j*o XLVII - št. 21 - CENA 80 SIT GLAS Kranj, petek, 18. marca 1994 ■r~- • i Danes preberite ? j stran 7 Gorenjsko gospodarstvo okreva hitreje «ran 18 ^avko je super fant, Zraven pa še muzikant stran 24 ^eč kot polovico toleka v extra razredu stran 26 ^dmina in zarečeni kruh samota na tržiškem Pokopališču \ ^°Uko novih občin na . Gorenjskem ljudje so j \svoje povedali »Sf. 0ede na udeležbo so P *bori krajanov uspešni, Whovo voljo pa je treba Htovati, kar velja tudi za pavni zbor pri uzakonjan- 5 tt referendumskih območij 1,81 »ovih občin. ,8rtUni' 17- - Sklep .^ncga zbora, da moramo iS* ica leta preoblikovati hA 0 samoupravo, povzroča trik re Probleme, vendar je Toke sPoStovati in spošto-voljo ljudi izrečeno na porih krajanov. Vse nejasnosti lc treba rešiti sedaj in ne jasneje, kar bo dolgotrajnejše '.■'.zahtevnejše. Problemov je ^ko, prav tako pa manjka še P*ej zakonov in predi povsem e\e*» * , FiciJpisov, C'VVaem glede financiranja J?^h občin. Razne obljube, da L oosta malim občinam cedila L ln mleko, so neutemeljene, |ay tako pa je slabo obliko-L^ie občin na osnovi želja C?« krajevnih veljakov in Jtikov, ki se že vidijo v vlogi i„Jlh županov. Precej proble- 'ma ute£ne biti tudi Pri delitvi je^nJega občinskega premo-Wj)a> ki v večini primerov še t uKotovljeno, saj vse ni vnete*0 v zemljiške knjige. Kaj »o X 1 loltalne samouprave in "v»h občin na Gorenjskem CJJjfcH na torkovi okrogli r*1 Gorenjskega glasa, preber- Wf ttetJ' 8trani' na tem° l«vV e 8amouprave pa je obit m n tudi intervju 8 P'ofe*01" iJ*1 in poslancem dr. Qcetom Bučarjem. • J. Košnjek Grumova nagrada Jovanoviću Kranj - Na slovesni otvoritvi 24. Tedna slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj je reiiser Dušan Jovanovič prejel nagrado Slavka Gruma za svoj dramski tekst Antigona. (Le-tega bo v sredo, 23. marca, predstavilo makedonsko gledališče iz Kumanovega). Žirija v sestavi Vasja Predan, Lado Kralj, Janez Pipan in Matija Logar je njegov tekst izbrala med enaintridesetimi dramami, ki so letos konkurirale za nagrado. Nagrade za dramaturgijo pa letos niso podeljevali Gledališko kritiko Franceta Vurnika objavljamo na 8. strani - Na sliki- Nagrajenec Dušan Jovanovič z v.d direktorjem Prešernovega gledališča Milanom Mariničem. • L.M.- Foto: Janez Pelko Najboljši so v Planici Planica, 18. marca - Danes bo na planiški velikanki uradni trening skakalcev iz 13 driav, ki so prišli na svetovno prvenstvo v poletih, ki bo štelo tudi za točkovanje svetovnega skakalnega pokala. V sredo so predstavniki planiškega komiteja in mednarodne smučarske federacije FIS ponovno izmerili letalnico, postavili kontrolne točke, tako da so lahko včeraj ponovno premerili letalnico. Višina od prehoda z doskočišča v ravnino izteka do mostu ne sme preseči 130 metrov. To pravilo bo spoštovano. Sredin preizkus letalnice je odpadel, zato pa so letalnico preizkusili včeraj. Kot preizkuševalca sta bila predvidena Miran Tepeš in Tomal Knafelj. Po preizkusu pa je predviden prvi uradni, vendar neobvezni trening skakalcev. Danes ob pol desetih se bo začel uradni trening. Predvidena je tudi otvoritvena svečanost. Uradna otvoritev prvenstva pa bo jutri ob pol desetih. Tekmovanje bo odprl predsednik republike Milan Kučan. Na sliki: sredina meritev letalnice pod vodstvom Norveiana Yggesetha in Nemca Vfolfganga Happleja. • J. Košnjek, slika J. Pelko Da jih pozimi ne bo zeblo Lepo spomladansko vreme je kot nalašč za pripravo butar za toplo kmečko peč pozimi in za peko kruha. Janezu Pelku, ki jih je slikal, pa so naročili: Kdor ugane, kje je nastala fotografija in kdo smo, ga povabimo na prave kmečke štruklje. Gorenjska^ Banka VAŠI ZAKLADI NA VARNEM V ŠEFIH HR.4NILN1CE-GLOBVS KRANJ Še vedno dvojne položnice Kranj, 17. marca - Stanovalci oziroma lastniki stanovanj in najemniki na Planini Še vedno dobivajo dve vrsti položnic za porabo tople vode in centralno ogrevanje. Zadruga je takrat sicer pozvala lastnike oziroma uporabnike stanovanj, v katerih je upravnik, da toplo vodo in ogrevanje plačujejo le po njenih položnicah, vendar pa vseeno prihaja tudi do dvornega plačevanja v primerih, ko gre na primer za trajnik na podlagi pooblastila na tekočem računu. Zadeva postaja že kar neodgovorno neresna. Zato bomo v Gorenjskem glasu skušali v torek zadevo temeljiteje predstaviti. Menda pa bo sredi prihodnjega tedna tudi sestanek s prizadetimi strankami in predstavniki občine oziroma izvršnega sveta. • A. Ž. Salon vozil CIMOS CITROEN tel.: 064 223 -331 Vsi modeli VOZil CIMOS citro£n Dobava TAKOJ! Prvih 100 kupcev čaka uporabno darilo. UGODNI prodajni pogoji: posojilo, lising, gotovina. ® SPAR-MARKET SPAROVEC STRUGA - Strau 27 tel.: 0043-4227-23-49 < tel.:0043-4227-23-49 g g KOTNI BRUSILBC 415 ATS nctto gj g 3 WETTER TAFT 22,50 ATS nctto § S Velikonočni zajčki, sličice in barve za jajca...5 v__^ KOTnJCEBJNI amk% lip bledVo.0. MSm lesna industrija ^S\W 64260 btod. l)t*JJ«.Mđui c, 32 miA ZA VSE ŽIVLJENJE l NOTRANJA, VHODNA IN GARAŽNA VRATA ODLIČNA KVAUT€TA, V6UKR IZBIRA v TRGOVINAH LIP BLED NA BLEDU IN MURSKI SOBOTI -k^L064-77161 tel.069-22941,22942 V vrhu Triglavove uspešnosti Kranj, 17. marca - V avli razširjene in obnovljene poslovne stavbe Zavarovalnice Triglav Območne enote v Kranju je bila opoldne priložnostna slovesnost ob zaključku del, za katera so se v Triglavu odločili zaradi boljšega sodelovanja z zavarovanci in prostorske utesnjenosti pri reševanju škodnih primerov pred štirimi leti. Ob današnji otvoritvi, Id so se je udeležili poslovni sodelavci Triglava, predstavniki Območnih enot v delniški družbi Zavarovalnice Triglav, drugih zavarovalnih hiš in gorenjskega političnega življenja, je v priložnostnem govoru direktor Območne enote Kranj Franci Lotrič predstavil nekaj osnovnih značilnosti Območne enote Kranj v Zavarovalnici Triglav. S poslovnimi rezultati, četrt milijona zavarovanji 190 tisoč prebivalcev Gorenjske in gorenjskega gospodarstva, več kot 80-odstotnim tržnim deležem v prostoru, dobrima dvema milijardama tolarjev izplačanih odškodnin za več kot 30 tisoč škod ob 3,5 milijarde vplačanih premijah, je Območna enota Kranj v samem vrhu med drugimi območnimi enotami v Zavarovalnici Triglav. Takšna bo usmeritev Območne enote Kranj tudi naprej pri ohranjanju tržnega deleža s poudarkom na osebna zavarovanja in zavarovanja premoženjskih interesov iz sedanjih in novih programov. V avli razširjene in obnovljene poslovne stavbe, ki bo poslej odprta tudi za dela na kulturnem področju, so ob slovesnosti odprli razstavo sUk gorenjskih slikarjev. A. Ž. - Foto: J. Pelko Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Najprej izredna, nato pa redna seja državnega zbora Breme, težko 500 milijard Toliko naj bi bilo v Sloveniji notranjega in zunanjega javnega dolga. O njem in o pogajanjih s konzorcijem komercialnih bank je v sredo in-včeraj razpravljal državni zbor. Ljubljana, 18. marca - O sklepih izredne seje so poslanci sklepah včeraj popoldne. Pobudniki izredne seje s predsednikom Slovenske ljudske stranke Marjanom Podobnikom na čelu v sklepih predlagajo ugotovitev, da je vladno gradivo nepopolno in pristransko, ustanovitev posebne komisije zbora, ki se bo ukvarjala z javnim dolgom, najetje nove m priznane neodvisne revizijske hiše, ugotavljanje kazenske odgovornosti posameznikov v pretekli slovenski in jugoslovanski politiki ter bankah ter analizo dela pogajalske skupine o delitvi premoženja bivše države. Vlada, v njenem imenu je govoril finančni minister Mitja Gaspari, je večino zahtev zavrnila, pristala pa je na revizijo pogodb in na redno poročanje državnemu zboru o stanju in reševanju problematike javnega dolga. Podobnik in opozicijski poslana so terjali poročila, kdo je dolgove najel, kdaj, kdo jih je potrošil, kakšne so bile razne transakcije, ugotovitev, ah pogajalska skupina spoštuje ustavni zakon, ki govori o pasivi in aktivi bivše države. Skratka, čiste račune glede problema, ki bo obremenjeval še prihodnje generacije. Finančni minister Mitja Gaspari, guverner Banke Slovenije dr. France Arhar in direktor agencije za sanacijo bank Janko Deželak pomena javnega dolga niso zanikali, trdili pa so, da ubira Slovenija prava pota, da se pogaja tako, kot so se že pogajale mnoge države, da nam v nasprotnem primeru lahko marsikaj zaplenijo (razen rudnikov in sredstev za obrambo) in da nam ti prepiri že škodujejo. Slovenija je že zdrsnila na lestvici varnosti naložb. Denar je plašen kot srna, je dejal Arhar. Če ne bomo imeli stabilnih razmer, k nam ne bo kapitala. Včeraj popoldne se je nadaljevala tudi redna seja državnega zbora. • J. Košnjek Zasedal je državni svet Proti spremembi privatizacijskega zakona Državni svet bo sprožil ustavni spor glede zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Ljubljana, 16. marca •Državni svetniki so zavrnili vladni predlog, da letošnji proračun ne bi imel moči zakona. To bi bila kršitev ustave. Spraševali so, kam so šli presežki lanskega proračuna, saj so se prihodki povečali za 19,3 odstotka. Zadolževanje zato ni potrebno. Grajali so zaposlovanje v državnih ustanovah, ko se na drugi strani nezaposlenost v gospodarstvu povečuje. Svetniki so zavrnili spremembo zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki jo je predlagala Slovenska ljudska stranka. Sedanji zakon, čeprav ie slab, je treba uresničevati. Spreminjanje zakona pa bi zavrlo privatizacijo. • J.K. Sekretariat za občo upravo in proračun občine škofja Loka objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo rabljenih koles in mopedov (najdenih predmetov), ki bo v ponedeljek, 28. marca 1994, ob 15. url v prostorih bivie telovadnice TVD Partizan na Mestnem trgu 16 v skotil Loki. J Podjetje Odeja, tovarna presitih odej, d.d., Kidričeva 80, škofja Loka vabi k sodelovanju delavca za OPRAVLJANJE TAJNIŠKIH, KADROVSKIH IN SPLOŠNIH ZADEV Od kandidata pričakujemo, da ima V. