"
Novomeška kulturna skupnost ne pozna odveze: na seji ob koncu julija je predpisala prispevke vsem, ki iz kakršnega koli razloga niso podpisali samoupravnega sporazuma. Prispevna stopnja za te je enaka stopnji, znani iz samoupravnega sporazuma: 0,58 odst. od bruto osebnih dohodkov za novomeško in 0,18 odst. za republiško kulturno skupnost.
Kot je skupščini kulturne skupnosti sporočil član izvršnega sveta Štefan Seničar, je samoupravni sporazum podpisala pretežna večina.
Podpisov na teh aktih ni le od štirih krajevnih skupnosti, ene šole, nekaterih TOZD in dislociranih obratov.
Sprejet je tudi denarni načrt novomeške kulturne skupnosti za leto
Drag asfalt
Cesto od Težke vode do Stopič bodo začeli obnavljati ta mesec. Prav tako se bodo v kratkem začela pripravljalna dela za posodobitev ceste skozi Birčno vas. Cesti bo asfaltiralo novomeško Cestno podjetje, pogodbe so podpisali prejšnji teden.
Za asfaltiranje Mirne peči, Prečne in ceste od Šmarjeških Toplic do Šmahjetc pogovori še teko, je pa predvideno, da sc tudi posodobitvena dela v teh krajih prič n o letos.
„Modernizacija je zdaj draga stvar, saj kažejo računi, daje treba zgolj za asfaltiranje (brez kakršnihkoli del) enega samega kilometra odšteti milijon,11 ugotavlja Marjan Simič, član občinskega izvršnega sveta.
Podražitve pri asfaltiranju bodo občutili tudi v Paderšičevi ulici v Novem mestu, kjer so se dela že začela, za asfalt pa prispevajo tudi stanovalci.
Naposled so tudi sporočili, da bo v Irči vasi kmalu zasvetila javna razsvetljava. Dogovor za ureditev so z Elektroni že sklenili.
1974. Letos bo za kulturne potrebe v občini na voljo nekaj nad 5 milijonov dinarjev za približno 1,7 milijoa več kot lani. Od tega zagotavlja samoupravni sporazum 4,470.000 din,
445.000 din bo dala republiška kulturna skupnost, nekaj več kot
91.000 din pa je ostalo od lani. ajveč denaija odmerja letošnji načrt tako imenovanim profesionalnim ustanovam: Študijski knjižnici Mirana Jarca 1,380.000 in Dolenjskemu muzeju 1,072.000 din. Za spomeniškovarstveno dejavnost v občini bo šlo okoli milijon dinaijev,
GREDO NA KRN
Člani mladinskega odseka Planinskega društva Novo mesto so danes odšli na tridnevni izlet na Krn. Z avtobusom so krenili ob šesti uri izpred avtobusne postaje, se peljali do Bohinja in obiskali Komarčo, Crno jezero in Komno, prespali pa bodo v koči pod Bogatinom. V petek bodo nadaljevali pot na Krn, v soboto gredo na Vrsno, odkoder bodo z avtobusom odšli k izviru Soče in na Vršič.
RAZMAJANO VEN!
Učilnice na novomeški osnovni šoli „Katja Rupena“ bodo med letošnjimi počitnicami precej spremenile podobo. Šola bo namreč kupila za 200.000 din novega pohištva in tako zamenjala vse razmajane in neuporabne stole in klopi. Za ta napredek gre zahvala kolektivu novomeške tovarne zdravil KRKA, ki ima patronat nad šolo inje prispeval 200.000 dinarjev namensko za nabavo nove opreme,-
Od aprila novomeški foto— kinoklub ni več v „ilegali14. Tedaj so na občnem zboru izvolili nov odbor, za predsednika pa Marjana Kopino, kar se je kmalu poznalo pri dejavnosti. Ker so to opravili preveč na tiho, glas o oživitvi ni prišel v javnost, zato so se puščice na mrtvilo kluba nadaljevale.
„Upam, da bo mrtvila in tudi puščic zdaj konec," je onda n izjavil Kopina in se osebno zavzel za nove razstavne omarice in za to, da bi slike v njih menjali najmanj na štirinajst dni. Letos so v klubu nabavili povečevalnik in reproduktor, pro-
store pa še holj odprli fotoamaterjem.
Fotoamaterjev je veliko, aktivnih članov novomeškega kluba pa le 26. Članstvo sestavljajo pretežno amaterji, ki sov minulem obdobju opravili tečaje pod vodstvom Branka Lukiča, ki mu je pomagal Milan Gorenc. Tečaje je obiskovalo poprečno po 25 ljudi. Jeseni se bodo tečaji nadaljevali. Kot pravi predsednik kluba, bi radi priredili tečaj tudi za kinoamaterje, saj je zanimanje veliko.
„Z dejavnostjo bi sc radi dobro usklrali tudi med mladino," je nadaljeval Kopina in obrazložil to misel: v načrtu je tesnejše sodelovanje s foto krožki na šolali, kjer bi izkušeni fotoreporterji predavali ali kako drugače pomagali.
ZKPO bo dobila 750.000 in Zavod za kulturno dejavnost 300.000 din.
Republiška kulturna skupnost je namensko odobrila denar za spomenik na Cviblju (70.000), izdajo kataloga „Novo mesto v antiki11 (35.000), nadaljevanje obnovitvenih del na hmeljniškem gradu (200.000) in podobna dela na žužemberškem gradu (140.000 din).
Pričakujejo, da bo avgusta nova seja skupščine kulturne skupnosti Tedaj bo izvršni odbor pripravil podrobnejše obrazložitve k denarnemu načrtu.
MINI ANKETA
V „pasjih dnevih" seveda ne gre brez namakanja v prijetno osvežujoči vodi. Najbolj primeren je gotovo tuš v domači kopalnici, Novomeščani pa sfe radi odpravijo tudi v bazene ^okoliških toplic, čeprav /imajo „nekdaj bistro zeleno" Ktko, ki je danes v precejšnji meri že samo kanal za odplake. O kopanju v taki Krki so posamezniki menili:
Kopanje
(Ne)dobrodošle puščice
Novomeški foto kinoklub se je spet predramil
Dare ILIČ, gradbeni tehnik: „Ali bi se kopal v Krki? Odločno: ne! Novoteksove odplake naredijo vodo naravnost grozljivo, zato se mi zdi, da bi bilo kopalcev, tudi če bi bilo primemo urejeno kopališče." ^
Drago VOVK, akviziter: „Še zrak je zmeraj bolj umazan, zato me nič ne mika, da bi se šel namakat v Krko, ki celo za ribe ni več zdrava.
Anton KOVAČIČ, strojnik: „V Krko sem letos pomočil samo noge, toda ne zaradi preveč umazane ali mrzle vode, ampak zato, ker je prijetneje v topliških bazenih, pa tudi do moija ni tako daleč."
Marjan CIRER, študent: „Že davno je tega, koje bilo na Loki tako živo kot na kakšni plaži ob morju. Krko'je čas napolnil z industrijsko umazanijo, ki je pregnala kopalce, in zdi se, da bo uničila tudi ribe."
Marija ROPET, dijakinja: „Nisem iz Novega mesta in sc ne kopam v Krki, kljub temu pa se mi zdi, da voda ni preveč prijetna za kopanje, saj ima kar rccej debelo .smetano' in čudno barvo."
D. R.
Novomeška kronika
KLETVICE NA MOSTU - Nekateri avtomobilisti si privoščijo kar precejšnjo mero predrznosti, kije že skoraj nesramnost. Tako prejšnjo sredo nekemu dekletu ni preostalo nič drugega, kot daje za nesramnim voznikom v sivem razmajanem ficku glasno zaklela, ker jo je med vožnjo po mostu oplazil in na srečo mini krilce samo raztrgal.
STALNA PRIPRAVLJENOST -Za šmihelskc gospodinje, ki gojijo po vrtovih sadno drevje, je nastopilo „stanje stalne pripravljenosti". Sadeži, ki še niso popolnoma zreli, so za nekatere osnovnošolske nepridiprave močno vabljivi.
S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - Tokrat se je krvodajalske akcije udeležil kar 101 prostovolec, več kot pol (43) jih je prišlo iz „Krke", tovarne zdravil, 37 krvodajalcev pa iz Kovinarja.
ROJSTVA - Rodila je Jožica Fink iz ulice V Brezov log 6 - Tino.
POGREBI - Prejšnji teden sta umrla Marija Ipavec - Presarij v 85. letu starosti, upokojenka z Glavnega trga 2, in Marija Trantelj v 74. letu starosti, nuna iz Struge 1.
TRŽNICA - Kljub številnim dopustom je na tržnico prišlo kar pre-ccj gospodinj, ki so imele dobro izbiro. Kot kaže, je huda vročina s tržnice pregnala prodajalce kiča in nekatere suhorobarje. Cene: breskve po 8 do 10 dinarjev kilogram, belo grozdje po 11 do 15 dinarjev, jabolka po 4 do 8 din, jajca po 1 do 1,30 din, stročji fižol po 10 dinarjev kilogram, paradižnik po 5 do 8 dinarjev in hruške po 6 do 10 dinarjev kilogram.
^GEUSKE njivice
[307) - 8 avgusta 1974
DOLENJSKI LIST
Anton Prelesnik. Vrtnarsko strokovne nasvete, nabavo materiala in saditev pa je vodil Jože Kregar iz Ljubljane, ki je redno prihajal v Kočevje, kjer je pomagal tudi članom društva urejati vrtove. Letošnjo spomlad so se pokazali izdatni sadovi društvenega dela. Je že veliko smotrno urejenih novih vrtov. Pomislek nekaterih v Ljubljani, da njihova sredstva za teden sadjarstva in vrtnarstva niso bila koristno vložena, je bil torej zmoten.
Zdaj pa na kratko še o delovnih načrtih društva do konca leta. Uredili bodo organizacijsko obliko društva tako, da bodo uvedli poverjenike za posamezne predele mesta in okolice, nabirali nove člane, ustanovili mladinski krožek, prirejali strokovna predavanja in poučne izlete ter pogosteje sestanke članstva. Skupno bodo priskrbeli za člane sadna in okrasna drevesa ter sadike
ENI POSPRAVLJAJO, DRUGI SMETIJO
„Kurjenje je prepovedano in kaznivo" piše na tabli, pribiti na staro lipo v Rožnem studencu pri Kočevju, nekdaj najlepšem predelu mestne okolice. Tabla je precej razbita, vendar je napis še čitljiv. V posmeh opozorilu je v okolici lipe veliko kurišč nedeljskih izletnikov, ki so si na svežem zraku privoščili čevapčiče. Tudi pijače ni manjkalo, o čemer pričajo črepinje- razbitih steklenic, razmetanih okoli ognjišč. Eni skrbijo z akcijami za čiščenje okolja, drugi pa, da imajo ti kaj dela.
A. A.
ODOBRENJE POSOJIL
Kljub počitnicam imajo te dni v podružnici Ljubljanske banke v Kočevju precej dela zaradi dajanja dolgoročnih posojil za stanovanjsko izgradnjo. Večji del kreditov je bil zadnje tedne že odobren, zato posojilojemalci hitijo, da bi dobljena sredstva čim prej koristno porabili. Precej dela imajo tudi ostali, med njimi trgovci z gradbenim materialom.
LUTKARJI DELAJO
Na zadnji seji upravnega odbora Lutkovnega gledališča Kočevje so sklenili, da bodo z lutkovno igrico „Tonček-partizan" gostovali v vseh večjih okoliških krajih. Na lutkovni seminar, ki sc je pričel 8. julija v Kopru m bo trajal ves teden, so poslali mladinko in članico lutkovnega gledališča Vesno Metelko.
in cvetice. Vsak član bo naročil revijo Sadjar in vrtnar. Vključili pa se bodo tudi v zvezo Sadjarskih in vrtnarskih organizacij Slovenije.
ANDREJ ARKO
SPET IZKOPAVANJA
Člani Inštituta za arheologijo iz Ljubljane te dni nadaljujejo raziskovanje Ciganskih jam v Zeljnah pri Kočevju. Pri delu, ki ga vodi prof. dr. Mitja Brodar, sodeluje tudi skupina dijakov kočevske gimnazije, ki jih zanima arheologija.
V. I.
MUZEJ H KS
Predstavniki kulturne skupnosti, Pokrajinskega muzeja in krajevne skupnosti Kočevjc-mesto so že podpisali družbeni dogovor o priključitvi muzeja h krajevni skupnosti. Zaradi premajhnega števila zaposlenih se muzej ne bi mogel registrirati kot samostojna organizacija združenega dela.
V. I.
KMALU NOVE HIŠE
Po daljših pripravah so te dni začeli člani stanovanjske zadruge Mestni log v Kočevju pripravljati teren za izvajanje gradbenih del, kajti tudi zbor vlagateljev se je na zadnji seji dokončno odločil, da dodeli omenjeni zadrugi posojilo v višini 1.200.000 din, kar naj bi zadostovalo za ureditev komunalnih naprav. Ob drugih težavah se zadrugi zastavlja tudi vprašanje, kako vnovčiti druga posojila, ker še nimajo urejenih vseh potrebnih dokumentov za gradnjo. Ce ne bo kakih ovir, bo v tem predelu Kočevja kmalu stalo 55 montažnih hiš.
NABIRALCI SADEŽEV
Ni težko ugotoviti, da je v Kočevju in okolici vsako leto več nabiralcev gozdnih sadežev, vse manj pa samih sadežev. Razlog je verjetno ta, da je čedalje manj gozdnih posek, ki jih porašča gozd.
AVTOBUSA NI!
Člani poverjeništva društva upokojencev v Koprivniku so se v razpravi o prometnih zvezah tega kraja z občinskim središčem in drugimi kraji zavzeli za to, da bi avtobus, ki prihaja do Oneka, pripeljal dvakrat na teden tudi v njihov kraj. Niso zadovoljni s tem, da ne prihaja vstij občasno k njim zdravnik, čeprav ga potrebujejo in imajo zanj na voljo tudi prostore.
Strokovnjak Jože Kregar kaže kočevskim vrtičkarjem, kako je treba skrbeti za rože na vrtu. (Foto: J. mmc)
Lepi vrtovi naših vrtičkarjev
Kaj je delalo sadjarsko-vrtnarsko društvo doslej in kaj bo še naredilo
Novo mesto: nikomur odveze
/ /•
Sklep kulturne skupnosti: prisnevke morajo plačati tudi tisti, ki samoupravnega sporazuma niso podpisali - Letos 1,7 milijona dinarjev več
Pri Kočevskem Turističnem dru-“|vu je že dolgo obstajala hortikulturna sekcija, ki se je leta 1972 j)o ^kaj zelo uspelih in strokovno vo-«h! • Predavanjih na „Tednu sadjar-Va m vrtnaiStva" osamosvojila kot niostojno Sadjarsko vrtnarsko dru-Vo Kočevje. Vrtičkarji so že pred tanovitvijo društva tesno sodelo-, z zadrugo in vrtnarjem iz Lju-nn3?6’ nat? P.a ^ s krajevno skup-ostjo Kočevje-mesto, ki jim tudi aenarno pomaga.
Društvo se je zavzelo za stro-ze|Vn° ureJanje mestnih parkov in ctlIC, za kar se je zavzel inž.
dolg obvoz
Dnf tCV^n' °bčani Kočevja predvsem j „,etl radi obiščemo dolino Kolpe. ~ 0s je obisk krajev od Fare do
Osilnice
precej otežen, ker urejajo
CPcfrv i* r .. J ^	»	ulvJaJv
_ .-.Marsikdo se jezi, ker mora na-U avit' trikrat daljšo pot, če hoče Pr,ti v Faro.
V. I.
NOV BLOK
ZIDAR Kočevje je za-lucilo gradbena dela na novem sta-vanjskem bloku ob Turjaški cesti. *tc do bloka bodo v kratkem tu<li asfaltirali.
V. I.
vprašanje bolniškega
STALEŽA
Zdravstveni dom Kočevje-Ribnioa l:.Pred časom obvestil vse organiza-združenega dela in TOZD, da so zadnjem obdobju bolniški dopusti Ju°S*C-n.*h že presegli republiško )erP.re^je- Da bi uspešno rešili to tdr CC vPra*‘anje> predlaga omenjena avstvena ustanova, naj se temu -la P0SVetij° sindikalne podružnice, .delavskih kontrol, vodstva lararf-^ s;pioupravni organi, kajti ■D. , bolniških dopustov utrpi go-•ko a-rJitv° °b obveznih izdatkih ve-avc>S zaradi pomanjkanja de-Cniev V Pro*zvodnji. Prve razprave o i/k'|) V^ra^anju so pokazale, da ga bo T .Podrobneje obravnavati z razit*. a . *n v prihodnje temeljito He?n i.1*’ ^asti proti tistim posa-ahii. • orn* ki bolniški dopust upo-JaJo v druge namene.
Kočevje kat, J
težave z vodo
U0. •	Mozeljski	vodovod že
in y |}.a8aja. V nižje ležečih hišah če	nadstropjih	voda malo te-
v»sjih pa nič. Domačini so satni pomočjo HYDROVODA Kater»'	>s^ali	napake, ne-
je bj|L I?a^* in jih odpravili, vendar spi0i 0 ‘zboljšanje le začasno ali ga jetn,. ni bilo. Zato bo Mozlju ver-Potreben nov vodovod.
G|banje prebivalstva
ČnXjUn^u *ctos na območju mtfti-PorcUi!lrai*a Kočevje ni bilo rojstev. J°Sjp 1? ^ je 10 parov. Umrli so: 25 L K-enda, upokojenec iz Zeljn koienJ 66 kt; Alojz Pretner, upo-Marij., ,}z Dolge vasi 11, star 66 let; Trata |,rn‘k, kuharica iz Kočevja, Linji* ’ stara 48 let; Helena ji, «♦ ’ gospodinja, umrla v Nemči-lidska U tet; Helena Novak, inva-gorsk-, "i^kojenka iz Kočevja, Pod-tić |in.| v stara 53 let; Anton Abu-
star družin-
*v UHaI/	*	<»II IUII
60’lcv■ p °Jcncc 'u Salkc vasi 91 ska un, ,ra.nčiška Mesojedec, diu^m-Jeva i n OJenka iz Kočevja, Cankar-unpk,,:; star.a 71 let; Peter Madžar, letI AnV)i!C i2 Čvišlarjev 12, star 69 ^cvia v t Mcli°. gospodinja iz Ko-let; Ant ior a ulica 9, stara 63 Borovo,10," Lavrin, upokojence iz H dl 4’ star 71 tet, in Jože Sev-ska’if: avcc a Kočevja, Kolodvor-star 44 let.
Delavci komunalnega podjetja Ljubljana so pred kratkim uredili prometno signalizacijo na avtobusni postaji v Kočevju. Postavili so nekaj novih prometnih znakov, začrtali prehode za pešce in razvr-stilne pasove na cesti. (Foto: France Brus)
Tehnična baza AMZS se je prejšnji teden iz Trebnjega preselila v nove prostore na Otočcu. To je velika pridobitev za več tisoč .lastnikov osebnih avtomobilov na Dolenjskem, saj jim bodo poslej lahko na enem kraju testirali vozila, opravili tehnične preglede, hkrati pa jim izdali najrazličnejša kreditna pisma, bone in drugo za potovanja v tujino. Na bazo opozaija od daleč viden steber z napisom, kar je videti na posnetku. (Foto: I. Zoran)
— Ena gospa je rekla, da se čuti kar manjvredno, kadar ji pri. nakupu šepnejo, da je še „po stari ceni..
19
SOLIDARNOSTNI STANOVANJSKI SKLAD OBČINE NOVO MESTO
Na podlagi 20. člena statuta Solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Novo mesto in v skladu z določili pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj zgrajenih s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Novo mesto (SDL 15/74 in 21/74) je upravni odbor sklada sprejel na svoji seji dne 1. 8. 1974 naslednjo
PREDNOSTNO LISTO
upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih, zgrajenih s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Novo mesto.
DRUŽIN Z NIŽJIMI DOHODKI
Zap.	Priimek in ime	Bivališče	Štev.	Štev.	Upravičen
št.			druž.	dosež. do	
			čl.	točk	stanovanja
1	2	3	4	5	6
a. v Novem mestu:					
1.	MALNAR Blaž	Uršna sela — Laze 13	6	833	3-sob.
2.	KUPEC Albert	Nm — Kettejev drevored 31 -	6	796	3-sob.
3.	DIDOVIČ Marija	Nm — Cesta herojev 17	5	790	2 1 /2-sob.
4.	BOGOVAC Jovan	Nm — Lobetova 6	4	748	2-sob.
5.	TOMAŠEV Jelka	Nm — Gotna vas 62	4	744	2-sob.
6.	SERTIČ Romana	Nm — Trdinova 39	3	743	1 1/2-sob.
7.	ROZMAN Maks	Nm — Mirana Jarca 38	4	743	2-sob.
8.	ŠTAMCAR Marija	Nm — Kettejev drevored 31	2	728	1-sob.
9.	BRODGESELL Kristina	Krka 1	4	721	2-sob.
10.	KUMER Toni	Nm — Kettejev drevored 31	5	716	3-sob.
11.	MIKLAVC Dragica	Regerča vas 96	4	686	2-sob.
12.	ŠUŠTARŠIČ Marija	Nm — Ketejev drevored 31	4	673	2-sob.
13.	ROZMAN Jožica	Črmošnjice 18	4	673	2-sob.
14.	ZUPANČIČ Milka	Otočec — Sevno 1	3	671	2-sob.
15.	PUREBER Rozalija	Gotna vas 7	2	670	1 -sob.
16.	VIDRIH Ludvik	Nm — Lobetova 5	4	661	2-sob.
17.	RUS Anton	Nm — Prečna 2	6	656	2 1 /2-sob.
18.	ZAGORC Antonija	Nm — M. Majcna 1	4	656	2-sob.
19.	MAŽIBRADA Duro	Nm — Zagrebška 9	4	648	2-sob.
20.	KOSTREVC Anica	Nm — Skalickijeva 6	4	640	1 1 /2-sob.
21.	GAZVODA Marija	Gotna vas 31 c	2	637	gars.
22.	BRADAČ Marjeta	Nm — Ragovska 21	5	635	2 1 /2 sob.
23.	TRAMTE Jožica	Nm — Mestne njive 9	4	632	2-sob.
24.	PRŠINA Fanika	Nm — Kettejev drevored 32	2	617	1 -sob.
25.	GAZVODA Antonija	Nm — Lamutova 30	2	612	gars.
26.	LOBE Jože	Irča vas 29	4	608	2-sob.
27.	DEBEVC Darinka	Irča vas 44	4	604	2-sob.
28.	RAJK Milena	Nm — Breg 15	2	598	gars.
29.	AMBROŽIČ Zlata	Nm — Na tratah	4	570	2-sob.
30.	KITANOVIČ Čedomir	Nm — Brod 31	4	563	2-sob.
31.	BUČAR Ivanka	Nm — Mirana Jarca 17	3	558	1 1/2-sob.
32.	ZAGORC Ivana	Šentjernej 101	2	557	1 -sob.
33.	RABIČ Ljubomir	Nm — Prešernov trg 15	4	552	2-sob.
34.	UREK Nežka	Nm — Lobetova 7	2	550	1-sob.
35.	BERUS Anica	Nm — Vrhovčeva 1	3	548	1 1/2-sob.
36.	MUSIČ Jožica	Nm — Cankarjeva 6	2	545	gars.
37.	POPOVIČ Irena	Gotna vas 70	2	544	1-sob.
38.	ŠPOLJAR Ana	Nm — Ragovska 7	5	537	2-sob.
39.	KOBLER Tatjuša	Nm — Brod 16	3	535	1 1 /2-sob.
40.	BUČAR Antonija	Šentjernej — Šmalčja vas 9	3	532	2-sob.
41.	NESIČ Sifet	Nm — Glavni trg 8	3	527	1 1/2-sob.
42.	ARSENOVIČ Ljubomir	Nm — Na tratah 19	4	526	1 1 /2-sob.
43.	KOBE Karolina	G. Straža 33	3	524	1 1/2-sob.
44.	IVANETIČ Jože	Regerča vas 100	4	518	2-sob.
45.	SAJE Drago	Dol. Toplice 59	4	518	2-sob.
46.	MIKEC Ivanka	Nm — Gubčeva 35	2	506	1 -sob.
47.	BERGINC Marija	Nm — Kolodvorska 2	4	498	2-sob.
48.	KADVANJ Štefan	Stopiče — Hrušica	3	495	1 1/2-sob.
49.	HODNIK Anton	Nm — Prečna 2a	4	486	2-sob.
50.	STRAJNAR Majda	Zbure 4	4	477	2-sob.
51.	BOŽIČ Angela	Nm — Zagrebška 16	3	475	1 1/2-sob.
52.	MODIC Blažena	Irča vas 51	4	470	2-sob.
53.	FINK Martina	Šmihel — K Roku 4	2	465	1 -sob.
54.	ŽAGAR Milka	Nm — Kettejev drevored	2	459	1-sob.
55.	KONČINA Viktor	Pod Trško goro 91	3	453	1 1/2-sob.
56.	LIPEJ Jožica	Nm — Majde Šilc 9	4	447	2-sob.
57.	ŠUŠTARŠIČ Marija	Brod 20	2	443	1-sob.
58.	MARKOVIČ Lojzka	Dol. Toplice 2	2	440	1-sob.
59.	KURE Olga	Nm — Kandijska 13	2	436	gars.
60.	MERLIN Antonija	Nm — Partizanska 11	2	430	1 -sob.
61.	ŽIBERT Dušan	Nm — Zagrebška 19	3	424	1 -sob.
62.	ZORAN Julijan	Nm — Šmihelska c. 5	2	421	1-sob.
63.	DAJČMAN Marjeta	Nm — Volčičeva 15	4	416	2 1 /2-sob.
64.	MASNA K Franc	Nm — M. Majcna 1	3	408	1 1/2-sob.
65.	HREN Majda	Nm — Ragovska 7	5	401	2 1 / 2-sob.
66.	CESAR Anica	Nm — Novi trg 9	4	399	2-sob.
67.	PLANTAN Jožefa	Nm — Mestne njive 5	3	396	1 1/2-sob.
68.	ŠKRABEC Anica	Nm — Mestne njive 12	4	376	2-sob.
69.	MLINAR Silva	Gor. Straža	3	372	1 1/2-sob.
70.	HUNJET Majda	Nm — Glavni trg 1	4	366	2-sob.
71.	ČRNEC Anica	Nm — Novi trg 9	3	365	1-sob.
72.	HORVAT Ana	Nm — Partizanska 8	2	354	1 -sob.
73.	BAGARI Vida	Nm — Hladnikova 1	3	353	1 1/2-sob.
74.	NOVAK Meri	Nm — Mestne njive 8	2	352	1-sob.
75.	MUHIČ Mirko	Nm — Mej vrti 2	4	345	2-sob.
76.	LJUBI Fanika	Nm — Mestne njive 7	4	342	2-sob.
77.	BADOVINAC Dragica	Nm — Trdinova 3	2	342	1 -sob.
78.	ŠEGEDIN Marija	Nm — Mestne njive 2	4	322	2 1 /2-sob.
79.	KRAŠEVEC Terezija	Nm — Mej vrti 5	3	312	1 1 /2-sob.
80.	JAKOBČIČ Mihael	Nm — Majde Šilc 18	5	298	3-sob.
81.	KOSTREVC Ana	Nm — Muzejska 5	4	295	2-sob.
82.	KUMER Marija	Nm — Kettejev drevored 42	4	275	2-sob.
83.	MESOJEDEC Milka	Nm — Ljubljanska 20	3	260	2-sob.
84.	CIMPRIČ Jože	Nm — Trdinova 35	5	257	3-sob.
85.	BUTARA Tatjana	Šentjernej 138	3	219	1 1/2 sob.
b. v Straži:					
1.	ŽUPEVEC Marija	Gor. Straža 33	5	313	2-sob.
c. v	Šentjerneju:				
1.	RODIČ Marija	Šentjernej — Drama 3	5	716	3-sob.
2.	JORDAN Neža	Šentjernej — Imenje 6	4	631	2-sob.
3.	OGOREVC Jože	Šentjernej — Roje 10	5	587	3-sob.
4.	DROBEŽ Štefka	Šentjernej — D. Brezovica 10	2	515	1 1/2-sob.
5.	ŽUPAN Ivanka	Šentjernej — Brezje 1	3	493	1 1/2-sob.