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, najmanj dve leti delovnih izkušenj, da je usposobljen za delo na PC (VVordstar) in da pasivno obvlada en tuj jezik. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, poskusno delo traja dva meseca. Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Odeje, rok za prijavo je 8 dni po objavi v Gorenjskem glasu, kandidati pa bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po preteku roka za vložitev prijave. Dr. FRANCE BUČAR, poslanec državnega zbora o lokalni samoupravi in novih občinah C Ljudje bi predvsem radi normalno živeli 1 "Udeležba na tokratnih zborih krajanov ni nič slabša, kot je bila vedno. Kdor ne pri^ pomeni, da mu je vseeno. Pa tudi tarnanje, da so ljudje preslabo obveščeni o • • A V A • • V • _1 • V 1_ • • a\ 1 *1 1 * Am\ "W T _ lokal"1 samoupravi, je strašno pretiravanje. Ljudje se pač ne brigajo toliko za politiko. Vprašajmo sj m koliko juristov je sploh prebralo ustavo. Razmišljajmo normalno: ljudje bi predvsem fl" normalno živeli in uveljavili svoje interese," pravi dr. France Bučar, državnozborski poslani in oster kritik rešitev, ki bi bile v nasprotju z ustavo. V državnem zboru ste v obravnavi lokalne samouprave vedno ostro dvignili svoj glas zoper poskuse nespoštovanja določil ustave. Kaj določa ustava. "Spoštoval sem ustavo. Ta Sravi, da uresničujejo prebivalci lovenije lokalno samoupravo v občinah in drugih lokalnih skupnostih, in da je občina samoupravna lokalna skupnost. Območje občine obsega naselje ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev. Občina se ustanovi z zakonom po poprejšnjem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju. Zakon tudi določi območja občin." So bila po vaši sodbi ta načela v sprejetih zakonih upoštevana? "Bih so poskusi, da bi obšli te ustavne določbe. V bistvu sta se pojavila dva koncepta. Prvi je bil strogo ustaven. Pomeni pa naslednje: če je samouprava, pomeni, da tisti, ki ga samouprava zadeva, sam odloči, kakšno samoupravno enoto bo oblikoval in kako jo bo upravljal. Drugi koncept pa je ohranjal pri živl- tenju sedanji sistem in je bil v >istvu skrbniški v tem smislu, da moramo mi povedati ljudem, kaj so njihovi mteresi, kako bodo svoje interese zadovoljevali, kako velika bo občina in kakšne bodo njene pristojnosti. Med prvim in drugim konceptom je velika razlika. Če sem lačen, ne potrebujem skrbnika, ki mi bo povedal, da sem lačen in moram zato jesti. Če gre za pravo samoupravo, potem predvsem sam lahko ugotovim, kaj so moji interesi. In pri lokalni samoupravi gre samo za to. Občina mora torej obsegati tisto naselje ah tista naselja, ki imajo nekatere skupne zadeve. Zato bo nova občina manjša, kot so sedanje zaradi praktičnih razlogov, povezovale pa jo bodo skupne potrebe in interesi ljudi. Interesi Ljubljančanov so drugačni od interesov Velikih Lašč ali Vodic. Imamo pa seveda skupne interese vseh državljanov, te pa uresničuje država." "Sedaj nekateri na veliko vpijejo zoper centralizem in tako dalje. Vprašam vas: čigava pa je ta država. Ali je naša ali je tuja? Tudi driavne zadeve so naše zadeve. Torej ne gre za centralizacijo. Seveda pa je povsem nekaj drugega birokratizem in slabo opravljanje državnih nalog. To pa je stvar driavne uprave, ki z lokalno samoupravo nima ničesar skupnega." Omenjate dva koncepta, ki sta se pojavljala v pripravi lokalne samouprave. Kateri je prevladal? "Prvi osnutek je bil popolnoma usmerjen k drugi, voditeljski vlogi države pri lokalni samoupravi. V prvem branju smo uspeh odpraviti državnoupravni pogled in vrniti stvar na ustavno osnovo. Nadaljnja obravnava je Erinesla kompromis, ki pa je v istvu uresničitev ustavnega načela. Zame kot pravnega in upravnega strokovnjaka so rešitve sprejemljive. Nekateri pa so hoteli določiti merila, kdaj se sploh lahko občina ustanovi. Če jaz nekomu določim merila, potem mu vzamem samostoj- nost. Nova občina bi na primer morala imeti trgovino, pošto, banko, šolo in ne vem kaj še. Kaj bi bilo, če bi recimo pošto in banko zaradi gospodarskih razlogov zaprli. Ali bi potem tudi občino ukinili. To je smešno. Prebivalci naj povedo, ah hočejo svojo občino ali ne." Cirkus povzročajo nasprotniki sprememb On zborih krajanov, ki se končujejo, precej pa jih bo ponovljenih, slišimo tarnanje nad slabo udeležbo, nad neobveščenostjo ljudi, nad slabim delom državnih strokovnih organov in tako naprej. So stvari preslabo pripravljene? Sprememba politične moči "Z novo lokalno samoupravo se bo politična moč bistveno spremenila. Sedanje občine so bile bistvena sestavina komunistične vladavine oziroma karkoli ji ie rečemo. Imeli smo parlament ali skupščino, ki je bil poštni urad za žigosanje tistega, kar so sklenili v cekaju ali politbiroju. Zato je delal parlament brez problemov. Enako je bilo v občinah, ki so bile predvsem upravne, ne pa samoupravne enote. Biti so morale tako velike, da jih je bilo mogoče učinkovito obvladovati. Občinski partijski sekretar ni bil podrejen občini, ampak cekaju. To se sedaj podira. Imperij se ruši, zato odpori Tako predpostavljam. Reforma na vrhu je bila narejena. Imamo strankarski sistem in parlament, čeprav slabo deluje. Spodaj pa je še vse po starem. Imamo torej nekonsistenten sistem, kar pa je stari sistem bil. To skladnost moramo sedaj uresničiti Če bo lokalna samouprava stara, bodo potrebne reforme na vrhu, zato je po reformi na vrhu naslednji korak reforma na lokalni ravni," je dejal dr. Bučar. 01 naredil. Če bi mandate pooaljjj „ li, bi bilo enako. Čakali J o! potem pa hiteli kot je J' !a vedno v tej državi. Dalje. vo je treba spoštovati. ^j'^* katerim se toži po stari uredj m bi godile lokalne volitve » c 1996, ko bodo tudi državnj« borske. V tem primeri bi »"^ d; rekli: zbogom ustava. Če stD° sa šli samostojno državo, pJJ « začnimo to državo enkrat <^ os ti. Mislim, da mečkanjema naključno. Počasneje uresnicjj fci mo novi sistem, hitreje se utrjj *f stari. Vzemiva za primer 91 P; nodajo. Kakšen cirkus je B»!jj nesprejetju podaljšanja »»JfSJL ga zakona. Kaj se je zgojjg Nič. Koristno je, da ustav««!« zakona nismo sprejeli. Ustav jj uporablja neposredno, upor i j jamo vse stare zakone, ^^Li ta so v nasprotju z ustavo. P0"^, ^ sanje veljavnosti ustavneg^ i di ol iil kona bi ohranjalo pri **.v}J^tt- »' Markovičev sistem, kar bi mM poslej imelo zelo usodne Lahko, poudarjam." Eni pravijo, da bodo občine bogate, drugi, da D s< revne. Kaj pravite vi? . 11} "Vprašanje financiranja ' 4, odprto. S tem, kar bom P° j a dal, večina ne bo soglašala K a v parlamentu niso. Moje na ( je: občina se mora financ" i sama. Če opravlja lastne zao j mora tudi sama skrbeti za * j obstoj. Občina ne opravlja tfiK "Udeležba na zborih krajanov ni nič slabša, kot je bila vedno. Kdor ne pride, pomeni, da mu je vseeno. Kot v državnem zboru. V prejšnjih časih smo rekli, da je tisti, ki se je pri glasovanju vzdržal, avtomatično podprl tiste, ki so bili proti. Sedaj velja samo za ah proti. Kdo se vzdrži, mu je vseeno. Enako je tudi na državnih volitvah. Odločijo tisti, ki volijo. Zakaj bi pri lokalni samoupravi uporabljali drugo načelo. V tem primeru je stokanje popolnoma nepotrebno. Mislim pa, čeprav ne morem dokazati, da gre za umetno ustvarjanje takšnega vzdušja. Včeraj je bilo v časopisu postavljeno vprašanje, zakaj sploh uresničujemo projekt lokalne samouprave, če je toliko problemov in bo požrl toliko denarja, nove lokalne skupnosti pa naj bi dale ljudem še manj kot stare. Te besede jemljem resno, saj so zanikanje sedanje ustavne ureditve. Torej smo prišli tako daleč, da naj pustimo vse tako, kot je bilo. To je zame napad na ustavno ureditev. Sele speljava lokalne samouprave bo preskok iz prejšnjega sistema v novega. Zato tistim, tako predpostavljam, ki jim je dolgčas po pre-jšnjem sistemu, lokalna preobrazba ne ustreza, ampak jim je pri srcu kardeljanska občina. Bistvo samouprave pa je, da sam odločam o samoupravi, ne pa nekdo, ki je vnaprej vse določil. Demokratično bistvo je v tej razliki. Če nekdo skrbi za demokracijo, potem to ni demokracija. Če pridemo do novih občin, se bo politična slika Slovenije bistveno spremenila. To moram zelo jasno povedati." Ali ljudje vedo, za kaj gre? Celo v državnem zboru, na komisiji za lokalno samoupravo, so ugotovili, da ljudem marsikaj Še ni jasno. "To je strašno pretiravanje. Ljudje se sploh ne brigajo toliko zapolitiko. Povejte mi, koliko juristov je prebralo ustavo. Raz- mišljajmo normalno. Ljudje bi radi predvsem normalno Živeli in uveljavili svoje interese. Jaz tem frazam ne verjamem. Slišim ugovore, da bo potem državna uprava odmaknjena od ljudi, da bo treba daleč po osebno izkaz- splošnih državnih zadev, ~-( samo tiste, ki zadevajo p»c. valce občine. Verjetno vafllraif_ pride na misel, da bi vam rno (I država sofinancirati ku1 krompirja ali potrošnjo ^ ^ Glede financira naj a so DgHfl I ti razumljive. Sedanja oD^viK opravljala večinoma ^r^Lf. posle, zato jo je država P°%' ala. Zato se sedaj ljudje sp> __^1 Vse bomo plačali državljani t "Državljani bodo z davki financirali tako državo *~u občino. Če država vzame preveč, je nevarno za občini . obratno. Občine in država se morajo sporazumeti DržaV tu -'----d>d< jejo, od kod novi občini K jj če so staro vzeli. LaD ^ 0( določene izjeme. Če bo gradila cesto za svoje p0' i ja pa bo cesta splošno kons to^ ^ morala država nekaj priroa* j ^ Država ima lahko zaradi »| ^ nacionalne populacijske P°^i interes za poseljenost hfib0^ \t območij. Švica je izrazit P 8, in tam država pomaga." ^ je Prihodnje leto bomo n( začeli v novih občinah. J|f»a "Zakaj pa ne? Vozni yj k, sprejet. Težave bodo, 'e bo treba speljati. Občine W f je imeli in so živele, t 0 delamo take cirkuse. Sl»»JV d< j™iti t. nico na primer. Kolikokrat v življenju pa menjamo osebno izkaznico? Saj ne živimo 200 let. Danes imajo ljudje avtomobile in priti v Ljubljano ni več problem. Ljudje se vozijo danes veliko dlje v službo, kot bodo po novem upravna središča. Jaz imam to govorjenje za navadno demagogijo, ki pa je lahko naključna ali pa umetno izzvana." Dve leti nismo naredili ničesar V državnem zboru ste se prepirali, ali podaljšati mandate sedanjim skupščinam ali ne. Se vam ne zdi, da bi bilo dobro ustavno pokriti čas, ko bodo mandati skupščinam prenehali? "Zame podaljšanje mandatov ni logično. Od sprejetja ustave sta minili dve leti, dve leti časa smo imeli, pa ni nihče ničesar Rateče, ki hočejo svojo o*fl t. pa se jim oporeka. To je r.^f p stvar. Če jo želijo, naj J0£# J« Včasih so jo že imeli ^ j J Projekt lokalne samoup' yD> M pomemben. Brez njega » f J. zastavljene osamosvoji^/ h bomo uresničili." • J°*e jek UrcdaUka politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor ta glavni v** j^Z, 'ji Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volcjak, Cveto / j^lj . Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava ca t »k Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in re«J- \ %. I Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova L Kranj, telefon: 223-111, telefas: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku;u jffi1 vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne * a ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. A Želijo pretirano drobiti, tretji »ft Pa so enostransko razlagali gmot-položaj novih občin, ki naj bi s« Jim cedila med in mleko.. Jože j' "«man iz Radovljice (Liberalna v* ^mokracija Slovenije) je spom-^ m da Je LDS skupaj s socialde-0 hkrati in demokrati pred časom pograbili razni lokalni veljaki, ki se skušajo oklicati za nove župane. Kličejo me in pravijo: pri nas smo se že zmenili, štirje bomo in štirje bomo na občini stalno zaposleni. Tako smo se zmenili in nas nič ne briga. Sploh ne poslušajo argumentov, taki so v manjšini, vendar so glasni." Alenka Kovica iz Kranja (Združena lista socialnih demokratov) je menila, da je treba lokalno samoupravo graditi nadstrankars-ko. "Da se pri nekom ne bo končal telefon samo zato, ker je druge barve," je dejala. "Vsak zbor krajanov je bil uspešen, ne glede, koliko ljudi je prišlo. Lahko smo veseli, da so ljudje sploh prišli. Dokler nimamo v rokah ustreznih zakonov, je manipulacija trditi, da bodo manjše občine boljše živele." Ljudem je treba zaupati. Pametno so spraševali, posebej v manjših krajevnih skupnostih. Tam, kjer pa so si že razdelili županska mesta, je bil edini smisel zborov ljudi prepričati, da so samo bodoči funkcionarji pametni, je dejala. Peter Orehar, predsednik kranjskega izvršnega sveta (Slovenski krščanski demokrati) je povedal, da ni šlo za strankarsko prepričevanje, ampak za organizirane skupine ljudi, ki so vplivale na odločitve, ki so legitimne. "Rezultat zborov me ne preseneča, to je bil slabo pripravljen projekt v stilu: gradili bomo, pa ne vemo, Neznani lastniki Stane Boštjančič (Združena lista) iz Kranja: "Premoženjski spor med ločenima zakoncema lahko traja leia, pa je premoženje znano. PremoŽenje občin pa ni določeno in ga bo težko določiti. Na zemljiško knjigo se lahko v tem primeru zelo malo zanesemo. Veliko nepremičnin, zlasti po letu 1945, ni speljanih skozi zemljiško knjigo. Najpomembnejši dokument torej ne zadostuje, zato bo ugotavljanje premoženja najmanj tako naporno kot delitev. To je eden od argumentov zoper drobljenje sedanjih občin. Občina bo lahko učinkovita, če bo gospodarila s premoženjem, ne pa ukvarjala z ugotavljanjem in delitvijo." In£ Vttomir Gros (Liberalna stranka) iz Kranja: "Nobena občina ni nikoli delala inventure. Niti ena v Sloveniji Jaz sem tri leta vztrajal, da se za kranjsko občino naredi, pa je nimamo. Tudi predpisa iz leta 1957, ki je terjal od občin spiske premoženja, se ni spoštoval Nasledstveni spori bodo hudi in dolgi, predvsem pa nedoločeni. Premoženje javnih podjetij in proračunskih porabnikov je skoraj stoodstotno občinsko, pa o tem premoženju nihče na občini nima pojma o pojmu. Nihče ne ve, kako se denar nalaga, kako se deponira, kdo z njim gospodari." dovljiškega izvršnega sveta (Liberalna demokracija Slovenije) je povedal, da so naredili pregled premoženja, ki je znano. Večina naj bi ga ostala občinam. Pri gospodarskih javnih družbah so ugotovili, da premoženja v naturi ne bo mogoče deliti. Delati bo treba po načelu pravnega nasledstva inoblikovati ustrezna merila. Sprejela naj bi jih država. Prav tako se te družbe še reorganizirajo. Nepremičnine bodo problematične zato, ker jih bo treba vzdrževati in od njih dohodka ni pričakovati. Le poslovni prostori bodo prinašali '2]avila V • Ureza 7» n1 P°meni občinska l*«^^'}0 dejanje rt * u v d u it, 'J m0Č uPnišc . prekc ~ in ne preko raznih sa moupravnih združb in interesnih skupin". Politika se tega loteva Marsikje premalo odgovorno, v Radovljici je bila opcija tri ob-c,ne- V Gorjah je skupina, ki fcradi na "idealistični podobi turistične občine Gorje, v Radovljici je interesni center Turis-ucno društvo Lesce z opcijo o ?j*W gospodarski občini, ki ^lanja šibke sosede predvsem I desnega brega Save. V Begvm-!.ah je, mislim, animator gospod da ni bila narejenaocena ^vanja sedanjih občin.Pise lt^°. da naj bi občina delala to t3 nič pa kako. Parlament se je za neki proces in ljudje se p?10 morali stalno boriti za svoje t, *v|ce. "Zame bi bila prednost kV.h občin samo v tem, če bodo v3e v manjši skupnosti čutih stJ0 Pripadnost tej skupnosti, na žagarske ribarije pa se nič ne esem," je dejal. "Idejo so že kaj. Sedaj pa vsak zase tekamo na gradbišče, da bomo nekaj zgradili. Vedeli smo za lokalno samoupravo in bi se morali nanjo pravočasno pripraviti. Državna in lokalna organizacija naj bo strokovna in racionalna. Osebno in njegova stranka sta za Kranj kot mestno občino. Odločiti pa se morajo ljudje. Kranjski župan ini. Vitomir Gros (Liberalna stranka) pa je na vprašanje, kaj se bo izcimilo v kranjski občini po 46 zborih krajanov odgovoril: "Anarhija". In kaj so ljudje največ spraševali. "O denarju. Nekateri so demagoško trdili, kako veliko denarja bo. V eni od krajevnih skupnosti je nekdo celo trdil, da bo na vsakega prebivalca prišlo 27.000 tolarjev. Drugi pa so zelo pametno raz- Eravljali. Vse skupaj je čudna olobocija brez repa in glave," je dejal kranjski župan. Jože Markelj iz Radovljice (Slovenska nacionalna stranka) je izrekel nezadovoljstvo, ker še ni dorečeno financiranje novih občin, za kar je kriv državni zbor. "Pojavljajo se težnje po lokalnem fevdalizmu. To naj bi bile majhne občine, na primer Kro- Ea, ki bi imela brez Brezovice 900 ^udi. Nočem reči, da ne bi mogla obstajati, vendar ne bi bila smotrna. V Radovljici je bila udeležba na zborih nad 5 odstotkov, za kar ima zasluge tudi Gorenjski glas." Kaj je sploh občinsko premoženje Zadrega bo še večja, ker seznama tega premoženja ni in zemljiška knjiga ni zadosten vir. Jože Resman, predsednik ra- dohodek. Glede naložb v podjetjih mora država prav tako sprejeti merila, glede obveznosti pa je Jože Resman dejal, da so stare že pokrili, novih pa sedanja občina ne sprejema več. Obveznosti iz obveznic je še za 1,4 milijona mark. Sole in zdravstveni domovi bodo teritorialno skladni z novimi občinami, rešljiv pa bo tudi delitveni problem stavbnih zemljišč. Peter Orehar je dejal, da bo za Kranj nekoliko lažje, ker ni obveznic, sploh pa ie občinskega premoženja, ki bi Koliko novih občin Sedanja radovljiška občina naj bi se razdelila na tri nove: Radovljica, Bled in Bohinj. Vendar je desni breg Save neusklajen, pravi Jože Resman. Kropa se je odločila za svojo občino za ves desni breg Save, ostale štiri krajevne skupnosti pa so se odloČile za Radovljico. To bodo usklajevali v drugi fazi Bohinjske krajevne skupnosti pripravljajo pismo o nameri, predvsem pa želijo v novi občini zagotoviti v svetu zastopstvo vseh krajevnih skupnosti, za kar bi morali spremeniti zakon o volitvah. Razen Krope razmišljajo o svoji občini v Lescah, Begunjah in Gorjah. Begunje bi bile tudi kot občina vezane na Radovljico glede prometa, šol, vrtca itd. V kranjski občini so se po informaciji tajnika skupščine Branka Urimsa v 22 krajevnih skupnostih odločili za občino v sedanjem obsegu, dve krajevni skupnosti sta bili za Kranj kot mestno občino brez gorske občine Jezersko, za mestno občino Kranj v ožjem obsegu (sedanje mestne in primestne krajevne skupnosti) brez Cerkelj, Preddvora, Naklo in Jezerskega je bilo 11 krajevnih skupnosti 11 pa jih je bilo za samostojne občine. Po sedanjem stanju najbi sedanja občina razpadla na osem novih in sicer mestna občina Kranj, Jezersko s Kokro, Cerklje z gradom, Preddvor z Belo in Olševkom, Visoko, Naklo, Šenčur in Stra-žišče. Grims je opozoril na pojasnilo dr. Ribičiča, da bi bita delitev mesta protiustavna, kar postavlja pod vprašaj občino Stražišče. Nasploh bi morali komisija državnega zbora in stroka nastopati enotno. prinašalo profit, malo. Košnjek, foto J. Pelko Jože Škofja Loka: Neopredeljeno pa je ostalo območje dela Dražgoš, kjer so občani po moji sodbi najbolj zdravo in možato, odkloniti odločanje brez najvažnejših parametrov. Opredeljeni sta bili vsaj dve območji, ki ne izpolnjujeta pogojev za ustanovitev lastne občine: Lučine ne dosegajo večine kriterijev, Trata zaradi nedopustnega deljenja naselja. Zbori so se za manjše bodoče občine odločali največkrat večinsko. Redki so bili tisti, ki so izglasovali referendumsko območje v obsegu cele današnje občine. Tako so se odločile tri mestne krajevne skupnosti. K takemu odločanju je močno pripomoglo agitiranje peščice demagogov, ki so prinašali argumente, kot so: izkoristimo priložnost, sami bomo razpolagali s svojimi sredstvi, nikogaršnji služabniki ne bomo, ne bo nam treba beračiti, razpolagali bomo s trikrat več denarja, prihranili bomo s prostovoljnim delom, današnje krajevne skupnosti bodo ukinjene, druge izbire nimamo, lastno občino smo že nekoč imeli, pripada nam velik del družbenega proizvoda, ki ga ustvarja naša (bodoča) občina in velik del premoženja današnje občine, itd. Kljub večinski