6.	KRHIN Minka	Šentjernej 122	2	475	1 -sob.
7.	SLAK Martina	Šentjernej 85	2	456	1 1/2-sob.
8.	BEVK Albina	Šentjernej 74	2	435	1-sob.
9.	KRHIN Antonija	Šentjernej 5	2	353	1-sob.
d. v	Žužemberku:				
1.	HOČEVAR Miroslava	Žužemberk 74	6	758	2 1/2 sob.
2.	VEHOVEC Olga	Žužemberk	3	410	1 1/2 sob.
3.	RIFELJ Štefka	Dvor 44	3	308	2-sob.
MLADE DRUŽINE
Zap.
št.
Priimek in ime
Bivališče
1 2
a.	v Novem mestu:
1. RODIČ Franc
2. ŠPILAR Marija
3. ŠIMEC Marija
4. PIRNAR Ciril
5. BRUNER Jože
6. ŽIŽEK Alfonz
7. TURK Jože
8. PEVEC Franc
9. PŠENIČNIK Marija
10. ROMIH Metka
11. JOVANOVIČ Zvone
12. HODNIK Alojz
13. NILIČ Jelka
14. ŠINKOVEC Darinka
15. ŠOBAR Alenka
16. MANDIČ Mile
17. ŠTRBENC Alojz
18. ILIČ Anica
19. ŠEGA Štefka
20. DRMAŽ Stane
21. ŽUPAN Franci
22. ŠAFRAN Boža
23. LJUBI Stane
24. HROVAT Jože
25. BRULC Bojana
26. POVŠE Marija
27. LINDIČ Božo
28. ROZMAN Vinko
29. BARČIČ Slavko
30. TRIČIČ Branko
31. RADOJČIN Mara
32. KOPINA Nada
33. MIKLAVČIČ Stane
34. NOVINA Jože
35. ŠTRUMBELJ Brane
36. LOZEJ Alojz
37. DANEV Savo
38. ARTAČ Janez
39. MIKEC Marinka
40. AŠIČ Darko
41. PEČNIK Milka
42. TURK Silvester
43. GOGIČ Simo
44. LOVRENČIČ Darinka
45. ŠEREMET Anica
46. LONGAR Jožica
47. JERKOVIČ Franjo
48. SALOPEK Branka
49. BRADICA Janko
50. LAZAR Dušan
51. POVŠE Antonija
52. ŠEPETAVC Boris
53. OSTRVICAJuso
54. JARC Stanislav
55. MELAHERAna
56. NEGOVANOVIČ Čedo
57. FLEK Jožica
58. ZAVIRŠEK Andrej
59. BANČOV Marta
60. DRKUŠIČ Marko
61. JAKŠIČ Duro
62. ŠUŠTARŠIČ Niko
63. KRDALIČ Izudin
64. NAGELJ Stanka
65. KIKELJ Janez
66. DRKUŠIČ Nikola
67. MIŠKOVIČ Mato
68. PETRIČ Cvetka
69. KARAPANĐIČ Milovan
70. ŽAGAR Metod
71. DUKIČ Gajo
72. PERAŠIN Marjan
73. BRINEC Vladimir
74. HROVAT Stane
75. BANIČ Jožica
76. PAVLIN Boris
77. BLATNIK Ladislav
78. JERIČEKJože
79. JOVIČ Radislav
80. ZUPANČIČ Silvo
81. BAMBIČ Branko
82. GARIBOVIČ Milislav
83. PERME Marija
84. PUŠ Jože
85. KIRN Alojz
86. PEŠIČ Slobodan
87. FABJAN Jože
88. VRANIČAR Alojzija
89. KLEMENČIČ Franc
90. MEGLIČ Anton
91. ŠPILAR Angelca
92. JERANČIČ Bojan
93. SLOBODNIK Martin
94. PAVLIN Alojz
95. REŽEK Zdenka
96. STRAJNAR Vinko
97. KRIVOGRAD Peter
98. PESKAR Martina
99. PETROVIČ Vlasta
100. MARIJAN Mato
101. POVŠE Aleksander
102. KLEPEC Ana
103. SADEK Rudi
104. RAHNE Stanislav
105. DRAGAN Franc
106. BUKOVEC Venčeslav
107. LUŠTEK Alojz
108. ŽIBERT Marjana
109. GOLOB Magda
110. SURINA Cirila
111. ADROVIČ Čerim
112. LIKAR Peter
113. HAJNŠEK Franc
114. SEČEN Anton
115. SROVINJože
116. VIDIČ Danilo
117. JAKLIČ Marija
Nm — Koštialova 40 Nm — Adamičeva 6 Nm — Jedinščica 24 Nm — Brod 3 Nm — Lobe tova 27 Nm — Foersterjeva 5 Nm — Koštialova 37 Nm — Lobetova 4 Nm — Lamutova 2 Nm — Vrhovčeva 1 Nm — I. Roba 33 Nm — Na tratah 11 Nm — Volčičeva 38 Nm — Ragovska 10 U. Sela — Laze 10 Nm — M. Majcna 1 Nm — Brod 24 Nm — Na Lazu 3 Nm — Na tratah 11 Št j.— D. Maharovec 11 Irča vas 53 a Ločna 5
Nm — Šmihelska 6 Nm — Cankarjeva 31 Trška gora 43 Brod 29
Regerča vas 104 Nm — Majde Šilc 13 Nm — Bršljin 45 Gotna vas 58 Nm — Zagrebška 29 Nm — Koštialova 2 Stop,— Črmošnjice 34 Nm — Pot na Gorjance Nm — M. Kozine 25 Straža — H ruševec 5 Nm — Brezov log 21 Irča vas 65 Nm — Gubčeva 31 Nm — Lobetova 10 Nm — Drejčetova 22 Nm —I. Vaštetove 17 Gotna vas 46 Irča vas 24 Nm — Ivana Roba 2 Regerča vas 48a Nm — Brezov log 50 G. Straža 110 Nm—Pot na Gorjance 20 M. Slatnik 8 Irča vas
Nm — Paderšičeva 26 Brod 45
Nm — Koštiatova 3 V. Brusnice 28 Nm — Zagrebška 18 Nm - Zagrebška 16 Nm — Partizanska 14 Brod 24
Nm — Trdinova 31 Nm — Volčičeva 16 Nm — Paderšičeva 16 Gotna vas 40 Nm — Kosova 7 Srebrniče 9 Gotna*vas 40 Smolenja vas 53 Uršna sela 86 Nm—Zagrebška 29 Regerča vas 72 Šmihel — K Roku 16 Nm — Lobetova 40 Brod 55
Nm — Novi trg 9 Žabja vas 41 Nm — Vrhovčeva 18 Urš. sela — Laze 13 Nm — Dilančeva 1 G. Straža 108 D. Toplice 37 D. Toplice 31 Nm—Valantičeva 8 Nm — Jenkova 1 Nm—Težka voda 10 Škocjan-Zalog 8 Nm—Brezov log 34 D. Topi.—Cerovec 6 Nm-Brezov log 22 Žabja vas 1 D. Kamence 3 Štj.—Čadraže 13 Nm—Volčičevj 51 Nm—Mirana Jarca 32 Nm—Gubčev j 7 Nm-Lobf.t*'va 4 Nm—N.i Loko 1 Nm—Nad mlini 20 Črešnjice 18 Nm—Maistrova 1 Šmihel 68 Brod 52
Nm—Adamičeva 34 Nm—Ljubljanska 16 Nm—Ljubljanska 16 Nm—Cankarjeva 8 NM—Zagrebška 16 Gotna vas 44 'Jm—Majde Sile 6 Nm—Dilančeva 1 Nm—Bršljin 17 Vavta vas 12 Šmar.op.—Sela 2 Nm—like Vaštetove 19 Nm—Ljubljanska 16 Nm—Ljubljanska 16 Regerča vas 10b Nm—Kotarjeva 5
Štev.	Štev.	Upravičer
druž.	dosež.	do
čl.-	točk	stanovan.
4	5	6
4	708	1 1/2-s.
4	658	1 1/2-s.
3	636	1 1/2-s.
3	635	1 1/2-s.
4	616	1 1/2-s.
4	610	1 1/2-s.
3	606	1 1/2-s.
3	603	1 -sob.
3	601	1 1/2-s.
3	599	1 1/2-s..
3	598	1 1/2-s.
3	575	1 -sob.
3	572	1 1/2-s.
3	571	1-sob.
3	561	1 1/2-s.
3	561	1 1/2-s.
3	560	1-sob.
3	559	1-sob.
4	559	11/2-s.
3	553	1 1/2-s.
3	553	1-sob.
3	551	1-sob.
3	547	1-sob.
3	546	1 1/2-s.
3	540	1 1/2-s.
3	538	1 1/2-s.
3	537	1-sob.
3	537	1-sob.
3	534	1-sob.
3	530	1-sob.
3	530	1 -sob.
4	527	1 1/2-s.
4	524	1 1/2-s.
3	523	1 1/2-s.
3	52T	1-sob.
4	517	1 1/2-s.
3	515	1 1/2-s.
3	512	1 1/2-s.
3	512	1 1/2-s.
3 .	510	1 -sob.
3	507	1 1/2-s.
3	503	1 1/2-s.
3	502	1 1/2-s.
3	501	1 1/2-s.
2	500	garson.
3	498	1 1/2-s.
3	497	1-sob.
3	494 ,	1-sob.
4	493	1 1/2-s.
3	491	1 1/2-s.
3	488	1 1/2-s.
3	487	1 -sob.
3	485	1-sob.
3	478	1 1/2-s.
3	475	1-sob.
4	474	1 1/2-s.
4	473	1 1/2-s.
2	465	garson.
3	459	1 1/2-s.
3	459	1-sob.
3	459	1-sob.
3	458	1 1/2-s.
2	456	1-sob.
3	456	1 1/2-s.
3	456	1 1/2-s.
3	456	1 -sob.
5	455	1 1/2-s.
3	455	1 1/2-s.
3	454	1 1/2-s.
2	454	1 -sob.
2	453	garson.
3	450	1-sob.
3	449	1 1/2-s.
2	447	garson.
3	444	1-sob.
3	443	1 -sob.
3	442	1 1/2-s.
3	441	1-sob.
3	441	1 1/2-s.
3	438	1-sob.
3	436	1-sob.
3	436	1-sob.
3	432	1 1/2-s.
3	432	1 1/2-s.
3	431	1-sob.
3	430	1 1/2-s.
3	428	1 1/2-s.
3	428	1 -sob.
3	427	1-sob.
3	426	1 1/2-s.
4	425	1 1/2-s.
3	425	1 1/2-s.
2	422	garson.
3	420	1 -sob.
2	420	1 ob.
3	419	1 1/2-s.
3	416	1 1/2-s.
3	416	1 1/2-s.
3	416	1-sob.
3	415	1 -sob.
3	415	1 1/2-s.
3	414	1 1/2-s.
3	412	1 1/2-s.
3	411	1 1/2-s.
2	. 410	garson.
3	408	1 1/2-s.
3	408	1-sob.
3	407	1 1/2-s.
3	405	1-sob.
3	404	1 1/2-s.
2	404	1 -sob.
3	403	1 1/2-s.
2	403	1 -sob.
3	402	1 1/2-s.
3	402	1 1/2-s.
3	400	1 1/2-s.
3	400	1 1/2-s.
Izjava del. organiz., ki bo najkasneje v 5 letih rešila stan. vprašanje upravičenca 7
„Novotehna" Nm	—
„Novoteks" Nm	da
„Dolenjka" Nm	—
„Krka" Nm	—
„Novotehna" Nm	—
„Novoteks" Nm	—
„Krka" Nm	—
Kom. podj. Nm	—
IMV Nm
„Krka" Nm	—
IMV Nm r IMV Nm
„Krka" Nm	.	—
„Novoteks" Nm	—
sama	da
IMV Nm	—
„Novoteks" Nm	da
„Novoteks" Nm	—
SGP „Pionir" Nm	—
IMV Nm
„Novoteks" Nm	—
„Krka" Nm	da
„Iskra" Nm •	—	.
sam	da
„Novoles" Nm	—
„Iskra" Nm	—
„Iskra" Nm	—
IMV Nm
„Novoteks" Nm	—
„Krka" Nm	—
IMV Nm
IS Skup. obč. Nm	—
sam	i	da
„Novotehna" Nm	—
„Novoteks" Nm	—
„Novoles" Nm	—
„Novoteks" Nm	—
„Novoles" Nm	da
„Krka" Nm UJV Nm
„Labod" Nm	—
SGP „Pionir" Nm	—
IMV Nm
„Novoteks" Nm	—
IMV Nm
„Dominvest" Nm	da
„Novoteks" Nm	—
„Novoles" Nm	—
IMV Nm
Ljub. dnevnik Nm	da
Zav. „Rog" Nm	—
„Novoteks" Nm	—
SGP „Pionir" Nm	—
„Krka" Nm	—
„Labod" Nm	—
IMV Nm
sama	da
„Novoles" Nm	—
Zdrav, dom Nm	da
IMV Nm	-
„Novoteks" Nm	—
sam	da
SGP „Pionir" Nm	da
OŠ Grm Nm	—
IMV Nm IMV Nm
„Novoteks" Nm	—
„Iskra" Nm	—
IMV Nm	-
„Novoteks" Nm	—
SGP „Pionir" Nm	—	1
„Krka" Nm	—
„Krka" Nm	—
IMV Nm
„Novoteks" Nm	—
Obč. skup. Nm	—
sam	da
Hotel „Grad" Otočec da • „Novoles" Straža	—
„Krka" Nm	—
„Krka" Nm	—
SGP „Pionir" Nm	—
Zdrav, dom Nm	—
„Novomontaža" Nm	—
SGP „Pionir" Nm	—
„Krka" Nm	.	—
„Novoles" Straža	—
IMV Nm	'	-
IMV Nm
SGP „Pionir" Nm	—
sama	da
„Labod" Nm	—
„Krka" Nm	—
„Novoles" Straža	da
SGP „Pionir" Nm	—
sam	da
„Krka" Nm	—
„Krka" Nm	—
DBH Nm	-r
SVP N m
„Novograd" Nm	—
IMV Nm
IMV Nm	da
„Krka" Nm	—
„Krka" Nm	—
„Novoles" Straža	—
SGP „Pionir" Nm	-
„Iskra" Nm	—
Hotel „Grad" Otočec — „Dominvest" Nm	—
„Gorjanci" Straža	—
IMV Nm
„Iskra" Nm	—
IMV Nm
„Krka" Nm	—
„Krka" Nm IMV Nm
(nadaljevanje na naslednji stranili
20
DOLENJSKI LIST
St. 32 (1307) - 8. avgusta
(nadaljevanje s prejšne strani)