opredelitvi za manjše občine pa je večina izrekala, izrecno ali posredno, nezaupnico državnemu zboru. Nezaupnica je bila utemeljevana s premalo pripravljenim in domišljenim postopkom ob tako pomembni odločitvi. Namesto tega se je postopek vsiljeval z nerazumno naglico in brezobzirno ignoriral vsa opozorila in priporočila, ki so jih predlagali posamezniki ali skupine. Vse slabe napoved so se uresničile, je zapisal škofjeloški župan Peter Hawllna. Med desetimi najboljšimi podjetnicami Selekcija je bila stroga Polonca Šubic, prodajni center Krisma Godešič: "Ni dovolj, da veš, kaj hočeš. Potrebni so volja, vztrajnost in vsaj nekaj kapitala." Godešič, 17. marca - V začetku meseca so bila na Ljubljanskem gradu podeljena priznanja Podjetnica leta. Skupaj z združenjem za drobno gospodarstvo jih je podelilo ministrstvo za gospodarstvo. Poleg^ podjetnice leta je bila med desetimi najboljšimi med 1300 prijavljenimi projekti iz vse Slovenije tudi Polonca Šubic iz prodajnega centra Krisma na Godešiču v občini Škofja Loka. Iz tako številnega kroga dobrih podjetnikov se v izbor desetih najboljših ni bilo lahko prebiti. Tako, kot se v petih letih ni bilo enostavno tako uspešno uveljaviti na trgu s programom, po katerem je danes že daleč naokrog poznano podjetje Krisma na Godešiču. "Zanimivo, da nas Gorenjska danes nekako slabše pozna kot Ljubljana po kopalniškem pohištvu m vsem, kar sodi v opremo kopalnic. Naš program sestavljajo predvsem kvalitetne ploščice italijanskih proizvajalcev, različni dodatki pri opremi (tudi po naročilu) od domačih proizvajalcev in pohištvo Krisma, ki ga sestavljajo standardni elementi ali pa izdelani po naročilu v petih standardnih barvnih odtenkih, za zahtevnejše kupce pa imamo kar 30 barvnih odtenkov. Da je bila pot, na katero sva se z možem podala, prava, je zdaj' potrdilo to priznanje. Zasluge za to pa gredo vsekakor tudi diplomirani arhitektki Aniki Logarjevi, ki je s pohištvom Krisma uresničila mojo idejo." Tako Polonca kot mož Branko pa posebej poudarjata, da ima veliko zaslug za uspešnost način in delo ter organizacija v podjetju Marmor Hotavlje, kjer sta bila prej zaposlena. Če ne bi v Marmorju vedno tako spodbujali in negovali lastno ustvarjalnost in kreativnost delavcev, bi se najbrž težje podala na lastno pot. Tistim, ki se danes podajajo na podjetniško pot, pa Polonca Šubic svetuje: "Najpomembneje je, da vsakdo ve, kaj hoče, da ima cilj, voljo, vztrajnost in tudi nekaj kapitala za začetek. Čeprav je danes že lažje, kot takrat, ko sem jaz začela, politika še vedno ni najbolj naklonjena podjetnikom. Krediti so še vedno predragi." O prostem Času pravi, da si ga podjetnik, da je lahko sposoben, prav tako mora znati organizirati. O Gorenjcih, ki center na Godešiču še niso "prav odkrili", pa meni, da pri nakupih, in tudi opremljanju kopalnic, vse bolj prihaja v ospredje tista ugotovitev, ki pravi, da pri nakupih nismo tako bogati, da bi poceni kupovali. • A. Ž al ar Polonca Šubic M- S0RA Mercator - Sora Kmetijsko gozdarska zadruga Žiri.enota MIZARSTVO zaposli več mizarjev za delo v mizarski proizvodnji. V poštev pridejo kandidati, ki imajo končano šolo za mizarje ali vsaj pet let delovnih izkušenj na tovrstnih delih. V prijavi kandidati navedejo kratek življenjepis, podatke o doseženi izobrazbi ter opis dosedanjih zaposlitev. Priložena naj bodo dokazila o izobrazbi. Kandidati naj prijave vložijo najkasneje do ponedeljka, 28. 3. 1994, na naslov Mercator - Sora KGZ Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Zaželeno je, da se oglasijo osebno. 64220 KIDRIČEVA Telefon: Telex: Telefax: Žiro račun: ŠKOFJA LOKA 54 064/631 261 37 328 LOKA 064/631 983 51510-601-15400 DOPIS LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje p.o. Škofja Loka objavlja prosta delovna mesta VEČ MESARJEV SEKAČEV za delo v naših prodajalnah na območju škofje Loke, Železnikov in Medvod Pogoji: kandidati morajo imeti končano poklicno živilsko šolo za mesarja in eno leto prakse na podobnih delih. Sprejmemo pa tudi pripravnika. Poskusno delo traja 1 mesec. Prijave sprejema kadrovska služba podjetja LOKA, Škofja Loka, Kidričeva 54, osem dni po objavi oglasa. Prijavi mora biti priloženo tudi dokazilo o izobrazbi. Sestanek predsednikov KS radovljiške občine Za letošnje programe toliko kot lani Lani začete investicije v krajevnih skupnostih naj bi letos končali, novih pa ne bi začenjali. Premalo denarja za skupno rabo. Radovljica, 17. marca - Sestanek predsednikov krajevnih skupnosti radovljiške občine v torek popoldne s predsednikom Izvršnega sveta občine Radovljica Jožetom Resmanom, udeležil pa se ga je tudi predsednik skupščine Vladimir Černe, je bil eden zadnjih v sedanji sestavi oziroma območju občine Radovljica in krajevnih skupnosti v njej. Na njem pa so se seznanili, da ne glede na sprejemanje državnega proračuna nameravajo v občini denar s proračunom razporediti, izhodišča pa so enaka kot lani. Še pred razpravo o občinskem proračunu za letos in uskladitvi programov del po krajevnih skupnostih je predsednik izvršnega sveta Jože Resman okvirno ocenil zbore občanov o oblikovanju referendumskih območij v sedanji občini. Ob dobri udeležbi na zborih občanov kaže, da nikjer, razen morda v Kropi, zborov zaradi usklajevanja ne bo treba ponavljati. Vseh sedem referendumskih območij pa ima glede na zakonsko opredelitev, da je pogoj izpolnjevanje več kot polovice pogojev, možnosti, da glasujejo na referendumu o opredeljeni občini. Izjema je le Kropa, o kateri bo najbrž odločil državni zbor. Kar pa zadeva občinski proračun za letos, ki bo na dnevnem redu skupščine prihodnji teden, je osnovno izhodišče, da je izoblikovan na podlagi lanskih izhodišč. To pa pomeni, da krajevne skupnosti za svoje programe ne bi imele ne manj ne več denarja kot lani. Prednost naj bi po krajevnih skupnostih imelo letos dokončanje lani začetih del. Na priporočilo, da letos ne bi na daljši rok začenjali novih del oziroma investicij, pa med predsedniki ni bilo prigovorov. Še največ pripomb je bilo na sredstva za uresničevanje tako Kropa Je edina, kjer zbora občanov morda ne bo treba ponoviti, ima pa sicer najmanj Izgledov za svojo občino. Kar pa zadeva Begunje in Lesce, izpolnjujeta večino opredeljenih pogojev za svojo občino.Na pomanjkanje denarja za skupno rabo sta v torek ie posebej opozorila Jredsednika KS Lesce Bernard Tonejc in Koptivnik-Gorjuše anez Korošec Potreben bo skupen dogovor med občino, KS In Komunalo, tudi v okviru novih občin, da se ne bi še naprej dogajalo, kot se zdaj, ko samo v KS Htinto pijemo*4, je poudaril leškl predsednik. Predsednik KS Mošnje pa Je ponovno opozoril na problem mostu, križišča in obnove cerkve na Otoku. Odgovor je bil, da sta križišče in cerkev letos v programu, za most pa se denar postopoma zbira, celotnega zneska pa občina sama ne zmore. imenovane skupne rabe. Enotna ugotovitev več ali manj vseh je bila, da so merila na tem področju previsoka, ali pa je denarja zanjo premalo. To se še posebej odraža pri cestah, kjer je zmanjka na primer kar dve tretjini sredstev. Po razlagi direktorice JP Komunala Bernarde Podlipnik, nai bi zadevo razrešilo ministrstvo za okolje z izdelanimi standardi. Ker pa se nanje čaka že dvajset let, bodo skušali sami s KS izdelati vsaj okvirne normative na tem področju. Sicer pa po razlagi predsednika IS Jožeta Resmana v radovljiški občini pričakujejo znatna sredstva iz republiškega proračuna na cestnem področju in nekaj tudi na področju izobraževanja, ne pa za kulturo, zdravstvo in na ekološkem področju. Ni pa še jasno, kako bo s sredstvi za demografsko ogrožene. • A. Žalar S seje Izvršnega sveta občine Kranj Res kritično v šolah in vrtcih? Kar zadeva inšpekcijsko oceno o vrtcih (pa tudi o šolah), jo je treba ponovno oceniti, hkrati pa ugotoviti, da ob izredni suši s preskrbo neoporečne pitne vode v občini lani ni bilo težav. Kranj, 17. marca - Po informaciji o gospodarskih gibanjih, za kar bo podano še celovito poročilo, In obravnavi poročila o delu izvršnega sveta, upravnih organov in strokovnih služb, ki bo predloženo občinski skupščini, je Izvršni svet v sredo na seji obravnaval tudi poročilo o delu Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko za področje kranjske občine. Razprava in sklepanje o prostorsko ureditvenih pogojih za Škofjeloško hribovje pa je bila umaknjena z dnevnega reda. Medtem ko ni bilo bistvenih pripomb na informacijo o gospodarjenju in poročilo o delu izvršnega sveta in organov ter služb, je bilo v nadaljevanju seje kar nekaj vprašanj, pomislekov in pripomb na posamezne dele poročila Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko in sicer za območje občine Kranj. Največ Eripomb in vprašanj je bilo pri poročilu sanitarnega inšpektorata, i je na primer ocenil, da so poleg slabih sanitarno higienskih Eogojev šole tudi slabo opremljene. Podpredsednik IS Ferdo .auter je s tem v zvezi izrazil dvom, če je v praktično v novih šolah, ki so bile kvalitetno glede na normative in tehnologijo v času gradnje, res vse tako slabo. Še resnejši pomislek in stališče, da je ugotovitev treba proučiti, pa je bil, da je v vrtcih le 0,9 kvadratnega metra prostora na otroka, veljavni normativ za otroke do dveh let pa je 3 kvadratne metre, od dveh do šest let pa 2,6 kvadratnega metra. Dr. Janez Remškar je ta podatek komentiral, da je morda razlog, da so manj otrok (kar se dogaja) strpali v mani prostorov? Glede higiene pa se ie zavzel, da je na podlagi obstoječih in poznanih norm treba stvari temeljito pregledati. Veliko večji problem, kot so psi na Visokem, pa je tovrstna higiena v stanovanjskem naselju Planina, kjer so peskovniki na primer polni pasjih iztrebkov. Zato bi veljalo s tem Še posebej so na seji izvršnega sveta poudarili, da na primer ob lanski suši in pomanjkanju pitne vode nikjer v občini pri oskrbi z zdravo pitno vodo nI bilo težav ali primerov različnih obolenj. To pa je tudi ugotovitev, ki le glede na razmere, kakršne so bile, tudi ne gre spregledati v zvezi stanje primerjati s sedanjim občinskim odlokom. Občinski odloki pa so po drugi strani vendarle lahko zadostna podlaga za ukrepanje inšpekcijske službe, ko gre za kršitve pri na primer varovalnih ograjah, mejah in podobno pri cestah. S tem v zvezi je Miha Perčič opozoril, da je treba ponovno opredeliti, ali so neprepisana zemljišča na upravljalce cest res tolikšna ovira za težavno ukrepanje občinske cestne inšpekcije. * A Žalar Svet Triglavskega narodnega parka TNP nasprotuje poseganju na Vrtaško planino Svet TNP je menil, da je pri presojanju pobude o ureditvi smučišča na Vrtaški planini trefom upoštevati zakon o TNP, ki v osrednjem območju parka prepoveduje tovrstne posege. Bled - Mednarodno priznani status Triglavskega narodnega parka je ogrožen in bo ogrožen še toliko časa, dokler ustanovitelj parka • Republika Slovenija ne bo iz svojega proračuna zagotovd večine denarja za redno dejavnost, pravijo v zavodu TNP in poudarjajo, da jih neurejeno financiranje sili v gospodarske dejavnosti, med katerimi je komercialni lov v osrednjem območju parka v nasprotju z mednarodno konvencijo o narodnih parki pa tudi prodaja koledarja je "neparkovno komercialno mašilo". Park si je lani domala dve tretjini vsega denarja zagotovil z lastnimi (gospodarskimi) dejavnostmi, med katerimi so osrednje komercialni lov, založništvo (koledar) in vodenje po parku, dobro tretjino (36 odstotkov) je prispevala država, malenkost še jeseniška občina, občini Radovljica in Tolmin pa nič. Kot smo slišaU na torkovi seji sveta TNP, se bo sistemsko neurejeno financiranje nadaljevalo tudi letos. V zavodu TNP še zdaj ne vedo, koliko denarja bodo letos dobili za naloge, ki jih predpisuje zakon; vedo (in občutijo) le to, da doslej od države niso dobili še niti tolarja. "Le kako naj v takšnih razmerah načrtujemo dejavnost?" se je ob tem vprašal direktor zavoda Janez Bizjak in poudaril, da jim letos ne bo uspelo dokončati informacijskega središča TNP v Trenti. Ministrstvo za kulturo oz. vlada objekta ni uvrstila v lanski in letošnji program naložb, za dokončanje pa bi potrebovali še 26 milijonov tolarjev. Javni zavod TNP je lani izdal interno odredbo o izločitvi lova na 16.700 hektarjih lovsko upravnega lovišča Triglav, s katero je na izločenem območju trajno zavaroval vse živalske vrste (to je po mednarodnih merilih pogoj za doseganje druge kategorije parkov), na celotnem območju lovišča Triglav pa vse ptice in zveri (medved, rj8)'^, torkovi seji sveta TNP je ?\ precej razprave o tem, au ' takšna odredba zakomjj Državni sekretar Franci iz ministrstva za kmetijstvo m gozdarstvo je menil, da v pravnega temelja, na poow katerega bi lahko direktor j voda v delu lovišča prepove«8! lov. Direktor zavoda TNP »m Bizjak pa se je skliceval * Alpsko konvencijo, po katen parku ne sme biti komerciali1 ga lova, in zatrjeval, da je , odredba, ki zadeva samo zav in strokovnost, za katero odg^ varja direktor zavoda. ' Zaplotnik IZ GORENJSKIH PARLAMENTOV _ Seje vseh treh zborov skupščine občine Jesenice Na Jesenicah bodo vendarle podelili priznanja Jesenice, 17. marca - Skupna seja zborov občinske skupščine je bila vendarle sklepčna in bodo tako podelili priznanja za minulo leto. Imenovali sedem ravnatljev javnih zavodov. Katera zemljišča naj odkupuje sklad stavbnih zemljišč? V mestnih krajevnih skupnostih na zborih volivcev manj kot odstotek prisotnih. Po letu in pol je bila skupna seja vseh treh zborov skupščine občine Jesenice vendarle sklepčna. Zaradi nesklepčnosti namreč niso mogli potrditi predlogov za občinska priznanja, ki jih podeljujejo ob 1. avgustu. Na minuli skupni seji so sicer komaj, a vendarle potrdili sklepčnost in tako tudi predlog za občinska priznanja, ki jih bodo podelili za minulo leto. Komisija je predlagala, zbori pa so se strinjali, da občinska priznanja dobijo: Avgust Delavec iz Mojstrane za dolgoletno planinsko delo, Marjan Jemeciz Žirovnice za dolgoletno vzgoj-noizobraževalno delo, France Kreuzer s Koroške Bele za likovno ustvarjalnost. Kolektivni priznanji pa prejmeta za 25-letno delo ženski pevski zbor ustvarjalcev DOLIK. Milko Škoberne in klub jeseniških likovnikov DOLIK. Predsednik skupščine občine dr.Božidar Brudar je poročal o zborih občanov, ki so bili v tem času. V Ratečah je bilo na zborih navzočih 13 odstotkov volivcev, v Kranjski Gori 6, v Mojstrani 6 odstotkov, v Žirovnici 4 odstotke, v mestnih krajevnih skupnostih pa manj kot odstotek volivcev. Na Hru-šici 2 odstotka, v Planini pod Golico 10 odstotkov, na Blejski Dobravi 3 odstotke, na Javorni-ku 2 odstotka... Tako naj bi se o bodočih občinah Rateče s posebnim statusom, Kranjska Gora, Dovje - Mojstrana, Jesenice in Žirovnica volivci odločali na referendumu 22. maja. Na sejah vseh treh zborov so na predlog župana poslali državnemu zboru Republike Slovenije zahtevo, da se podaljša mandat občinski skupščini vse do izvolitve novih svetov občin, kajti delo se ne more prekiniti. Ob predlogu odloka o proračunu občine je mojstranškega delegata Mira Eržena zanimalo, kako je s cesto v Radovno in za kaj so konkretno namenjena sredstva pod postavko "pospeševanje turizma", delegat Anton Stražišar je spraševal, zakaj bo denar za športne klube dobilo le šest klubov. Delegat iz Mojstrane je dobil odgovor, da za cesto v Radovno polovico sredstev zagotavlja občina, polovico pa republiška uprava za ceste. Občina je svojo obveznost izpolnila in letos naj bi se cesta začela urejati, saj se uvršča med prioritetne naloge komunalne infrastrukture. Precej razprave je bilo tokrat o programu sklada stavbnih zemljiščobčine Jesenice s finančnim načrtom za letošnje leto. Precej delegatov je zanimalo, ali se lahko odkupujejo tudi druga zemljišča, kot so navedena in če se ne, zakaj ne? Zavzeli so se za odkup na Stari Savi, obljubili, da bodo v novih občinah, denimo, v Žirovnici, zahtevali, da jim ostanejo vsa zemljišča. Zanimiva je bila razprava moj stranog delegata, ki je povedal, da J bilo za urejanje zemlji^... Prodih v Mojstrani že porabiT nih milijon in 200 tisoč tolaj? sredstev, nihče v krajevni «tW nosti pa ne ve, kakšen Jc ^ načrt in čemu sploh s0,{Vj porabljena tolikšna ?re"sL. brez vednosti in soglasja lasj" kov zemljišč ali prebivaj Mojstrane. Zato so se P°st% jajo nova vprašanja o p°f * sredstev v skladu stavbi1 zemljišč. Na seji so pooblastili ^ glavski narodni park, da fla žira režim v Zelencih L imenovali sedem ravnatelj javnih zavodov: Marijo rič za ravnateljico Glasbe šole, Dorotejo Smolej za ravj teljico šole na Koroški *>.-\ Antona Dežmana za ravnate-, šole Polde Stražišar, Mili W. za ravnateljico šole Tone CjJ[.J Emila Brezavščka za ravnagj, šole v Mojstrani, Janeza " \ karja za ravnatelja Šole Kranjski Gori in Valeo'"' Sodja za ravnatelja š°ie Žirovnici. • D.Sedej Z zasedanja tržiške skupščine Če bo v blagajni premalo, še posojilo K osnutku letošnjega proračuna so nanizali številna dopolnila, ki naj bi jih upošteval pred^ odloka o proračunu. Tržič, 17. marca • Preden so tržiš ki poslanci pričakali obravnavo letošnjega proračuna, so potrebovali kar precej vztrajnosti pri obravnavi poročila o delu izvršnega sveta in občinskih upravnih organov. Razpravo je zavlekla zlasti zahteva SKD, naj načelnik oddelka za obrambne in notranje zadeve ponudi svoj odstop. Dolgotrajno je bilo tudi pojasnjevanje zahtevkov za dopolnitve osnutka letošnjega proračuna. KS Kovor je postavila celo ultimat, da bodo sredi maja zaprli dovozno cesto na občinsko smetišče, če ne bo do prenove te ceste prišlo še letos. Na poročilo o delu izvršnega sveta in upravnih organov je imelo več pripomb predsedstvo skupščine. Med drugim je želelo pojasnilo glede osnov za vrednotenje Komunalnega {>odjetja Tržič in izračuna de-eža občine pri lastninjenju tega podjetja, ali so Komunalnemu podjetju izdana ustrezna soglasja za zajem vode pri gradnji vodovoda Brezje, pa če je oblikovanje cen komunalnih storitev pravilno. Predlagalo je tudi preverjanje postopka prenosa objekta Dom Petra Uzarja v last države. Od predsednika izvršnega sveta pa je želelo zvedeti, kako bo naprej urejal zadeve glede očitanih prekoračitev javnih poob-lastil Draga Ficka, podpredsednika izvršnega sveta in načelnika oddelka za obrambne in notranje zadeve. Še ostrejše je bilo pismo Slovenskih krščanskih demokratov iz Tržiča, ki so predlagali načelniku, naj odstopi. O zadevi, ki je bila novembra 1992 dana v preiskavo javnemu tožilstvu, sta poslance podrobneje seznanila tako prizadeti načelnik kot predsednik IS. Ker je prav na dan skupščinske seje preiskovalni sodnik opravil šele zaslišanje prič, še ni moč ničesar reči o utemeljenosti sumov. Prav zato je načelnik protestiral proti pisanju v dnevniku Delo m spletkam s političnim ozadjem, predsednik IS pa je ponovil, da brez dokazane krivde ne bo ukrepal proti nikomur. Kljub neenotnemu stališču bo skupščina dala pobudo sodišču za pospešitev postopka. Med pripombami iz poslanskih klopi na omenjeno poročilo se jih je največ nanašalo na nujnost razmejitve stavbnih in funkcionalnih zemljišč ter javnih površin pri prostorskem urejanju pa na probleme zaradi neurejenih odškodnin za odvzeta zemljišča pri prenovi cest. Po sprejemu zaključnega računa proračuna za 1993. leto so se poslanci lotih obravnave osnutka letošnjega proračuna. Kot je poudarila sestavljalka tega dokumenta Alenka Mar-šic-Bedina, so pričakovanja in želje porabnikov dosti večje od zmogljivosti občinske blagajne. Predstavnik organizacije RK je namesto 920 tisočakov predlagal 2,1 milijona SIT za delo občinskega odbora; strinjal se je z delnim pokritjem vsote s financiranjem javnih del. Ravnatelj OŠ Krize je opozoril na veliko večjo radodarnost pri nabavi opreme za upravne organe kot za šole; samo v odgovor pristojnega oddelk8,; oseb, ki so sodelovale L sestavi pogodbe z izvaj31^ načrta. Več denarja je ^ drugim zahteval še pos 1* , Ljudske stranke za interv, cije v kmetijstvu. Pravi predlogov pa so tudi 1*L sprožili problemi z urejaj t cest. Slišati je bilo vse od K°J na račun novega točkovni*«1J prednostno razvrščanje &?