118. GODLER Marjan
119. BUČAR Alojzija
120. OŠTIR Slavica .
121. VUJIČ Svetislav
122. ĐUDOVIČNada
123. GREGORIČ Andrej
124. KAPLAN Tanja
125. STANIČ Radko
126. KOS Darinka
127. KIRN Marica
128. PLESAC Josip
129. JURŠAKNada
130. DURIČ Štefica
131. ZATUROVSKI Dimitrij
132. KOŠAK Marjan
133. ČERČEK Peter
134. KEBELJ Alojz
135. BRATOŽ Boris
136. RAJKOVAČA Marko
137. MILOJEVIČ Antonija
138. BOŠKOVIČ Blaženka
139. PICEK Marko
140. MALJUNA Črtomira
141. BOŽIČ Zlatko
142. BOGOVIČ Jože
143. UREKAR Miran
144. ZAJC Boris
145. MARKELIČ Marija
146. PUNGERČIČ Renata
147. KOŽELJ Boris
148. VERTUŠIvan
149. RETELJ Anica
150. UDOVČ Niko
151. JOŠT Jože
152. SELIŠKAR Ladislav
153. SAV KOV Dušan
154. PAVLIN Milica
155. GOŠNIK Miha
156. PUCELJ Jožica
157. RIOSA Marjan
158. KOVAČIČ Boštjan
159. FINK Bojan
160. JUVAN Peter
161. JANKOVIČ Viljemka
162. VIDOVIČ Jakobina
163. GALOVIČ Ivica
164. KOSTADINOVSKA Zdenka
165. MACE LE Lado
166. SEDAJ Vladimir
167. KOVAČEVIČ Miroslav
168. FERFOLJA Miroslav
169. ROMIH Zlatko
170. VENE Jože
171. BENCIK Bojan
172. MIŠMAŠ Marija
173. ŠTEFANČIČ Ivica
174. PETERLIN Gorica
175. PIRC Tone
176. GUTMAN Milojka
177. R KM AN Božo
178. DVORNIK Marjan
179. KOR INČ IČ Drago
180. BAZNIK Marjana
181. TOMC Martina
182. CETINA Jovan
183. BRUDAR Viktor
184. MAJCEN Stojan
185. NOVAK Branka
186. PRISTAVEC Majda
187. GUBINA Tatjana
188. VIZLAR Slavka
189. ČAUŠEVIČ Ismet
190.- MAJHS Jože
191. ROZMAN Jože
192. KOVAČ Dana
193. JAZBEC Sabina
194. ŠKOF Rudi
195. UDOVIČ Jože
196. PRIMC Drago
b.	v Straži:
Podturn 43	3	39-9
Nm—Mirana Jarca 17	3	39
Irča vas 38a	3	39
Regerča vas 27	-	3	396
Šmihel 37	2	394
Nm—M. Majcna 1	2	393
Nm—Zagrebška 18	3	392
Nm—Jerebova 20	2	391
Šentjernej 105	3	390
Šmihel 63	3	389
Cegelnica 42	2	388
Nm—C.kom.Staneta 26a	3	386
G. Straža 42	2	386
Irča vas 42	3	383
Trška gora 47	2	380
Irča vas 19	3	378
Nm—Kotarjeva 7	2	377
Nm—Zagrebška 23	3	374
Regerča vas 18a	'	2	374
Nm—Prečna 2	3	370
Vavtavas31	3	369
Nm—Bršljin 27	3	368
Nm—Nad mlini 41	3	368
Nm—Kettejev drev.41 .	3	366
Regerča vas 17a	2	366
Nm—Ljubljanska 18	3	365
Birčnavas 11	3	363
Nm—Kandijska 7	3	363
Nm—Zagrebška 14	3	361
Nm—Detelova 4	3	359
N m—Kettejev drev.49	2	358
Nm—Nad miini 41	4	356
Nm—Glavni trg 14	4	356
Irča vas 8	3	356
N m—Qlavni trg 2	3	355
D. Kamence 68	2	355
Nm—Šolska 6	3	353
Nm—Jerebova 3	3	352
Nm—Brezov log 1	2	350
Šentjernej 29	2	347
Nm—Jerebova 3	3	345
Nm-V Brezov log 6	2	339
Nm—Partizanska 29	3	339
N m—Jerebova 20	2	338
Nm—Kotarjeva 6	3	329
Nm—Nad mlini 25	2	328
Nm—Kettejev drev. 36	3	325
Nm—Nad mlini 43	#	3	320
Nm—Ragovska 23	3	318
Gotna vas 66	2	318
Nm—Cankarjeva 22	2	317
Nm—Kettejev drev.39	3	316
Šentj.—Žvabovo 3	2	314
Ločna 12	2	311
Nm—Volčičeva 8	3	310
Nm—Ljubljanska 20	2	309
Nm—Kettejev drevored 49	2	306
Nm—Volčičeva 44	2	298
Nm-Majde Šilc 13	3	294
Stranska vas 48	3	288
Nm—Ljubljanska 22	2	288
Nm—Nad mlini 26	2	282
Otočec ob Krki 7	2	282
Nm—Prešernov trg 15	4	278
Cegelnica 65	2	266
Nm—Majde Šilc 16	3	257
Nm—Nad mlini 42	4	250
Nm—Majde Šilc 6	2	246
Nm—Gubčeva 30	2	246
Nm—Kristanova 34	2	240
D. Kamence 4	4	219
G. Straža 1	3	219
Nm—Kandijska 13	4	205
N.m. Trdinova 35	3	205
Nm—Partizanska b	2	171
Nm-Majde Šilc 12	3	170
Nm—Zagrebška 16	3	170
Nm—Majde Šilc 18	2	150
Brod 36	3	138
1/2-s.	„Krka" Nm
1/2-s.	„Krka" Nm
-sob,	IMV Nm
-sob.	„Iskra" Nm
garson.	ZGP MK Ljub.
garson.	„Iskra" Nm
-sob.	SGP „Pionir" Nm
-sob.	„Krka" Nm
1/2-s.	sama
1/2-s.	„Novoteks" Nm
garson.	KŽ „Krka" Nm
1/2-s.	„Krka" Nm
-sob.	„Novoles" Straža
-sob.	GP „Novograd" Nm
-sob.	SGP „Pionir" Nm
-sob.	„Iskra" Nm
garson.	IMV Nm
1/2-s.	IMV Nm
garson.	IMV Nm
1/2-s.	„Iskra" Žbk
-sob.	„Novoles" Straža
1/2-s.	IS Skup.obč. Nm
-sob.	OSS N m
1/2-s.	„Novoteks" Nm
garson.	„Novoles" Straža
1/2-s.	„Iskra" Nm
-sob.	„Krka" Nm da
1/2-s.	„Krojač" Nm
-sob.	„Krka" Nm
1/2-s.	„Iskra" Nm
-sob.	SGP „Pionir" Nm
1/2-s.	SDK Nm
1/2-s.	Knjigotisk Nm
1/2-s.	SGP „Pionir" Nm
1/2-s.	„Novoteks" Nm
-sob.	„Krka" Nm
1/2-s.	ZGP MK Ljub.
-sob.	„Novoteks" Nm
-sob.	„Novoteks" Nm
1/2-s.	sam
1/2-s.	Zav.za iz. kadr. Nm
-sob.	„Labod" Nm
-sob.	„Krka" Nm
-sob.	sam
1/2-s.	IMV Nm
-sob.	„Krka" Nm
-sob.	„Novoteks" Nm
1/2-s.	„Krka" Nm
1 /2-s.	„Novoles" Straža
garson.	„Novoteks" Nm
-sob.	„Iskra" Nm
-sob.	UJV Nm
garson.	IMV Nm
garson.	„Novoles" Straža
1/2-s.	Novoteks" Nm
-sob.	CZP Dol. list Nm
garson.	IMV Nm
garson.	IMV Nm
-sob.	Okrož. sod. N m
1 /2-s.	sam
garson.	IMV Nm
garson.	Občrskup. Nm
-sob.	IS Skup. obč. Nm
1/2-s.	„Krka" Nm
garson.	„Krka" Nm
1/2-s.	„Novoteks" Nm
1 /2-s.	sam
sob.	„Iskra" Nm
garson.	IMV Nm
garson.	„Krka" Nm
1/2-s.	„Krka" Nm
1/2-s.	„Novoles" Straža
1/2-s.	IMV Nm
1/2-s.	IMV Nm
garson.	„Novotehna" Nm
1/2-s.	Org.za kaz.pr.obč.Nm
1/2-s.	IS Skup.obč. Nm
sob.	„Novoteks" Nm
1/2-s.	Hotel „Grad" Otočec
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
1.	KREGULJ Zdenka	Loška vas 15	3	569	1 1/2-s.	„Novoles" Straža*		
2.	JURŠIČ Vlado	D. Straža 8	3	501	1 1/2-s.	sam	da
3.	ERŽEN Milan	Vavta vas 30	3	363	1 1/2-s.	„Novoles" Straža	—
4.	ŽIVKOVIČ Nedeljko	Podgora 22	3	357	1 1/2-s.	„Novoles" Straža	—
c.	v Šentjerneju:						
1.	GOŠTE Božo	Šentjernej 97	3	543	1 1/2-s.	sam	da
2.	/ LUZAR Ljubica	Šentjernej 4	3	543	1 1/2-s.	sam	da
d.	v Žužemberku:					-	
1.	ŠTRAVS Milena	Žužemberk 84	4	648	1 1/2-s	„Iskra" Žbk	(
2.	ŠUŠTARŠIČ Jožica	Dvor 44	4	438	1 1/2-s.	„Iskra" Žbk	—
3.	LONGAR Jožica	Žužemberk 32	• 3	385	1 1/2-s.	„Iskra" Žbk	—
4.	MOHORČIČ Anica	Žužemberk 163	4	339	1 1/2-s.	„Iskra" Žbk	-
PREDSEDNIK
v	UPRAVNEGA	ODBORA
SLAVKO PAVLIN, I. r.
Na podlagi 16. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Novo mesto (SDL 15/74 in 21/74) je skupščina sklada na svoji seji dne 5/8-1974
POTRDILA
Prednostno listo upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih, zgrajenih s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada občine Novo mesto, katero je sprejel upravni odbor sklada na svoji seji dne 1/8-1974.
Pravni pouk: Zoper razvrstitev v prednostni listi je dopustna pritožba v roku 15 dni po njeni objavi v Dolenjskem listu, to je do 23. avgusta 1974. Pritožbe se vlagajo pismeno na skupščino Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto — Novo mesto, Prešernov trg št. 8.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE /	MARJAN	MOČIVNIK,	l.r.
KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA UPRAVE OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO
Razpisuje
prosta delovna mesta:
1. 2 strojepisk
2. samostojnega svetovalca za pripravo civilnega sektorja in SLO
3. inšpektorja cestnega prometa
4. gradbenega inšpektorja
6. cestno in vodnogospodarskega inšpektorja
7. vodja davčne inšpekcije
8. davčnega kontrolorja. Za razpisana delovna mesta se zahteva: pod 1. dvoletna administrativna šola, eno leto delovnih izkušenj in strokovna preizkušnja, pod 2. pravna, ekonomska ali tehnična fakulteta z ustrezno vojaško izobrazbo, 3 leta delovnih izkušenj in strokovni izpit, pod 3. dipl. prometni inženir, dipl. pravnik, dipl. ekonomist,
2	leti delovnih izkušenj, strokovni izpit ali prometni inženir, strojni inženir prometne smeri, pravnik, ekonomist ali diploma višje upravne šole ali druga visokošolska izobrazba in 5 let delovnih izkušenj ter strokovni izpit, pod 4. fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, 5 let delovnih izkušenj in strokovni izpit, pod 5. fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo; 3 leta delovnih izkušenj in strokovni izpit, ali višja tehnična šola gradbene smeri, 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit, ali srednja tehnična šola gradbene smeri, 7 let delovnih izkušenj in strokovni izpit,
pod 6. fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, 5 let delovnih izkušenj in strokovni izpit, višja tehniška šola gradbene, arhitektonske in geodetske smeri, 7 let delovnih izkušenj in strokovni izpit, srednja tehniška šola gradbene, arhitektonske ali geodetske smeri in 10 let delovnih izkušenj ter strokovni izpit, pod 7. ekonomska ali pravna fakulteta ali visoka upravna šola, 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in strokovni izpit, pod 8. srednja ekonomska ali druga ustrezna srednja šola, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in strokovni izpit. Za delovna mesta z visoko strokovno izobrazbo je predpisano 3-mesečno poskusno delo, za delovna mesta z višjo in srednjo strokovno izobrazbo 2-mesečno poskusno delo, za druga delovna mesta 1-mesečno poskusno delo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom sprejema komisija za medsebojna razmerja uprave občinske skupščine Novo mesto 15 dni po dnevu objave.
KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA
PROSTA UČNA MESTA!
Organizacija združenega dela „RIKO" — Ribniška kovinska industrija, Ribnica, objavlja naslednja prosta učna in delovna mesta:
10 učencev za poklic STROJNI KLJUČAVNIČAR
3	učenci za poklic KOVINOSTRUGAR ,2 učenca za poklic ORODJAR 1 učenec za poklic AVTOLIČAR večje število mladih delavcev za priučitev obločnega, avtogenega in C02 elektrovarjenja.
POGOJI: Za učence je pogoj končana osemletka, starost do 18 let ter zdravstvena in fizična sposobnost za izbrani poklic. Nudimo mesečne nagrade v času učne dobe po pravilniku o nagrajevanju učencev. Mladi delavci za priučitev imajo lahko nedokončano osnovno šolo. Interesenti, pošljite prošnje na naslov „RIKO", RIBNICA — Splošni sektor.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RIBNICA
Razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
LICITACIJA!
konfekcija ROG, Novo mesto, Trubarjeva 2 ^javlja licitacijo zprodajo raznega orodja, ki bo 18. avgusta '974. ^adrobne informacije dobite na upravi ali po telefonu ^—489.
Od 12. do 15. avgusta velika tovarniška RAZPRODAJA kvalitetnih zimskih ženskih plaščev s 50-odst. popustom izkoristite enkratno priložnost! „VELETEKSTIL", Črnomelj
< \\\\\\\\\\\\\\\\N\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\V>\VW\VW /.