}L obnovi do zahtev za uresnic'1 obljub iz preteklosti mirno točkovnika. Med slednje p tudi ultimat KS Kovo'^ razširitev in asfaltiranje vozne ceste k občinski dep| ^ ji odpadkov v letošnjem 1 ^ sicer bodo to cesto neprek'1 sredi maja. K Ufl»l zaprli razprave so prispevale p°bl1 njihovi šoli bi potrebovali 1,4 naj bi se izognili najem ^ milijonaSrr, za vse šole pa so posojila za posodobitev kfl f, predvideli komaj 931 ticnfin- r^ct*. in funni^a g nrera*r,^(i komaj 931 tisočakov. Komentiral je tudi predlog SKD, naj bi denar za računalniško opremo v šolah namenih raje za večje športne prireditve v kraju; s tem bi naredili veliko škodo, saj usoda "šolskega tolarja" za letos še ni jasna. Več pripomb Demokratske stranke je zadevalo uporabo denarja za razne načrte, zlasti za zazidalni načrt Cimper, ki je še vedno neuresničen; glede slednjega je skupščina zahtevala tudi pisni ceste in župnišča s prera ejanjem denarja za kornul1 >(■ in cestno dejavnost. Prip° ^ predsesdstva in dopolnil3 *^ slancev bodo osnova za se* j, predloga letošnjega prpra7 s" Do njegovega sprejetji f podaljšali tudi začasno 11 etj ciranje proračunskih P?$til'! izvršni svet pa so poobl^jli' da v primeru likvidnog težav najame do 27 rniW. SIT posojila. • Stojan S«U ^ acjc »KuijeiosKe viaae Brez vodarine nikjer več ne bo šlo Ni dovolj vodovod le izgraditi, pač pa je tudi nujen nadzor in vzdrževanje* Le 7 od 22 vodovodov je neoporečnih. »kofja Loka, 17. marca - Rezultati študije Kvaliteta pitne vode pn lokalnih vodovodih v občini Škofja Loka, ki jo je izdelal Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, opozarja, da se stanje, ko po izgradnji lokalnih vodovodov nihče ne skrbi zanje, nikakor ne more »»daljevati. Večina lokalnih vodovodov je javnih, pri teh pa je Predpisana stalna kontrola kvalitete vode, ki se ne izvaja. Izvršni »vet vztraja, da se za vse vodovode^ najde upravitelja m odgovornega, potrebno pa bo tudi izobraževanje. Ena osnovnih ugotovitev raziskave Zvoda za zdravstveno varstvo Kranj, ki je to nalogo opravil po pogodbi z občinskim izvršnim svetom, je, da za večino lokalnih vodovodov nihče ne skrbi, da so gradbeni odbori vodovode Prepustili krajevnim skupnostim brez najosnovnejše dokumentacije, in najtežja naloga na terenu je bila najti tistega, g sploh ima ključ, kaj šele, da °J našli odgovorno osebo. Očitno je, da se ljudje ne zavedajo občutljivosti oskrbe z vodo, nevarnosti, ki pri tem v našem vse boli onesnaženem ^olju nastopajo, pa tudi zagonske obveznosti o tem, da le potrebno kvaliteto pitne v°de neprestano strokovno nadzirati. Velika večina vodovodov je namreč takih, da se iz njih oskrbujejo tudi javni °°jekti (npr. šole, gostilne) in 48 vzetih vzorcev za bakteriološke analize, 23 vzorcev za kemijske analize ter 1 vzorec za radiološko analizo, so pokazali, da s kvaliteto vode iz teh naprav ni vse v redu. Da bi presegli takšno stanje, je izvršni svet zahteval, da se za vse vodovode pridobi ustrezna dokumentacija, popiše stanje in v krajevnih skupnostih določi upravljalca. Že dejstvo, da je potrebno dvakrat letno kontrolirati kvaliteto pitne vode, kar seveda ni zastonj, je zadosten razlog za to, da se povsod uvede plačevanje vodarine, iz katere se bodo financirala tudi vsa potrebna sanacijska dela. V odpravljanje nezavidljivega stanja pitnih voda iz lokalnih vodovodov naj se vključi tudi sanitarna inšpekcija, ki je do konca septembra dolžna pri- Zdravstveno postajo le v začasno upravljanje Zelo preprost predlog sklepa o prenosu vrednosti objekta zdravstvene postaje Žiri (otvoritev novoizgrajene postaje je hita v oktobru lani, prevzem od Izvajalca pa sredi preteklega meseca) od uradnega investitorja Izvršnega sveta na zavod Osnovna zdravstvo Gorenjske ~ enota Zdravstveni dom Škofja Loka je na zadnji seji vzbudit kar polemično razpravo. Navzoči so se na eni strani spraševali, ali ne pomeni tak prenos možnost, da si pojutrišnem, ko tudi osnovno zdravstvo ne bo več v pristojnosti občin, driava tudi to premoženje kar preprosto prisvoji (nekateri so celo razmišljali o tem, da bi bilo smotrneje objekt dati zavodu le v najem in morda pri tem od tega premoženja nekaj zaslužiti), pa do prepričanja drugih, da gre za objekt, ki je Izgrajen iz denarjev davkoplačevalcev za zelo Izrazito določen namen, pri Čemer v končni fazi lastništvo ni niti pomembno, pomembna je namembnost objekta. Po daljšem razjasnje-vanju so se odločili, da zdravstveno postajo, ki ie po dokončnem obračunu vredna nekaj vet kot 52 milijonov tolarjev, začasno prenesejo na Zdravstveni dom Škofja Loka, v primeru, da bi grozilo podržavljenje, pa jo zahtevajo nazaj. Dodajmo še to, da je bilo glede ugotovljenih pomanjkljivosti poročano, da jih bodo Izvajalci odpravili na lastne stroške, Izvršni svet pa Je otem zahteval podrobnejše poročilo. praviti poročilo o odpravljenih napakah, krajevnim skupnostim pa naj pristojni upravni organi ponudijo vso potrebno pomoč, da se bodo za opravljanje teh nalog tudi strežno organizirale. Odločili so se, da se za upravljalce pripravi strokovni posvet, ki naj bi predstavil dolžnosti, ki so pomembne pri tej odgovorni nalogi. • Š. Žargi jskim upokojencem res ni dolgčas «. -tj. marca - Pa menda res ni društva upokojencev v j.°Ven|J»» ki bi tako vsestransko skrbelo za zanimivo in zdravo T iV^e svoJm članov, kot prav Društvo upokojencev Kranj, ohlco avtobusnih izletov, izletov v hribe in pohodov po bližnji in ijpini okolici, kopanj v termalnih zdraviliščih, kolesarskih izletov » *"nskih in vseh drugih športov organizirajo, da skorajda "°anjka dni v tednu. pohodov, med njimi bodo maja šli tudi okrog Ljubljane (ob žici okupirane Ljubljane), na Črni vrh in Pasjo ravan, po Levstikovi poti od Litije do Čateža, na Toško čelo, na Tišje, obiskali bodo vasice okrog Tržiča, Ho-tavelj, Kranja, Škofje Loke, naredili pa bodo tudi izlet v neznano. Kolesarji bodo s svojimi turami začeli aprila. Tudi po 70 km in več bodo naredili na dan, pa tudi v hude klance se bodo podali, kot je na primer jezerjanski klanec. Na vsakem izletu si bodo ogledali kakšno krajevno in kulturno znamenitost. Imeli bodo tudi svoj piknik in izlet v neznano. Naj pa povemo še to, da pri Društvu upokojencev Kranj delujejo še balinarska, kegljaška, strelska, teniška in šahovska sekcija, ki v svoje vrste še vedno vabijo nove člane. Sekcija za ročna dela je zelo številna in se žene dobivajo vsak torek od 16. do 18. ure. Sekcija za kulturo organizira silno zanimiva zgodovinska predavanja (predava Cene Avguštin) in oglede zgodovinskih znamenitosti po Gorenjskem in drugod. Družabne prireditve se pri kranjskem društvu upokojencev kar vrste: pohvaliti jih je treba za pripravo odlične proslave ob Prešernovem prazniku. Vse družabne prireditve se odvijajo v okrepčevalnici društva in so dobro obiskane. Marsikdo pa morda še ne ve, da je tu vsako soboto in nedeljo zvečer živa glasba za ples. Še vedno je čas, da se včlanite v društvo, če tega še niste štorih. Letošnja članarina znaša 400 tolarjev, vpisnina za nove člane je 150 tolarjev. - • D. Dolenc v g™ P.^n *etoŠnjih planinskih izletov je bila Korada, najvišji vrh raznni x Kljub slabemu vremenu je bila udeležba velika, loženje pa odlično. - Foto: D. D. k°jenceet«i,eaka ivanjske upo- zahtevnejši, da bodo sredi sep- avtobu--^ rog 30 zanimivih tembra "zreli" za Trielav in ni in kopah nnbi, i Brdih Tn °š Monor' Korada v §e mlada, saj njihov odsek še ne Avtobusnih * i5 —---------. — ls.iiiuia tasiu /.a ingiar 111 ni in 7*L u}*iow P« domovi- Sedmera jezera. Do konca leta koPalnih i,?Sf ' vsai deset Jih čaka u dvajset zelo lepih svojenoh«!t * Planinci so vzponov po slovenskih gorah. hribi kot .C S uačeh z nižjimi Pohodnilu, katerih dejavnost je Brdih *° Mohor, Korada v §e mlada, sai niihov odsek še ne nadalinii v^arna §ora' vsak deluje niti leto dni, imajo pred i' vzpon pa bo višji in seboi okroe 30 izredno lenih seboj okrog 30 izredno lepih Y~) Zavod za zdravstveno zavarovanje A \ Slovenije, Območna enota Kranj, )CZJ objavlja prosti delovni mesti: 1. ANALITIK - PLANER pogoj: dipl. ekonomist, 2 leti delovnih izkušenj, osnovno znanje računalništva, 3-mesečno poskusno delo 2. PRAVNI SVETOVALEC pogoj: dipl. pravnik, zaželen pravosodni izpit, 2 leti delovnih deli osnovno znaniQ računalništva, 3-mesečno posKusno Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju Pogojev pošljejo na naslov: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Kranj, Gospos-vetska 12, v roku 8 dni po objavi, s pripisom "za razpis . Srečno v tretje desetletje Planinci iz Sovodnja bodo letos praznovali pred dvajsetimi leti je bilo namreč tu v tem kraju ustanovljeno Planinsko društvo. Na občnem zboru, ki je bil prejšnjo soboto v Planinskem domu na Ermanovcu, so njegovi člani ocenili delo v preteklosti, začrtali pa so si tudi delo za vnaprej. Ugotovili so, da je aktivnost v društvu iz raznoraznih razlogov v zadnjih letih dokaj zamrla. Pa tudi z oskrbniki Planinske koče na Ermanovcu velikokrat ni bilo sreče. Številni udeleženci občnega zbora so zaželeli iz vsega srca naj Sovodenjsko planinsko društvo zdaj zaživi "drugo pomlad". To naj bi se pod novim vodstvom zagotovo tudi zgodilo. Mlad upravni odbor s skoraj soglasno izvoljenim predsednikom Lovrom Telbanom so verjetno zagotovilo za to. Načrtov za letos pa ni prav malo. To je v prvi vrsti obnova kmečkega kozolčka na prireditvenem prostoru, kjer naj bi se letos zvrstile številne prireditve. Že na praznik dela, 1. maja, bo tu namreč tradicionalno prvomajsko srečanje, ki se ga udeležujejo prebivalci zgornjega dela Poljanske doline in s cerkljanskega konca. Prvo nedeljo v juniju pa bo tu tudi že četrto srečanje slovenskih citrarjev. Svoj prihod sta že najavila slovenska citrarska asa Miha Dovžan in Karli Gradišnik. Prek Ermanovca pa je odslej začrtana tudi slovenska planinska transverzala. Zato so sovodenjski planinci v teh dneh že začeli postavljati kažipote, od bolnišnice Kranja proti Ermanovcu. "Dela bo še veliko, a mi se ne damo," pravi novi predsednik sovodenjskega planinskega društva Lovro Telban. Toda v slogi je mogoče narediti marsikaj," še pristavlja. V načrtu za letos so tudi udeležbe na številnih planinskih pohodih - na Snežnik, Blegoš, Porezen, Tisije, Ratitovec in druge slovenske vrhove. Tudi na usposabljanje kadrov odslej Sovodenjčani ne bodo pozabljali. Na markaciste, planinske vodnike, gorsko stražo... zato, srečno v tretje desetletje sovodenjski planinci. Janez Govekar DRUŽBENO PODJETJE „ INDUSTRIJA PLASTIČNIH IZDELKOV, p.o. JESENICE, Spodnji Plavi 6 d na podlagi 53. člena Statuta in sklepa zbora delavcev razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa DIREKTORJA DRUŽBENEGA PODJETJA za dobo štirih let Kandidat mora poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje zahteve: - da ima visoko ali višjo izobrazbo tehniške, ekonomske ali organizacijske smeri - da ima najmanj pet let uspešnih delovnih izkušenj - aktivno znanje najmanj enega tujega jezika Kandidat za direktorja je dolžan predložiti program, oz. sprejeti srednjeročni program razvoja podjetja. Ponudbo z dokazilom o strokovnosti ter življenjepisom, z navedbo dosedanjih del, naj kandidati pošljejo v 10 dneh od razpisa na naslov: DRUŽBENO PODJETJE INDUSTRIJA PLASTIČNIH IZDELKOV JESENICE, Spodnji Plavž 6 d, z oznako "za razpisno komisijo". O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po opravljenem postopku imenovanja. UPRAVA (064) 81-744_81-744 81-744 81-744 O UJ Z O < z UJ O O JESENICE; G. v ROVTE 12a Tel. / fax: 064/861-551, uprava 81 -744 MONTAŽA CENTRALNE KURJAVE Z dobavo in montažo - CISTERN ZA PROPAN - CISTERN ZA KURILNO OUE - PEČI NA ZEMELJSKI PLIN - PEČI NA PROPAN - PEČI NA KURILNO OUE - PEČI NA TRDA GORIVA - RADIATORJEV Strokovna montažo, ki jo izvaja VODOVOD JESENKE PLINSTAL zagotavlja naslednje prednosti: - obisk na domu in izdelava projekta centralne kurjave - optimalna izbira peči in radiatorjev - z našo izbiro nimate skrbi z nabavo celotnega materiala za centralno kurjavo in nimate ostankov materiala, ki ga kasneje ne boste potrebovali - v roku in profesionalno izvedena dela, ki vsebujejo: - dostavo celotnega materiala, - premiki in zaščita pohištva - vrtanje lukenj, • manjša gradbena dela (popravilo odprtin) - montaža cisterne, peči, radiatorjev, - zagon in preizkus centralne kurjave, - odstranitev smeti in ostankov, ki so posledica montaže - garancija na opravljeno dela 2 leti, - za vse vgrajene naprave PLINSTAL zagotavlja servis, • nižja končna cena materiala zaradi nižjega prometnega davka (od 2% 17%) - možnost plačevanja celotne investicije centralne kurjave NA OBROKE OZIROMA Z BANČNIM POSOJILOM, - RAČUN ZA CELOTNI PROJEKT LAHKO UVELJAVITE ZA DOHODNINO UJ U Ž UJ PLINSTAL < Z O > )t POSKRBEL, DA |£ EVROPA PRIŠLA z TLJDI K VAM! PLINSTAL 064/861 551 PLINSTAL 064/861 551 o O > O a O > bil SI SVET KRANJSKIH SINDIKATOV Območna zbornica sindikatov podjetij in ustanov Z NIČNOSTNIMI TOŽBAMI NAD KORŽETOV SKLAD Kaže, da smo pristojne spet zaman opozarjali na to, da je treba nemudoma zaustaviti množično divjo nacionalizacijo slovenskih podjetij prek Koržetovega sklada. Niti Rejčeva komisija, niti Družbena pravobranilka samoupravljanja R Slovenije nista ukrenila ničesar. Ostane nam le ie tožba prek sodišča In, če tudi s tem ne bo nič, morebitni štrajk delavcev v prizadetih podjetjih. Prekleto žalostna pravna država, kaj? V tem, pa tudi v drugih časopisih, smo že pisali, da Koržetov sklad nima v ustavi in zakonu popolnoma nobene podlage, da bi se lahko obnašal kot lastnik kakih sto slovenskih podjetij, ki so se mu leta 1992 prepustila v sanacijo. Kljub temu pa jih še kar naprej veselo prodaja mimo zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in izkupiček spravlja v svoj (beri: državni) žep. S tem se po eni strani zmanjšuje celotno družbeno premoženje in vrednost vseh izdanih lastninskih certifikatov, po drugi strani pa so lahko neposredno prizadeti interesi delavcev konkretnih podjetij, ki bi morda želeli pridobiti v njih večinski delež in v celoti vnovčiti svoje certifikate ter morebitna potrdila o manj izplačanih plačah po kolektivni pogodbi. Sklad in druge pristojne organe v državi smo na omenjeno problematiko najprej opozorili v zvezi z nameravano prodajo podjetja Iskratec iz sistema Iskra Telekom Holding. Medtem ko Družbena pravobranilka samoupravljanja R Slovenije na žalost dogajanja samo nemočno opazuje, pa je bil odgovor Sklada seveda pričakovan. Sklad naj bi zakonito postal lastnik Telekoma, delavci Iskrateca in drugih hčerinskih podjetij pa bodo lahko po pogodbi prišli celo do 20-odstotnega deleža ob lastninjenju Telekoma kot celote. Kaj pa sploh še hočejo? Tudi naš odgovor na odgovor je bil seveda jasen. Sklad kot prvo ni lastnik Telekoma in torej nima pravice izven zakona postavljati nobenih omejitev glede morebitnega delavskega lastninjenja (po metodi notranjega odkupa namreč lahko zainteresirani delavci pridobijo celo do 60 % in ne le 20 % delež podjetja). Kot drugo pa bo ob nadaljevanju sedanje politike Sklada po vsej verjetnosti od sedanjega Telekoma ostalo bore malo za takšno ali drugačno delavsko lastninjenje. Morebitna kupnina za Iskratec bo namreč po vsej verjetnosti nakazana direktno Skladu, kar pomeni, da bo za toliko zmanjšana tudi vrednost Telekoma kot celote. V Is-kratelu, največjem hčerinskem podjetju, ima Telekom po opravljeni prisilni poravnavi samo še petod-stotni delež, in če njegovo premoženje sedaj zmanjšamo še za vrednost Iskrateca, bo dvajsetodstotni delež od preostanka, ki naj bi bil po pogodbi pridržan za delavsko lastninjenje, že zanemarljiv. Delavci bodo na koncu seveda ostali s svojimi certifikati in dolgimi nosovi. Svoje lastninske interese bodo pač morali iskati izven Telekoma, katerega so sicer s svojim delom soustvarjali. Najnovejši primer prodaje podjetja Donit Lami-nati kaže, da je gornja predpostavka povsem na mestu. Tudi tam je kupnina ostala Skladu in ni prišla na žiro račun krovnega podjetja Donit d.o.o. Glede na to, da delavci Donit Lami-nati niso člani SKS, tam nismo posebej ukrepali. Vsekakor pa bomo ukrepali, preden bosta prišla na vrsto še Donit Filtri in Donit Tesnit. Protiustavni in protizakoniti nacionalizacijski pohod Koržetovega sklada je torej treba nemudoma ustaviti! Če pristojne državne institucije ne ukrenejo ničesar, smo pač prisiljeni ukrepati sami. Zato smo se odločili za tista Skladova podjetja, katerih sindikati so naši člani, nemudoma vložiti tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa lastništva Sklada nad temi podjetji v sodni register na podlagi določbe 71 ji člena Zakona o postopku za vpis v sodni register (Ur. list SFRJ št. 13/83 in 17/90). Ničnostna tožba je tako že vložena, za Iskro Telekom Holding d.d., medtem ko se tožbi za Donit d.o.o. in Iskra ERO d.o.o. pripravljata. Sedaj nam preostane le upanje, da bo vsaj sodišče ukrepalo hitro in tako kot je prav. Mato Gostiša, dipl. iur. Pri Studijskem centru Sveta kranjskih sindikatov smo pripravili ponatis obeh delov priročnika KAKO AKTIVIRATI NOVI SISTEM DELAVSKEGA SOUPRAVLJANJA (Avtorja: Mato Gost i ša, Aijoša Drobnič) Prva knjižica (I. del) vsebuje KONKRETNA NAVODILA IN PRIPOROČILA SINDIKATOM PODJETIJ ZA AKCUO ter celotno besedilo ZAKONA O SODELOVANJU DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU, druga knjižica (II. del) pa še vse ostalo, kar potrebuje praksa, in sicer: VZORCE VSEH POTREBNIH SPLOŠNIH AKTOV - Participacijski dogovor, Poslovnik sveta delavcev, Statutarna ureditev soupravljanja ter KAKO VOLIMO SVET DELAVCEV - Navodila in obrazci za delo volilnih organov. Oba priročnika bosta nepogrešljiv strokovni pripomoček sindikalnim zaupnikom, pravnikom, kadrovskim delavcem, članom volilnih komisij in prihodnjih svetov delavcev Za hitro in učinkovito uveljavljanje sistema delavskega soupravljanja v praksi. Naročite ju lahko pisno ali telefonično pri Svetu kranjskih sindikatov, Slovenski trg 3, 64000 Kranj, tel (064) 213-280. Cena prve knjižice je 500 SIT, druge pa 1.500 SIT. KJE BOMO POSLEJ LETOVALI? Mnoga podjetja so že doslej na veliko prodajala počitniške domove in druge zmogljivosti, sicer namenjene cenejšemu letovanju delavcev. Po uveljavitvi novega zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij pa je pričakovati, da se bo ta proces še pospešil, in delavci bodo naenkrat lahko samo presenečeno ugotovili, da je zanje "sindikalnih letovanj" konec. Ali je še mogoče vsaj del sedanjih počitniških zmogljivosti podjetij rešiti za delavske potrebe? Sredstva skupne porabe kot izven-poslovna sredstva naj bi se pred začetkom lastninjenja prenesla v poslovni sklad. Ker pa gre z vidika podjetja za poslovno nepotrebna sredstva, je seveda jasno, da jih bodo podjetja poskušala po najkrajšem možnem postopku prodati in jih tako spremeniti v denarna sredstva, ki jih bo mogoče aktivirati v poslovnem procesu. Sedanji in bodoči proces postopne razprodaje vseh počitniških zmogljivosti podjetij je torej z vidika ekonomske logike nekaj povsem normalnega. Toda - ali je odločitev o prihodnji usodi teh sredstev res lahko odvisna samo od stroge ekonomske računice? Ne nazadnje so bile počitniške kapacitete podjetij v preteklosti kupljene iz sredstev skupne porabe, ki so po vsebini spadala v isto kategorijo čistega dohodka kot osebni dohodki, pogosto pa celo iz sredstev samoprispevka, dela sindikalne članarine ali dela sredstev regresov za letni dopust delavcev. Prav tako menda gradimo tudi t.i. socialno državo in skrb za možnost letovanja širših slojev delavcev brez dvoma spada v ta kontekst. Po našem mnenju bi se morali sindikati v podjetjih v imenu svojega članstva nemudoma in najodločneje zavzeti za takojšnje prenehanje razprodaje počitniških zmogljivosti in zahtevati, da se najdejo rešitve, ki bodo omogočale, da tovrstna sredstva tudi v prihodnje služijo namenu, za katerega so bila nabavljena. Pa hitro, sicer bo prepozno. Kako to izpeljati pravno? 