1. POMOČNIKA SEKRETARJA
2. RAČUNVODJE
3. GRADBENEGA TEHNIKA Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih zakonskih še naslednje pogoje: Ad. 1: srednjvv strokovna izobrazba ter najmanj pet let delovnih izkušenj s področja gospodarstva. Ad. 2: najmanj srednja strokovna izobrazba, samostojnost pri delu in pet let delovnih izkušenj. Ad. 3: pet let delovnih izkušenj in ustrezna pooblastila. Kandidati naj pošljejo prijave na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Ribnica, Šeškova 50/1, Ribnica. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
(1307) - 8. avgusta 1974
DOLENJSKI LIST
21
prtini!
TEDENSM,.,
B
Ćetrtek, 8. avgusta - Dominik Petek, 9. avgusta - Roman Sobota, 10. avgusta - Lovrenc Nedelja, 11. avgusta - Klara Ponedeljek, 12. avgusta - Hilarija Torek, 13. avgusta - Liljana Sreda, 14. avgusta - Anastazija Četrtek, 15. avgusta - Marija
BRESTANICA: 10. in 11. 8. ameriški barvni film „Cats 22“.
ČRNOMELJ:	11. 8. ameriški
barvni film „Tim revolveraša". 14. 8. italijanski barvni film „Malori -kot smrt".
KOSTANJEVICA: 10. 8. švedski barvni film „Dnevnik poldevice“. 11.	8. angleški barvni film
„Plačanec Indio Blak". 14. 8. španski barvni film „Zlato in mrhovinarji".
mmn
SLUŽBO DOBI
IŠČEMO osebo za dopoldansko varstvo 5-letnega fantka. Nudimo opremljeno sobo, hrano in plačo. Možnost popoldanskega študija.. Mlakar, Trebušakova 8, Ljublja-na-Šentvid.
ZDRAVNIK s 3-člansko družino išče pošteno dekle za pomoč v gospodinjstvu. Zagotovljena lastna soba in hrana, plačilo po dogo-
• voru. Dr. Kenda, Pavšičeva 29, Ljubljana. Tel. 55-803 popoldan od 16. ure dalje.
NUDIM opremljeno sobo, centralno ogrevano, dvema dekletoma, ki delata izmenično, da bi varovali dveletno punčko vsak drugi '.eden po 4 ure dopoldne. Naslov v upravi lista (1945/74)
SLUŽBO DOBI mlajše dekle ali ženska srednjih let za pomoč v gospodinjstvu in varstvu za dve leti starega otroka. Plača 100.000, hrana in stanovanje, sobota in nedelja prosti, možnost priučitve v gostinstvu. Javite se osebno ali .pismeno. Bife Nada Nučič, Ulica Pohorskega bataljona 139, Ljubljana, tel.: (061) 343-023.
TAKOJ SPREJMEM frizerski vajenko. Stanovanje preskrbljeno. Salon ,,Nika‘\ Ljubljana, Šišenska 51, telefon (061) 56-689.
IŠČEM ZENSKO za varstvo otrok v dopoldanskem času. Mesečno 900 din. Oglasite se pri Pungerčarju, Mirna peč 60.
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme mlajša družina z dvema deklicama v Ljubljani. Nudimo sobo, hrano, zavarovanje, plačo in možnost večernega šolanja. Helena Lenasi, Ljubljana, Titova 92/a.
IŠČEMO dve čistilki za delo v Novem mestu. Uprava javne varnosti, Novo mesto, Jerebova 1, tel. št. 21-080.
TAKOJ SPREJMEM 2 delavca, ki bi imela veselje za priučitev cement-ninarskega dela. Jože Kic, Škocjan 19.
SPREJMEM dimnikarskega pomočnika in vajenca, hrana in stanovanje preskrbljena Stanislav Arh, dimnikarski mojster, Kamnik.
DIMNIKARSKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Vsa oskrba v hiši, lepa vajenska nagrada. Ivan Rober, dimnikarstvo, Ribnica na Dolenjskem.
S 1. SEPTEMBROM sprejmemo mlado dekle za pomoč v kuhinji. Stanovanje in hrana v hiši. Ivan Rekor, gostilna, Zasavska 13, Kranj.
STANOVANJA
IŠČEM SOBO v Novem mestu ali bližnji okolici. Grem tudi za sostanovalca. Tončka Turk, Dol. Kamence 80, Novo mesto.
MLAD ZAKONSKI PAR išče sobo v Novem mestu ali okolici, po možnosti s kopalnico ali souporabo. Cena ni važna. Ponudbe pošljite pod „Redna plačnika44.
Motorna vozila
PRODAM VW 1200. Marjana Kozine 6, Novo mesto.
PRODAM volkswagen, letnik 1965, v voznem stanju za 10.000 in traktorski hidravlični plug za 18 do 22 KM. Drago Matjašič, Deč-no selo 1, Artiče pri Brežicah.
PRODAM VW 1200, letnik 1962, v voznem stanju za gotovnino ali
KRŠKO: 10. in 11. 8. ameriški barvni film „Umazani heroji". 14. 8. jugoslovanski barvni film „Kapiraš, stari? 44
MIRNA: 10. in 11. 8. „Svetilnik na koncu sveta".
NOVO MESTO:	7	in 8. 8.
francoski barvni film „Sin". Od 9. do 11.	8. ameriški barvni film
„Kocka je padla44. 12. in 13. 8. nemški barvni film „Kaj počenjajo gospe v brezdelju44. 14. in 15. 8. ameriški barvni film „Vzljubil boš mojo mamo44.
ŠMARJEŠKE TOPLICE: 8. 8. francoksi barvni film „Veselo letovanje".' 15. 8. ameriški barvni film „Pet lahkih komadov".
SEVNICA: 10. in 11. 8. ameriški film „Tolpa Cola Youngerja in Jesse Jamesa4 4.
RIBNICA: 10. in 11. 8. ameriški barvni film „Bili Kid".
ŠENTJERNEJ:	10.	in	11.	8.
„Montezumino blago44.
TREBNJE: 10. in M. 8. ameriški barvni avanturistični film „Ko osem zvonov zazvoni44.
Qg
ček gradbenega materiala. Naslov v upravi lista (1912/74).
PRODAM traktor ZETOR 25, registriran, s priključki, in kravo. Anton Golob, Sela 3, Šentjernej.
KUPIM škodo, staro lefo in pol, zaželena bela barva. Stane Košmrlj, Na lazu 21, Novo mesto.
PRODAM zelo dobro ohranjen fiat 850. Gerdovič, Majde Šilc 14, tel. 21-290, Novo mesto.
PRODAM AUSTIN 1300, letnik 1971. Informacije po telefonu 78-315.
DOBRO OHRANJENA traktoija (16 in 25 KS) prodam. Ponudbe pod „Gotovina" na oglasni odde-le k.
AMI 8 BREAK, letnik 1970, registriran do januarja 1975, prevoženih 37.000 km prodam za 16,500 din. Maks Popelar, Sevnica, Taborniška ul. 2.
POCENI PRODAM fiat 750 lux, letnik 1971. Vel. Bučna vas 35 a.
PRODAM
PRVOVRSTNO VINO PRODAJAM od 3 litre naprej, v soboto in nedeljo. Cena 10 din liter. Trška gora (Kamen vrh), zidanica Zupan, 700 m od gostilne Pugelj. Dostop z avtomobilom.
PRODAM 2 postelji z žimnicami. Bajer, Breg 12, Novo mesto.
PRODAM novo enoosno traktorsko keeper prikolico. Martin Gačnik, Boričevo 9, Novo mesto.
PRODAM rabljeno samonakladalko za seno (20 ccm). Anton Potočar, Vel. Bučna vas 14.
MLATILNICO (trese, reta) in kosilnico na konjsko vprego, dobro ohranjeni, ugodno nrodam. Jože Mirt. Log 20, Boštanj.
PRODAM rabljen trofazm hidrofor. Alojz Kim, Dobravica 15, Šentjernej.
KUPIM
KUPIM malo rabljen trofazni hidrofor, od 180-200 1 dalje. Anton Vidic, Malenška vas 7, Mirna peč.
KUPIM TRAKTOR FERGUSON, TIP 555, letnik 1965-1970. Naslov v upravi lista (1962/74).
POSEST
PRODAM novo atrijsko hišo z 2 sobama, kuhinjo, predsobo, kopalnico, WC, garažo, kletjo in ropotarnico. Ogled hiše v soboto in nedeljo. Baudek, Breg pri Kočevju.
PRODAM VINOGRAD (400 trt) z majhno zidanico v Visošičih. Slavko Bogovič, Gotha vas 72, Novo mesto.
PRODAM PARCELO, primemo za dva vikenda, in vinograd na sončni legi ob cesti, elek trika poleg. Naslov v upravi lista (195o/74).
V BLIZINI RAKE prodam vinograd (12 a) z majhnim sadovnjakom na lepem kraju ob cesti, vodovod na parceli, primeren za vikend. Vprašajte pri Grabnaiju, Sela 18 pri Raki.
PRODAM posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem ob asfaltirani avtocesti. Posestvo obsega 1 ha njjve in 5 ha travnikov in gozda. Do trgovine in avtobusne postaje 5 minut. Ogled mogoč osebno vsak dan pri Jožetu Volku, Zupe-levec 96. 68258 Kupele.
PRODAM VINOGRAD v Borštu pii Ajdovcu, na lepi točki. Dostop
možen z avtomobilom. Naslov v upravi lista (1929/74).
ZDOMCI IN OSTALI KUPCI! Vaša gotovina je najbolje naložena z nakupom nepremičnine - lepe enodružinske hiše s sadnim, cvetličnim, zelenjavnim vrtom po ugodni ceni v centru Trebnjega na Dolenjskem. Stene Petrovič, 68210 Trebnje.
V PRIJAZNEM TRGU v Posavju nudim brezplačno stanovanje v lepi hiši z vrtom mirnemu družinskemu paru, eventualno upokojencema brez otrok, za delno delovno pomoč. Ponudbe pod „Posavje44.
PRODAM GOZD blizu Šmarjeških Toplic. Naslov v upravi lista (1917/74).
RAZNO
POROČNI PRSTANI! - Poročni prstan, ki vam ga bo izdelal zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani, bo trajen spomin na sklenitev vaše zakonske zveze! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
;S
iU
DRAGIMA ATU ALOJZU JUDNI-ČU iz Kota pri Semiču za 80-let-nico in mami Mariji za bližnji rojstni dan-pošiljamo prisrčne čestitke in tople želje za dobro zdravje in osebno srečo. Hčerki Mima in Danica ter sin Lojze z družinami.
NAŠI DRAGI FRANCKI KUMELJ iz Dol. Kotov želimo za 70-letni-co, da bi bila še mnogo mnogo let med nami srečna, zdrava in zadovoljna. Mož, hčerke, zetje, vnuki in drugi sorodniki.
JREKUCh55
VIDA PAVLIČ, Cegelnica 37, Novo mesto, opozarjam, da nisem plačnica dolgov, ki bi jih naredil moj mož Anton Pavlič mlajši.
INŽ. ANTON JEROMEL prepovedujem vsako sekanje drv v gozdu mojega sina Renita v Tratčkem dolu, K O Pribišje. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal tudi za prejšnji posek. Enako prepovedujem na gozdni parceli na Smuku tudi najmanjše sekanje drv in vožnjo čez travnik. Inž. Anton Jeromel, Maribor.
JANEZ FABJAN, Podturn 9, prepovedujem vsem vožnjo po moji parceli Banja loka. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
ANTON POTOČAR, Vel. Bučna vas 14, Novo mesto, prepovedujem vožnjo in odkopavanje po mojih parcelah K O Zdinja vas. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
iffoBVESTILA I
NA PARTIZANSKI 11 v Novem mestu sem 1. 8. 1974 odprl AKUMULATORSKO DELAVNICO. Priporočam se za formiranje, popravljanje in obnavljanje vseh vrst akumulatorjev. Blažo Tasev.
Piše preprosto, poroča kratko in razumljivo: DOLENJSKI UST
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame
KATARINE GREGORIČ iz Velike Lahinje
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so pokojnico spremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, in vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali in izrekli sožalje.
Žalujoči: mož Jože, sin Stanko, hčerke Micka, Pepca, Katica, Zalka, Anica in Tončka z družinami
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage hčerke, žene, mamice in sestre
ZOFIJE DIVJAK, roj. MLAKAR s Studenca pri Sevnici
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in kolektivu KK Zasavje iz Sevnice, ki so jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti, darovali številne vence in cvetje. Posebna zahvala tov. Golobu, uslužbencu KK Zasavje, za odlično izvedeno organizacijo pogreba, kakor tudi glavnemu trgovskemu poslovodji tov. Stanetu Liparju in sekretarju krajevne organizacije Zveze komunistov Studenec za poslovilna govora ob odprtem grobu. Prav tako se zahvaljujemo predstavnikom KO ZB NOV in Gasilskemu društvu Studenec za udeležbo s prapori ter ostalim znancem in prijateljem, ki so jo tako številno spremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: oče Jože, mati Jožefa, bratje Jože, Darko, Lojze in Maijan, sestra Boža, mož Lojze s hčerko in sinom
Ob tragični, prerani smrti našega
SREČKA KOŠMRLJ A iz Grčaric
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter nam kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se vaščanom in sosedom, godbi na pihala iz Kočevja ter vsem, ki so darovali vence. Prav tako se zahvaljujemo sindikalni podružnici GO Grčarice ter delovnemu kolektivu. Posebna zahvala mladincem iz Grčaric za spremstvo na zadnji poti ter za besede, ki so jih izrekli ob odprtem grobu. Še enkrat iskrena hvala Vsem, ki ste se v tako lepem številu poslovili od pokojnega.
Žalujoči: starši, sestra Milojka z možem, sestra Karla z družino, brat Miran ter drugo sorodstvo
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama
MARIJA ZUPANČIČ z Dol. vrha 6 pri Dobrniču
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za po-daijene vence in cvetje ter vso po moč v najtežjih trenutkih.. Posebno se zahvaljujemo podjetju „Inštalacije" iz Grosupljega dr. Zakrajškovi in ostalim zdravnikom ter strežnemu osebju pljučnega oddelka v Novem mestu za dolgoletno in požrtvovalno zdravljenje, dr. Vilfanovi in dr. Kranjcu iz Trebnjega za zdravljenje, dekanu Zevniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste našo drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti, še enkrat lepa hvala.
Žalujoči: mož Jože in otroci z družinami
ZAHVALA
Ob nepričakovani smrti dobrega moža, očeta, brata strica, nečaka ter starega očeta in botra
Antona
Marinčiča
se prisrčno zahvaljujemo dobrim sosedom, vaščanom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali v najtežjih trenutkih ter pokojniku podarili cvetje in vence. Posebna zahvala Gasilskemu društvu Reber, kolektivu Iskre Žužemberk za podarjene vence m iskreno sočustvovanje, hvala pevcem iz Žužemberka, župniku za opravljeni obred in vsem, ki so našega dobrega očeta obiskovali na domu in ga pospremili do njegovega preranega groba ter nam izrazili sožalj«.
Neutolažljivi, žena, otroci Micka, Rezka, Pavla, Kristina, Francka z družinami, Angela z možem in Anica, tete, bratje, sestre in vse drugo sorodstvo
Reber pri Žužemberku, 1. avgusta 1974
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica
ANTONA UMEKA
iz Velikega Cerovca .
se iskreno zahvaljujemo za skrb in nego vsem zdravnikom in strežnemu Osebju na pljučnem oddelku v Novem mestu, kolektivom PTT Ljubljana 1, Cestnemu podjetju Novo mesto, TOZD mehanizacija, SDK Ljubljana podružnica Bežigrad, ZB Podgrad Novo mesto in kolektivu predilnice Novoteks za podarjene vence, župniku za pogrebni obred ter vsem, ki so bili v pomoč v težkih trenutkih in so pokojnika spremili na zadnji poti.
Žalujoči, žena Frančiška, sinovi Franc, Tone, Jože z družinami in Ivan ter hčerke Marija, Francka z družinama in Nada ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi žene in mame
MARIJE VIDMAR
iz Gor. Sušic
se iskreno zahvaljujemo vaščanom za pomoč in tolažbo, vsem, ki ste jo obiskovali med boleznijo, kaplanu za opravljeni obred, sorodnikom in vsem, ki so počastili njen spomin s toliko cvetja in venci ter jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Lojze, hčerki Milena in Lojzka z družinama ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni smrti dragega moža in očeta
MIRKA STARCA
iz Otavic 37
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali pokojniku cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji' poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu in sindikalni organizaciji ŽTP Novo mesto za izkazano pozornost in tov. Mohoriču za ganljive poslovilne besede. Enako se zahvaljujemo župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Francka, hčerka Martina in sin Stanko
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega ljubega moža, očeta in starega očeta
KARLA GRAHKA
iz Otovca 16
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu IMV iz Novega mesta in Begradu iz Črnomlja za podarjene vence in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Antonija, sinovi Pavle, Drago in Tone z družinami, hčerke Tončka, Zinka, Micka in Anica z družinami
m
DOLENJSKI UST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo meesto - USTANOVITELJI, LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc
Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke,Vlado Silvester, Franc
Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan ŽiviČ
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik [iriloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec
priloge Peter Simič.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na določeni strani 62 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsak mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 od 1.1-1974 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 ' Nenaročenih rokopisov m fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni lilmi H* tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
221
DOLENJSKI LIST
Št. 32 (1307) - 8. avgusta 19^
RADIO LJUBLJANA
TELEVIZIJSKI
SPORED
VSAK DAN: poročila ob 5.00, 600, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,
15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do
8.00.
Četrtek, 8. avgusta: 8.10
Glasbena matineja. 9.05 Počitniško Popotovanje od strani do strani.
10.15	Po Talijinih poteh. 11.00 “oročila - Turistični napotki za nase goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Dolfe Cizelj: Nova kzišča pri pospeševanju živinoreje.
12.40	Pihalne godbe. 13.30 “riporočajo vam . . . 15.30 Glasbeni jntermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 popoldanski simfonični koncert. ‘8.35 Iz kasetne produkcije RTV Jubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! *0.00 Četrtkov večer domačih Pesmi in napevov. 22.15 Popevke in P*esni ritmi.
PETEK, 9. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.40 Lepe Melodije. 10.15 Uganite, pa vam ^igramo po vaši želji. 11.00 "oročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Tone Vidrih: pomembnost ozimnih krmnih posevkov pred koruzo za kisal. *2.40 Z domačimi ansambli. 13.30 "^poročajo vam... 14.30 Naši Poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15-35 Glasbeni intermezzo. 16.00 »yrtiljak“. 16.05 Kam in kako na °ddih. 18.15 „Signali". 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z “kneškimi fanti 20.00 Top pops
21.15	Oddaja o morju in Pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki
12	logov domačih.
SOBOTA, 10. AVGUSTA: 8.10 glasbena matineja. 10.15 Sedem dni "a . radiu. 11.00 Poročila -Hflstični napotki za naše goste iz j jme. 12.30 Kmetijski nasveti -- dr. °že Urbas: Odkup prašičev po Mesnatosti klavnih polovic. 12.40 p®z travnike in polja. 13.30 priporočajo vam... 14.10 S besedo po Jugoslaviji, v ..Glasbeni intermezzo. 16.00 ’i’n piljak'4. 17.20 Gremo v kino. u“00 Lahko noč, otroci! 19.15 P “JHte ,z Veselimi planšarji. 20.00 adyski radar. 22.20 Oddaja za naše vijence.
NEDELJA, 11. AVGUSTA: 4.30 r ° 00 Dobro jutro! 8.07 Radijska jpa za otroke - Vladimir Andrič: “Ožanski zvezek. 9.05 Še pomnite, tovariši. 10.05 Koncert iz naših ^ajev. 11.20	-	14.00	Naši
Poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
14.05	Humoreska tega tedna - E. “ehmedbačić: Tri zgodbe. 15.30
»Dolenjski list« v vsako družino
Popularne operne melodije. 16.00 Radijska igra: Mario Fratti: Most.
17.05	- 19.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Glasbene razglednice. 22.20 J azz za vse.
PONEDELJEK, 12. AVGUSTA:
8.10	Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.40 Z velikimi zabavnimi orkestri. 10.15 Za vsakogar nekaj. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Mihaela Černe: Kompost -priprava in oskrba. 12.40 S tujimi
Pihalnimi godbami 13.30 riporočajo vam...	14.30	Naši
poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30	Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak*4. 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Dorka Škoberncta. 22.15 Popevke se vrstijo.
TOREK, 13. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani.
10.15 Promenadni koncert. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Dušan Oset: Kako je založen trg z močnimi	in rudninskimi gnojili. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam ...
14.40	„Na poti s kitaro.” 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 18.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli. 19.00 Lahko
noč, otroci! 19.15 Minute s Henčkom in njegovimi fanti. 21.34 Melodije v ritmu. 23.05 Literarni nokturno.
SREDA, 14. AVGUSTA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniški pozdravi. 10.15 Urednikov dnevnik.
11.00	Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Igor Smolej: Gozd in izvori čiste vode.
12.40	Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . ..	14.30 Naši
poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Loto vrtiljak44. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice.
22.15	S festivalov jazza. 23.05 Literarni nuktumo.
Četrtek, 15. avgusta: 8.10
Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Potujmo z glasbo. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila -/ Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Iranc Zadarvec:	Evropsko in
svetovno združenje rejcev liSUstega goveda. 12.40 Pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Poje zbor „Dunajskih dečkov44. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 18.35 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
23.30 popevke in plesni ritmi.
RADIO BREŽICE
Četrtek, 8. avgusta: 16.00 -
16.30	- Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki
- 16.30 - 17.00 - Nove plošče RTB, Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame
- 17.00 - 18.00 - glasbena oddaja Izbrali ste sami
SOBOTA, 10. avgusta: 16.00 -
16.30 - Pol ure za pop glasbo 16.30
-	17.30	- Radijska univerza,
Jugoton vam predstavlja, Kronika, Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, Melodija za vas, Za naše najmlajše - 17.30 -	18.00 -
Domače zabavne na valu 192 m
NEDELJA, 11. avgusta: 10.30 -Domače zanimivosti - Uvodnik -Za naše kmetovalce - Mitja Guštin: Sprehod skozi Posavski muzej IV. -obvestila, reklame in spored kinematografov - 12.00 - 14.30 -Občani čestitajo in pozdravljajo
TOREK, 13. avgusta: 16.00 -
16.15	- Napoved programa in
srečanje z ansamblom Borisa Franka
- 16! 15-16.40 - Poročila, šport, Novo v knjižnici, obvestila in reklame, filmski pregled - 16.40 -
17.00	- Mladinska oddaja - 17.00
- 17.30 - Malo za vas - nekaj za vse
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina brata in strica
JERNEJA TRBOVCA
s Krsinjega vrha	%
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Do-lenškovim za prvo pomoč, zdravnikom in strežnemu osebju pljučnega oddelka splošne bolnice Novo mesto, ki so mu lajšali trpljenje in ga požrtvovalno negovali med njegovo boleznijo. Hvala tudi župniku za pogrebni obred.
Žalujoči: žena Tončka, hčerka Elica, sin Slavko, mama in ata, brata Rudi in Tone, sestra Ivanka, nečaki ter drugo sorodstvo
RADIO SEVNICA
Nedelja, 11. avgusta:	10.30
reklame, oglasi in obvestila - 10.50 po domače z ansamblom Vikija Ašiča — 11.05 obiskali smo vzorno kmetijo - 11.20 pogovor s seboj -
11.30	nedeljski intervju - 11.50 za vsakogar nekaj - 12.30 poročila -
12.45 čestitke in pozdravi naših poslušalcev	-	14.50 zaključek
oddaje
Sreda, 14.	avgusta:	16.00
poročila - 16.10 reklame, oglasi in obvestila - 16.30 po domače -
16.45 kotiček za šoferje: Sonce in strupeni plini - 16.55 disco klub brez imena	-	17.30 vesele in
žalostne zgodbe iz naše vzgoje —
17.40	popevke na tekočem traku -
18.00 zaključek programa
Sobota,	17.	avgusta:	16.00
sobotni vrtiljak - 16.15 pet minut za. . . - 16.20 EPP I. del - 16.30 poročila - 16.35 EPP II. del -
16.45 mini anketa -	17.00 zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo
Četrtek, 8. avgusta: 16.45 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd), 18.05 Obzornik (Lj), 18.20 Svet v vojni - serijski film (Lj), 19.10 Mozaik (Lj), 19.15 Po sledeh napredka (Lj), 19.45 Barvna risanka (Lj), 19.50 Cikcak (Lj), 20.00 TV dnevnik (Lj), 20.25 Kam in kako na oddih (Lj), 20.40 J. Mach: Mavrica — TV nadaljevanka (Lj), 21.30 Odiseji miru: Vojna in njihov poklic (Lj), 22.00 Glasbeni nokturno: Duo Rahor (Lj), 22.15 TV dnevnik (Lj).
PETEK, 9. avgusta:	16.45
Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd), 18.10 Obzornik (Lj), 18.25 Omara - serijski film Bistrooki (Lj), 18.50 Mozaik (Lj),
18.55	Cez	tri gore:	Koroški
akademski oktet (Lj), 19.25 TV kažipot (Lj), 19.45 Barvna risanka (Lj), 19.50 Cikcak (Lj), 20.00 TV dnevnik (Lj),	20.25 Tedenski
gospodarski komentar (Lj), 20.30 3-2-1 (Lj), 20.40 Cincinati Kid -barvni film (Lj), 22.15 TV dnevnik (Lj).
SOBOTA,	10. avgusta: 16.45
Mednarodni rokometni turnir v Doboju (Sa), 18.00 Obzornik (Lj),
18.15 Legenda o divjem lovcu (Lj),
19.10 Mozaik (Lj),	19.15 Kaj
počnemo ob nedeljah (Zg), 19.45 Barvna risanka (Lj), 19.50 Cikcak (Lj), 20.00 TV dnevnik (Lj), 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj), 20.30 Julie Andrevvs - barvna oddaja (Lj),	21.20	Barvna
propagandna	oddaja (Lj), 21.25
Columbo - serijski barvni film (Lj),
22.15 TV dnevnik (Lj).
NEDELJA, 11. AVGUSTA: 9.20 W. S. Reymont: Kmetje - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 10.15 Kmetijska oddaja (Bg) - 11.00 Mozaik (Lj) -	11.05	Otroška
matineja:	Družina	Smola,	Skozi
neznano delto - barvna filma (Lj) -
12.00	Poročila (do 12.05) (Lj) -Nedeljsko popoldne (S pesmijo po Sloveniji, Za konec tedna, Mednarodni rokometni turnir v Doboju) (Lj) - 18.00 Propagandna oddaja (Lj) - 18.05 Poročila (Lj) -
18.10 Rumeno nebo - celovečerni film (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) -
20.30	3-2-1 (Lj) - 20.40 Znamenite pustolovščine: Rakoszi (Lj) - 21.30 Rodila sc je država: Gvineja bissao (Lj) - 21.58 Propagandna oddaja (Lj) - 22.00 Športni pregled (JRT)
-	22.30 TV dnevnik (Lj).
PONEDELJEK, 12. AVGUSTA:
16.45	Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) - 18.10 Obzornik (Lj) -	18.25 Skozi
neznano delto - serijski barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mladi za mlade (Bg) - 19.30 Breme
-	aktualna oddaja (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25	3-2-1 (Lj) - 20.35 K. L. Zachar: Pastirjeva žena — barvna TV nadaljevanka (Lj) - 21.55 Ne prezrite (Lj) - 22.20 TV dnevnik (Lj) •
TOREK, 13. AVGUSTA: 16.45 Madžarski TVD (Pohorje, Pie siveč do 17.05) (Bg) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Pet pedi - Škofja Loka (Lj) - 18.45 Risanka (Lj) -
18.55	Mozaik (Lj) - 19.00 Za boljše zdravje (Lj) - 19.20 Igre -baletna oddaja (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -
20.00	TV dnevnik (Lj) - 20.25 Propagandna reportaža (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.40 Aktualna oddaja (Lj) - 21.05 M.de la Roche: Whiteoaki z Jalne — barvna TV nanizanka (Lj) - 21.55 TV dnevnik (Lj)
SREDA, 14. AVGUSTA: 16.45 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bg) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Družina Smola -serijski film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Zabavno glasbena oddaja (Sk) - 19.20 Graničarji -reportaža TV Beograd (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Propagandna reportaža (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.40 Billy Liar - celovečerni film (Lj) -
22.15	TV dnevnik (Lj)
Četrtek, 15. avgusta:
Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec) (Bg) - 16.15 Košarka Olimpija: Zadar - prenos iz Ohrida (Sk, Lj) -
18.10	Obzornik,(Lj) - 18.25 Svet v vojni - serijski film (Lj) - 19.15 Mozaik (Lj) - 19.20 Mino Reitano
-	barvna oddaja (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25	Kam in kako na oddih (Lj) -
20.40	J. Mach: Mavrica - TV nadaljevanka (Lj) - 21.20 Odiseja miru: Še ni tako dolgo (Lj) - 21.50 Glasbeni nokturno - Kvartet Rona Russela - II. del (Lj) - 22.05 TV dnevnik (Lj)
inDUSTRIJfl fTlOTORfllH VOZIL novo mESTO
inDUSTRIJfl mOTORniH VOZIL novo mESTO
inDUSTRIJfl mOTORniH VOZIL novomESTO
inDUSTRIJfl mOTORniH VOZIL novo mESTO
ivo pirkovič:
o svobodni republiki pod gorjanci in njenem kirovskem junaku 4 Piparju bakSetu
l . Po aprilskem razpadu stare države je Ore-It**a s Šentjernejem in Kostanjevico pripadla °ujanom. Ker pa so jih Ne ' ^ surovo pognali nazaj p ;u .. ili. so Italijani obotavljaje se prišli šele po ^kem umiku Nemcev proti Savi. Oddelek v I^Jernejske posadke iz sestava divizije Isonzo je >. rehovici zasedel šolo. Na bližnjem Vrhovem se st utrdil° sedem mož državne obmejne finančne .. «že v koničastih klobukih s peijem. Poveljeval
Itali
rmanom. Ker pa sojih Nemci že v maju prestra-roti mestu, odkoder
fa je brigadir Gualtiero Botclli iz Arezza, mlad, atičen fašist, ki je na Vrhovo prihajal iz Šen-J rneja. Posadka je patruljirala po okolici in bri-
rjnj.	jv	paiiuijniuu	v/rvvsuvi m i/ir
On i^U	sezname	sumljivih	ljudi: naci-
stov, anglofilov in komunistov.
Jojska je Orehovico zopet zapustila, ko so 4. ^pembra (1941) prišli v vas karabinjerji. Bili so 1(0° v10^’ ki so zasedli Šimčevo, po domače "Sinovo hišo z razpadajočo žago in nekoč §a *?.° gostilno. Komandir Modestino Mascia s Vlaf Hij®’ imenovan „špeglar“, je bil razuzdan mu brez Človeškega čuta sramu. V službo so gu belili še dva domača orožnika: starega be-
i	j051 s Koroškega Jožeta Einspielerja, ki seje bil ,»*no zatekel v prazno lampetovo bajto, in 8ozd-a ^Sa’ k* ^ Jc *eta 1900 rodil slovenskemu Pisal’31^ V ^mi Bor‘- Nedavno so se njegovi dedje Sevn	kakor	se sorodniki na Planini nad
vrRi:lCo & danes. Sredi junija so ga bili Nemci stra. v Jevnici jz službe in izgnali na italijansko °r°ž k av^stu M je Pr‘dnJžil zbirajočim se
‘ i 01 v Novem mestu, od koder so ga čez c poslali v Orehovico.
Tisu 101121111 uPrl> da ullUal in varoval na njegovih nečednih
pohodih k ženskam, ki jih je skušal izkoriščati tudi za ovajanje rojakov.
Prve pristaše je pridobila Osvobodilna fronta v Orehovici že v maju, ko je po dolini Krke mi-sionaril Vlado Kozak iz partijskega vodstva v Ljubljani. Neki večer je na sestanku s kmeti v Karlovškovi krčmi v Šmarjeti ovaduški natakarici zaklical, da jo bomo privezali za rep italijanski muli. Že ponoči so o tem vedeli belocerkovski karabinjeiji. Zjutraj je Vlado komaj utegnil pograbiti pištolo z nočne omarice in se zadnji hip pognati skoz okno na kolo. Potem si je ob nevarnosti včasih nataknil duhovniški ovratnik in z breviijem v roki prijazno kimal ženicam in otrokom, ki so ga na cestah spoštljivo pozdravljali s „hvaljen Jezus“. Takrat se ga je prijel vzdevek „fajmošter“. Pred ljubljansko policijo, ki je za njim izdala tiralico, se je skrival pri zdravniku dr. Reji na starem Kaštelu v Šentjerneju. Ko seje tam naselil tudi neki italijanski oficir, se mu je Kozak umikal v črno in s pajčevino prepreženo opuščeno podstrešno dimnico in v njej tudi prenočeval, večno v nevarnosti, da se bo na hodnikih starega dvorca srečal z Italijanom.
V	Orehovici je našel Kozak prvega zaveznika v krepkem in spoštovanje zbujajočem šolskem upravitelju Jožetu Prusniku. Solnik je „fajmo-štra“ poslal tudi k mlademu orožniškemu naredniku Francu Zagorcu z vzdevkom Čiče. Sin uglednega bivšega župana, petintridesetletni vitki in visoki fant z energičnim orlovskim nosom, je z izgovorom, da odhaja za nekaj dni na dopust, že 29. aprila orožnike v Starem logu na Kočevskem za vselej zapustil in se na domači občini prikril pri razdeljevanju živilskih kart. Prusnik ni vedel, da ima Zagorc že svoje zveze s šentjernejskimi
frontaši, z vojaškim referentom študentom Francem Pirkovičem-Čortom in trgovcem Maksom Valetom.
Prvi orehovški krajevni odbor je v Pavličevi, po domače Pavčevi zidanici na Temenku v Hrastju v oktobru, kot pravi vzidana spominska plošča, v navzočnosti skoro vsega šentjernejskega rajonskega odbora, Franca Pirkoviča, Maksa Valeta in Franca Prhneta, ustanovil rajonski sekretar učitelj Drejče. Orehovški sekretar je postal Jože Prusnik, vojaški referent Franc Zagorc, člani novega krajevnega odbora pa še brat Franca Zagorca Stanko, lastnika zidanice brata Franc in Jože Pavlič, vsi iz Orehovice, ter Franc Božič iz sosednjih Zapužev. Povezavo orehovškega krajevnega odbora z rajonskim v Šentjerneju so poverili domačinu Francu Prhnetu, kije bil sam član rajona.
Rajonski sekretar Drejče s pravim imenom Jože Zamljen, čokat in bister fant z večno hudomušno smehljajočimi se očmi, igralec in slikarje bil proletarec. Pred leti sije s čevljarjenjem ponoči služil denar, da si je podnevi plačeval Šolanje na učiteljišču. Službenega pdloka mu banovinska uprava ni hotela izdati. V Šentjernej gaje poslala poučevat z denarji tako imenovanega „bednost-nega fonda“, namenjenega bolj zatiranju prevrat-ništva, kot plemenitim nagibom ljudske prosvete.
Minilo je mesec dni. Od vasi do vasi so hiteli kurirji z naročilom: vsako večje naselje naj pošlje uglednega vaščana; dobimo se v financaijevi zidanici v Tolstem vrhu.
Sestanek je vodil oskrbnik Gracarjevega turna Janez Šiško s Tolstega vrha. Zbranim kmetom je povedal, da jih Osvobodilna fronta postavlja za svoje zaupnike in ,,vaške zaščitnike". V domačih krajih naj ustanove vaške odbore in pripravljajo oboroženo vstajo. Za Kiro je bil določen šegavi pipar Jože Bakše, za Cerov log bistroumni lovec in čevljarski mojster Franc Luzar, za Hrastje ugledni Jože Franko, za Gorenje Mokro polje Stanko Kolegar, za Staro vas pleskar Viktor Rangus, ki se je bil tja priženil iz Čadrežev, da naštejem samo nekaj vaških zaščitnikov.
„Financarjevi“ zidanici, kije last Leopolda Bučarja iz Šentjerneja, se je ohranil vzdevek po kmečkem fantu Dragmanu s Polhovice, ki ni znal niti brati niti pisati, koje pred koncem prejšnjega stoletja prišel v Kostanjevici k finančni straži. Pozneje je postal njen predstojnik. Prav v tej zidanici so Orehovčani sedaj odprli svoj terenski urad ljudske vstaje. Tam so se zbirali vaški zaščitniki;
prihajali so kurirji iz Šentjerneja, Brusnic in Novega mesta, potrebni včasih tudi okrepčila. Zanje je skrbela kuharica, domačinka Marija Metelkova, ki je v zarotniškem shajališču uredila skromno gospodinjstvo. Suhadola je prihajal profesor slavistike Vinko Paderšič, član okrožnega odbora v Novem mestu. Mladi Janez Franko iz Hrastja je z Jožetom Kosmačem iz Stare vasi zbiral mladino. Z občine so tihotapili živilske karte in jih zbirali tudi od kmetov za živilske zaloge partizanom, ki so se od oktobra nekje v kočevskih gozdovih že urili v orožju. Vojaški referent je imel svoje skrbi. Zbirali so „posojilo osvoboditve4* in za „rdečo pomoč“ žrtvam tujčevega nasilja. Marljivo je prinašal „rdeči denar“ tudi lemenatar Franc Kupljenik, ki pa zaradi neke čudne nasilnosti ljudem ni ugajal, posebno še, odkar je krčmarju Novaku v Hrastju plačal živega petelina, da ga je na dvorišču s pištolo ustrelil. To se duhovniku ne spodobi. (Čez dve leti je Kupljenik v domobranski postojanki v Kostanjevici postal poglavar zakrinkane tolpe črne roke in bil kriv mnogih umorov brez tožnika in sodnika.)
PREŠERNOV PRAZNIK IN BEG KARABINJERJEV
Ko se je v pozni jeseni trtje obletelo in po golih rebreh Tolstega vrha razkrilo poti in vinske hrame, je financarjeva zidanica onemela. Njeno življenje se je selilo drugam. V četrtek, 15. januarja (1942), so v hiši profesorja Vinka Pader-šiča v Suhadolu ustanovili prvi terenski odbor za brusniške kraje. Vanj so izvolili tudi znamenitega ostrostrelca orožnika Rudija Skupka in kmeta Alojza Gorjanca, po domače Herbajnca s Tolstega- vrha (ki so ga legisti že v jeseni na Brezovici skrivaj okrutno umorili). V novi brusniški odbor je vstopil tudi oskrbnik Gracarjevega turna Janez Šiško in od tam prinašal v orehovške kraje poročila in naloge Osvobodilne fronte.
Profesor Paderšič je živel, kot toliko drugih rodoljubov v tistih časih, dvojno življenje: v Novem mestu je bil kot član okrožnega odbora Osvobodilne fronte ilegalec Batreja; tam je bil podoben gosposkemu meščanu z očali, da ni zbujal pozornosti Italijanov; na deželi pa seje preoblačil v kmeta, ko je brez očal in v pošvedranem in zamaščenem klobuku zbiral po Podgorju kmete in netil vstajo.
1*307) - 8. avgusta 1974
DOLENJSKI LIST
23
Na sliki sta lovec Bruno Doljan*
in njegov „posvojenec** jelenček Bambi. (Foto: France BrusJ
KAJ PA CESTA, ALI BO?
Kakor strela je udarilo med vaščane Kamnih Laz: V nedeljo bo sestanek! Pa ne tak, navaden! Prišel bo občinski mož naravnost z občine med narod, kot se temu reče.
Kamne Laze so nekje bogu za hrbtom, tam, kjer je bog s praznim Žakljem mahal, a Lazenci so bili tega navajeni kot obljub, da bodo dobili vodo in elektriko. Nerentabilno so okopavali tiste krpe zemlje, bi če jim ne bi bil nihče ničesar obljubil, jim še na misel ne bi prišlo, da yodo in luč sploh potrebujejo.
O, pa niso pozabili nanje! Cesta je vez s svetom, to bodo naredili najprej, tako so jim obljubili pred tremi leti. Lazenci so obljubo sprejeli kot vse druge: prikimali so, ko jim je odbornik povedal.
kaj so sklenili, seno pa so še kar naprej vlačili na nekakšnih sankali v dolino. In še kar zadovoljni so bili, kaj so pa hoteli drugega!
Zdaj, seveda, je šlo zares. Da bi kdo z občine prišel v Laze, se doslej še ni zgodilo. Mrkuš je bil odbornik in sestanek je bil v njegovi hiši, ki jo je stara Mrkuška za ta dan poribala, kot bi bila velika nedelja. V „takmašnih“ oblekah so prihajali možje, se malo ustavili na dvorišču, pomoževali in nato slovesno vstopali.
Občinski mož je prišel z zamudo. Avto je moral pustiti daleč v dolini in jo peš primahati po obljubljeni cesti. Odprl je beležnico, se odkašljal in pohvalil vaščane, da so se zbrali v tako velikem številu, nato pa jih je pričel seznanjati s problemi
v občini. Lepo jim je prikazal težave v srednjem šolstvu in jih pozval k diskusiji.
Bibrov Johan, ki ni vedel, kaj je to diskusija, je bleknil:
— Ja, kaj pa cesta, ali bo?
Drugi možje so pokimali,
tistemu z občine je vzelo sapo in naredil se je, kot da ni slišal. Nato je z izbranimi besedami razložil vaščanom vse o samoupravnem dogovarjanju in na koncu dejal, če komu ni kaj jasno, naj kar vpraša.
Johan, trmast kot vsi hribovci, je dvignil roko, kot se spodobi, in vprašal:
— Ja, kaj pa cesta, ali bo?
Mož l občine, ki menda
ni vedel za obljubljeno cesto, je malo pisano pogledal, in ker se nihče drug ni oglasil, ampak so le kimali, pa ne njemu, je pogledal v beležnico in vaščanom najprej raz-
ložil vse o vojni med Izraelci in Arabci, potem pa sestanek zaključil, še preden je Johan utegnil dokončati stavek:
- Ja, kaj pa ...
Nekam čudno so ga gledali možje, Bibrov Johan, ki je bil še najbolj korajžen, pa je nekaj zagodrnjal, pljunil na tla, si potisnil klobuk na oči in odštorkljal iz hiše,
Mrkuš, ki je vedel, kaj se spodobi, je stopil v kuhinjo in prinesel jabolčnika, hlebec in nož. Ko se je občinski mož malo podprl, se je odpravil,' Mrkuš pa ga je pospremil do avtomobila. In ko sta kolovratila po kamenju, se je tisti z občine spotaknil in sam ni vedel, kdaj je zinil:
- Ja, tole pot bi si pa res lahko popravili!
IVA KRŽE
Razpotje na koncu vasi. Vsi so mislili, da je Boštjanček zavil J* levo, sedaj pa se je izkazalo, da je odšel naravnost v grapo, *r' kamor kaže puščica. (Foto: B. Podobnik)
V strmem pobočju Hunca, kamor se še odrasel ciovck “7 p * povzpne, so našli Boštjančkove posmrtne ostanke... (Foto- . Podobnik)
slikanju, k pokrajini. To je njegov Eldorado. Vanj se vrača vsako prosto minuto, vanj hodi iskat navdih in mir. To je več kot sprostitev, več kot duševni počitek. Na Češkem je našel svoj kot. Na Dolenjskem njegov pogled najčešče poišče Gorjance. Gorjanci se zarisujejo v ozadju nemajhnega števila risb, tušev, gvašev, akvarelov, pastelov in olj. Tudi kot udeleženec 4. dolenjske slikarske kolonije se zateka s čopičem in paleto med podgorske ljudi. „Dopolnil bom svet, ki ga obdelujem v vseh letnih časih. ”
Pred meseci mi je pokazal nemajhno število neuokvirje-nih platen. Želel je moje mnenje. Ko sem mu omenil, da je najbrž že „zrel“ za samostojno predstavitev v javnosti, je skozi nasmešek počasi povedal: ,,Rad bi, seveda bi rad. Računam, da bi nekoč. .. morda v Dolenjski galeriji. “ Ob pršečih curkih iz vodnjaka v Šmarjeških Toplicah mi je te dni potrdil, da misli na samostojno razstavo še ni opustil. Nasprotno: po skupinski razstavi udeležencev lanske Dolenjske slikarske kolonije in po nekaj skupinskih razstavah, na katerih so se lansko jesen ih letošnjo pomlad v nekaterih delovnih kolektivih predstavili s svojimi deli novomeški amaterji, je ta želja v njem še močnejša.
Kaj drugega mu je treba reči kot: „Pogum in sreč-no!“
I. ZORAN
Tudi tistega usodnega 28. junija letos je Boštjančka pazila njegova stara mama. Za hip ga je „spustila z oči“ in malega nadobudneža že ni bilo več. Soseda, ki je pred hišo obrezovala trto, ga je zadnja videla« Boštjanček jo je mahnil mimo njene hiše. Kam pa je zavil le 15 metrov naprej, ostaja skrivnost. Na razpotju vodita poti na levo in naravnost In ker je neki fantič povedal, da ga je videl hoditi po poti, ki vodi na levo, so iskalci kasneje svojo pozornost usmerili v kraje ob tej poti, predvsem na velik ribnik, do katerega vodi ta pot. . . Vemo, da niti izpra-znjenje ribnika ni prineslo uspeha Boštjančka niso našli. Kaže, da je odšel po poti naravnost...
HITRA AKCIJA
Boštjanček je izginil okrog 15.45 ure. Že čez pol ure so ga pričeli iskati domači in vaščani. Kasneje so se jim približali še miličniki, kriminalisti in zvečer vojaki. Iskali so neutrudno, a zaman. Boštjančkov oče in sosed Franc Lapuh sta se z mopedoma odpeljala po poti, ki vodi naravnost. Po njej je moral Boštjan, če je sam prišel do hriba. Franc Lapuh se tega dobro spominja: „Z Boštjanovim očetom sva se odpeljala po tej grapi pol ure zatem, ko je Boštjanček izginil. Večkrat sva se ustavila, ugasnila motorje, poslušala, klicala. Pa nič. PriDeliia sva «*> "r-.-
Krompir pa takšen, da ga veselje pogledati! Pepca Držanič iz Arnovega sela pri Artičah je ponosna na svoj pridelek, saj tehtajo najlepši gomolji po 60 do 66 dekagramov. Teža večine krom-piija sorte „vesna“ je okoli pol kilograma. Prav zaradi tega Držaničeva omenjeno sorto rada sadi, seveda pa vrt tudi dobro gnoji. Le tako lahko pričakuje obilno letino. (Foto: Jožica Teppey)
vznožja hriba Hunca, na katerem smo v nedeljo našli ostanke Bo-štjančkovega trupla. V tako kratkem času otrok ni mogel priti do sem. Tudi če bi ob poti spal, bi ga morala videti Ker je prejšnji dan padal dež in je bilo blatno, sva iskala sledove. Sedaj sploh, ne vem zakaj, saj je povsem jasno, da otrok v tem času ni mogel priti do tja Zato, razumljivo, tudi ni bilo sledov. Kot vsi drugi se tudi jaz sprašujem, kako so se Boštjančkovi posmrtni ostanki znašli v tem hribu, tri kilometre od doma, kakili tristo metrov visoko, na strmem pobočju z naklonom vsaj 45 stopinj. Nekaj je jasno: Boštjanček ni mogel sam splezati po tej strmini...“
ZADNJE ISKANJE
Iskanje Boštjančka je trajalo vse od nedelje. Preiskovalci so pregledali vso okolico, izpraznili jezero ... Širile so sc najrazličnejše govorice o dečkovi usodi. Zadnji petek je otrokov oče odpotoval celo v Zadar. Neko pismo je namigovalo na to, da bi bil deček lahko v tem dalmatinskem mestu ... A tudi ta pot je bila zaman.
Prcbivalci so v nedeljo organizirali zadnjo akcijo. Vodil jo' je domačin iz Dobenega, lovec Jože Orcšar. Iskanje ni trajalo dolgo.
PLEN DIVJADI?
Iskali so samo kakih trideset minut. Vodja Jože Orcšar pripoveduje: „Moja hiša ne stoji niti 500 metrov od kraja, kjer smo našli Boštjančko-vo trupelce. Ljudje prej tu niso natančno iskali, prišli so le do hriba Kdo bi si mislil, da bo otrok plezal po tako strmem pobočju v hrib? ! Tudi jaz mislim, da ni. Sedaj pač mislimo, da so ga v strmo pobočje zvlekle lisice ali pa jazbec. Kot lovec mislim, da nobena žival, ki živi tu okrog, ni napadla Boštjančka takrat.
KRKA GA JE VZELA
Tragično se je končal prijeten izlet na Otočec za 23-letnega Milana Goleta iz Sevnice. Z ženo in prijatelji se je 1. avgusta hladil ob Krki na Otočcu, med plavanjem pa je onomogel in se začel potapljati. Kopalci so mu čez čas priskočili na pomoč in ga zvlekli iz vode, toda prepozno. Na bregu je Gole še kazal znake življenja, med prevozom v bolnišnico pa je umrl. Zdravniki so sicer še poskušali z oživljanjem, toda zaman.
KRČANI DRUGI
V nedeljo je bil na Lescah mednarodni nagradni hitropotezni šahovski turnir. Sodelovalo je 48 štiričlanskih ekip, med katerimi so bile tudi ženska reprezentanca Slovenije, dve ekipi iz ZRN in tri ekipe iz Avstrije. Ekipe so tekmovale v štirih skupinah, Krčani pa so v četrti osvojili dmgo mesto.
Malega Boštjančka so našli mrtvega
„Želel sem postati časnikar, v življenju pa se že tako obme, da tistega, za kar misliš, da ti'j e namenjeno, ne dosežeš. Zdaj živim za slikanje. To ni več samo nekaj, s čimer bi se motil v prostem času. Je nuja, notranja nuja. Čutim to in se po tem ravnam. Zadnje čase spet veliko delam. Vse kar je v skicirkah uporabnega, bi rad naredil. Veliko je tega. Zajetni šopi risb, skic, krokijev s popotovanj. Iz domovine na Češko, od tam domov, v znano in neznano. ”
Pred leti se je Miran Hočevar vrnil s Češkega. Triindvajset let življenja je pustil tam - po študiju za tekstilnega tehnika. Dom in družino si je ustvaril s Čehinjo. Pred leti mi je pravil, kako sta sodelovala v Vladom Lamutom. Zdaj pravi, da mi je takrat zamolčal, da tudi sam „trati čas za slikarijoHrup novomeškega Glavnega trga ga ne doseže. Nekaj debelih sten je vmes, zato ima pri delu mir.
,, Vesel, navdušen sem, da so me že drugič povabili v dolenjsko slikarsko kolonijo. Dva razloga sta za to: prvi, ker se ob akademsko izobraženih slikarjih lahko učim in izpopolnjujem; drugi, ker to kolonijo že četrtič financira kolektiv Novoteksa, katerega član sem. Mislim, da je Novoteksovo mecenstvo ne le hvalevredno, ampak tudi spodbudno. To povem, kljub temu da se sliši kot samohvala. ”
In Miran Hočevar se v pogovoru spet vrne k svojemu
podatkov, bodo preiskovalci o vsem obvestili javnost. Ta razmišlja, sklepa in upa, daje nesrečni Boštjanček -umrl vsaj lahke in hitre smrti
BRANKO PODOBNIK
Jelen in cigareta
Upanje, pomešano s pričakovanjem bi strahom, je trajalo sedemintrideset dni; čeprav je bilo iz dneva v dan manjše, a upanje je le bilo. In tega so se starši dveletnega Boštjana Klemenčiča iz Prilip oklepali do zadnjega. Od 28. junija pa do nedelje, 4. avgusta. Sedaj pa niti upanja ni več. Hiša v Prilipah št. 7 se je pogreznila v žalost. Boštjančkovi starši iri stari starši so se zaprli za zidove. Žalujejo. Z njimi žaluje vsa vas. Dogodek je pretresel vse, ne le starše in vaščane, ampak tudi tiste, ki so o Boštjančkovem izginotju samo slišali, a niso poznali ne njega ne njegovih. Še kamen bi se zjokal, menijo ljudje, krepki možaki, kijih ni sram, če si med pogovorom o strašni Boštjančkovi usodi obrišejo solze ... Med tem pa kriminalisti še naprej vneto iščejo in čakajo na rezultate analize Boštjančkove obleke in njegovih posmrtnih ostankov, ki so jih poslali na sodnomedicinski inštitut v Ljubljano.
S pomočjo te fotografije so Boštjančka iskali tudi prek časnikov in televizije.
Jelenček Bambi ima dve slabi lastnosti: cigarete in ljubosumnost
Že lansko leto so se bralci Dolenjskega lista seznanili z zgodbo o 'jelenčku Bambiju. Našli so ga gozdni delavci in ga podarili lovcu Ivanu Kljunu iz Kočevja. Ob mleku in skrbni negi je jelenček zrasel v moč- i nega jelena ki mu poganjajo že rogovi, zanj pa sedaj skrbi Bruno Doljani, lovec iz Črnega potoka pri Kočevju. Bruno in Bambi sta velika pn* jatelja in vedno, kadar sta skupaj, se lovski pes Cezar skrije v uto, kajti Bambi je nanj hudo ljubosumen, n* če ne drugače, 100-kilogramski jelen psa od njunega gospodarja kar napodi in nato tekata po vrtu. Bruno pa ta prepir malce nenavadno a zelo uspešno prekine. Jelenu ponudi . - cigareto. No, ta je ne pokadi, pac j pa z užitkom v trenutku pohrusta in pozabi na ljubosumje.
ko je še živel. Ce so ga lisice zvlekle v gozd, so ga takrat, ko je bil že mrtev... V bližini je res lisičji brlog. Potem, ko je ubogi Boštjančkov oče našel trupelce, stari oče pa noge in copatke, smo še naprej iskali okrog brloga Vse smo preiskali, a rokice in glave nismo našli Morali bi imeti dresiranega jazbečarja ki bi zlezel v lisičji brlog in prinesel iz njega glavico in roko, če sta notri To so le domneve
PREISKAVA ŠE POTEKA
Kriminalisti delajo dalje. Analiza Boštjančkovega trupelca in njegove povsem raztrgane oblekicc v ljubljanskem sodnomedicinskem inštitutu naj bi marsikaj povedala Ljudje se sprašujejo, kje je glavice, kje rokica. Je Boštjanček umrl naravne smrti ali ne? Je bil deček žrtev nečloveškega izživljanja norca? Gre za maščevanje? Kako so se lahko deli Boštjančkovega trupla znašli tako visoko v strmini hriba? Na vse to bo morala odgovoriti preiskava medi-cincev in kriminalistov.
OBUPANI STARŠI
Ni ga ki bi vedel za kruto usodo, pa Boštjančkovim svojcem ne bi izrekel sožalje, z njimi žaloval. Oba starša ki imata še šest mesecev starega fantka Frcnkija, sta obupana Žalostno je sedaj domovanje Klemenčičevih. „Nič ne morem,“ je med solzami povedala Boštjančkova mama in stiskala k sebi Boštjančkovega mlajšega bratca. Na srečo ta še ne dojame, kaj se je zgodilo. Mati hoče zadržati solze. Zaman. Med solzami še pove, da nikogar ne sumijo, da bi odpeljal Boštjančka saj nimajo sovražnikov. Boštjanček je odšel sam. „Boštjančka hočem videti takšnega kakršen je bil,“ zahlipa uboga mati.
Ko sem odšel iz hiše, je velik črn pes tako besno zarenčal name, kot bi hotel reči: Pusti nas, tujec vsiljivi! Tu vlada žalost. . .
LE DEJSTVA
Preiskovalni sodnik Janez Smolej iz, Novega mesta si je v nedeljo ogledal kraj, kjer so našli posmrtne ostanke. Doslej nam ni mogel dati nobene uradne izjave. Preiskava še poteka. Znana so le že našteta dejstva, številne pa so uradne in neuradne domneve. Ko bodo zbrali dovolj
in njegov ček Bambi.
ŠKAFAR V GRADCU ODLIČEN
Na tradicionalnem mednarodnem mladinskem ‘ dvoboju plavalcev Slovenije in Štajerske, ki je bil v Gradcu, je {•uspešno nastopil tudi plavalec krškega Celulozarja Škafar. Na 100 metrov kravl je prepričljivo osvojil prvo mesta s časom 1:01,43. Škafar je dobro plaval tudi v štafeti 4 x 100 metrov, ki j je prav tako dosegla dober čas " 4:11,17. V tem dvoboju je naša reprezentanca premagala štajer-j sko s 64:55.