1. Kar zadeva zaustavitev brezglave razprodaje počitniških zmogljivosti lahko priporočimo le eno zanesljivo učinkovito rešitev. Gre za določbo 1. odstavka 95. člena novega zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki zahteva za vse odločitve v zvezi z razpolaganjem s stanovanjskim skladom, počitniškimi zmogljivostmi in drugimi objekti standarda delavcev, soglasje sveta delavcev. Brez soglasja sveta delavcev torej ne bo mogoče prodajati počitniških zmogljivosti. Zato se tudi iz tega razloga splača čimprej izvoliti svete delavcev, kjer je to mogoče. Kjer to še ni mogoče in je organ upravljanja še vedno delavski svet, pa je treba generalno prepoved razprodaje doseči prek tega organa. 2. Če nam bo uspelo zaustaviti razprodajo, bo seveda potrebno ponuditi tudi ustrezno rešitev za prihodnje drugačno gospodarjenje s počitniškimi zmogljivostmi v interesu delavcev. V tem trenutku lahko tudi v tem pogledu ponudimo v razmislek le eno rešitev, in sicer: Svet kranjskih sindikatov je ustanovitelj in edini družbenik podjetja SINDICOM d.o.o., v katerega dejavnost sodi tudi organizacija letovanj delavcev. Posamezna podjetja bi lahko po predhodnem dogovoru s sindikatom prenesla svoje počitniške zmogljivosti kot svoj vložek na SINDICOM, s čimer bi postala tudi njegovi družbeniki z ustreznim deležem. Za zastopanje v skupščini družbenikov SINDICOMA bi pooblastila vsakokratnega predsednika sindikata podjetja. Tako bi se obstoječe počitniške zmogljivosti večine kranjskih in nekaterih drugih podjetij ohranile na enem mestu in za prvotni namen, z njim' pa bi bilo morda mogoče skupno tudi racionalneje gospodariti. Seveda pa je to zaenkrat šele ideja, ki jo bomo natančneje pravno in ekonomsko elaborirali le, če bodo sindikat' podjetij za to pokazali ustrezen interes in pripravljenost na skupno akcijo. SINDIKATI PODJETU - ŽOGICA JE TOREJ PRI VAS!! Kasnejših očitkov, da ni bl1 nihče pripravljen ničesar storiti za ohra' nitev delavskih počitniških zmogljivosti, ne bomo sprejemali. Zaposlovanje medicinskih sester tudi na Gorenjskem problem Sestre bežijo iz bolnišnic Ker je delo težko in slabo plačano, se raje zaposlujejo v zdravstvenih domovih ali izven zdravstvenih dejavnosti. ster so tudi v bolnišnici objavljali razpise in se povezovali z zavodom za zaposlovanje, da bi navezali stik z brezposelnimi sestrami. Odziva ni bilo, zgodilo se je celo, da na razpis m bilo niti enega telefonskega klica. Inštitut za pljučne bolezni na Golniku je del Kliničnega centra in glede bolniških sester ni V ljubljanskem Kliničnem centru že dolgo tožijo, da um manjka medicinskih sester. Pred kratkim so ta P"ma?j"»^S nadomestiti z delom že upokojenih sester, kar je med s^™*"™ kolegicami in tudi sicer v javnosti sprožilo 08orženen0.d™^e'J= botaSnicah na Gorenjskem še ne bijejo plat zvona, vendar so tudi Pri njih že lep čas "prekratki" za kakih deset sester. V kranjski porodnišnici trenutno nimajo večjih težav, ker bi jim manjkalo medicinskih sester, toda pri njih se zadnja leta zmanjšuje tudi obseg dela. Tamkajšnja glavna sestra pravi, d* večjih problemov nimajo tudi zato, ker iz porodnišnice nikoli ni bilo večjega odliva sester, čeprav v bolnišnici niso zadovoljne s ceno svojega dela. Največji odliv je predstavljalo upokojevanje, predvsem pred dvema, tremi leti, kar so delo-ma nadomestili. Ta čas imajo zaposlenih okoli 70 medicinskih sester, od tega 17 višjih. V jeseniški bolnišnici je zaposlenih manj kot 200 medicinskih sester. Manjka jim zlasti višjih sester. Zaradi tega so lani tudi razpisali štipendije za šolanje na višji šoli, vendar morajo na ta medicinski kader čakati dve leti, medtem pa si pomagajo, kakor si pač morejo. Bolnišnica na Jesenicah je v primerjavi s Kliničnim centrom majhna, toda tri leta se tako kot klinika otepa s pomanjkanjem sester. Težki delovni pogoji, kakršnih sestre v drugačnih zdravstvenih ustanovah nimajo, in neprimerno plačilo za zahtevno delo so krivi, da sestre uhajajo iz bolnišnic na manj težaška dela v zdravstvu ali celo drugam. Kadar je denimo v jeseniškem zdravstvenem demu objavijo razpis za medi- Na zavodu za zaposlovanje v Kranju je trenutno prijavljenih 40 brezposelnih medicinskih sester, med njimi tudi 16 takih, ki imajo manj kot leto ali pa sploh nobenih delovnih izkušenj. V bolnišnici na Golniku in na Jesenicah so nam dejali, da na zavodu za zaposlovanje ne najdejo sester, ki bi se bile pripravljene zaposliti. Na Golniku so lansko jesen navezali stik z zavodom, med tamkajšnjimi brezposelnimi izbrali osem sester in jih vabili na pogovor. Le ena se je po telefonu zanimala za zaposlitev, ko pa je slišala, za kolikšno plačo bo morala delati in v kakšnih pogojih, se ni več oglasila. Tudi na zavodu za zaposlovanje si ne znajo razlagati neskladja, ko na eni strani bolnišnice zaman iščejo medicinske sestre, po drugi pa brezposelne zaposlitev odklonijo. Za take primere zdaj obstaja mehanizem, da brezposelni, ki odkloni svoji izobrazbi primerno delo, lahko izgubi nadomestilo. Bolnišnice, ki so na zavodu zaman iskale kader za svojo ustanovo, so od zavoda zahtevale, da tako tudi ukrepa. cinske sestre, se prijavi precej sester iz bližnje bolnišnice. V zdravstvenem domu namreč ni Eraznikov, nedeljskega dela, ni lata in urina, ni prenešanja bolnikov, plača pa se ne razlikuje. Zaradi pomanjkanja se- Gorenjske medicinske sestre in tehniki Nasprotujejo "uvozu" medicinskih sester iz tujine Kr»nj, 17. marca - Na skupščini Društva medicinskih sester in Nravstvenih tehnikov Gorenjske so delegatke izrekle tudi veliko kritičnih besed na račun zaposlovanja in šolanja Medicinskih sester. ..društvo medicinskih sester, £.$a je doslej vodila Zdenka "risar iz kranjske porodnišnice, ?e je doslej ukvarjalo pretežno z Izobraževalnimi srečanji in so-Qelovanjem v predlani ustavljeni zbornici zdravstvene Je8e. Kot kaže, pa gorenjske Jstre ne želijo stati ob strani J'asti tedaj, ko se kažejo velike 'ežave pri njihovem šolanju in ^Poslovanju. Sobotni skupščini fo se pridružile tudi učenke ^ednje zdravstvene šole z Je-iknic ln Potožile o slabih pogo-Jl!* šolanja. Lani se je namreč njihova šola preselila iz gimna-z'jskih prostorov v poslopje "ekdanjega Železarskega izobraževalnega centra. To ni bila Prva selitev te šole (vmes so govorili tudi o njeni morebitni ^initvi), vendar očitno naj-Primerna, saj učenke v "eKdanjih metalurških prostor-10 Poučujejo o negi bolnikov, za kar ni niti osnovnih pogojev. Tudi z obljubljeno adaptacijo šole v letošnjem marcu še ni nič. Pred časom so pisah šolskemu ministru, ki jim je odgovoril, da bodo njihov problem rešili z obnovo gimnazijskih prostorov. V tolažbo jim je zapisal tudi, da jim zakon o šolskem tolarju omogoča v prihodnjih petih letih obnoviti več kot sto šolskih stavb. Gorenjske medicinske sestre so se odzvale tudi hudi kadrovski stiski v ljubljanskem Kliničnem centru. Pomanjkanje medicinskih sester je tam tako hudo, da so napovedali celo "uvoz" tega kadra iz vzhodnoevropskih držav, če tega problema ne bodo mogli rešiti z domačimi sestrami. Gorenjske medicinske sestre so v zvezi s tem napisale ogorčeno protestno pismo glavni sestri v UKC Poloni Zupančič, zdravstvenemu ministru dr. Voljču in zbornici zdravstvene nege. V njem nasprotujejo reševanju kadrovskih zadreg na kliniki z morebitnim "uvozom" sester iz Češke in Slovaške, temveč zahtevajo, naj UKC poišče medicinske sestre med domačimi brezposelnimi. Če nezaposlene sestre odklonijo zaposlitev, naj jim ukinejo nadomestilo na zavodu za zaposlovanje. Sicer pa so prepričane, da bi kadrovskemu primanjkljaju odpomogli z ustreznejšim plačevanjem dela medicinskih sester, in sicer ne le dežurstva, temveč tudi turn-usnega dela. S tem bi preprečili tudi njihov beg v tujino, saj je znano, da je veliko dobrih in priznanih medicinskih sester že odšlo delat na tuje. Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Gorenjske, ki že nekaj let uspešno dela, bo poslej vodila Ivana Hartman, medicinska sestra iz Zdravstvenega doma v Škofji Loki. • D.Z. Predlog kranjskih sindikatov Usoda delavskega turizma £[? .^njskih sindikatov predlaga, kako rešiti počitniške zmogljivosti pred ^""njenjem. Kr pS\ m k'ca ' KakJna bo ""oda počitniških nan "Kic in počitniških domov, nekdaj Mno» .cenenemu sindikalnemu turizmu? neusD i P°^JetJa) zlasti manjša in poslovno Zakrn l ^ 80 J**1 *e Pro^aw ra z denarjem Večih ••iultnJe v "nančnem poslovanju, lastni* ^. *e 'm»» vendar se v procesu in 2e"Ja uhko zgodi, da bodo za delavce jene. ° V0**** letovanje za vselej izgubl- 2m^pH?°m^ko, .Redano prodaji počitniških Porabo a ■ SO včas* stK*ila v skuPno Poslov«' i V pa so večidel prenesena v PrihnH?- lade' ni kaJ očitati. Odločitev o "uunji usodi te runodnji usodi tega nekdaj delavskega premoženja pa verjetno ne more biti zgolj strogo ekonomska. Počitniški domovi in drugi objekti oeiavskega turizma so bili namreč kupljeni in Vajeni iz sredstev skupne porabe, pogosto Ce»o iz samoprispevkov, dela sindikalne članarine ali dela regresov za letni dopust. Odločitve torej ne gre prepuščati samo Poslovnim vodstvom podjetij, temveč bi se korali o usodi počitniških zmogljivosti izreči Predvsem sindikati. Slednji bi morali zahtevati, <|a se preneha razprodaja teh objektov in da m°ra biti v njih tudi v prihodnje zagotovljeno letovanje po delavcem dostopnih cenah. Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki za vse odločitve v zvezi z razpolaganjem s stanovanjskim skladom, počitniškimi kapacitetami in drugimi objekti standarda delavcev, zahteva soglasje sveta delavcev, daje za to pravno možnost, ki jo sindikatom v podjetjih predlagajo v Svetu kranjskih sindikatov. Slednji tudi predlagajo nov način gospodarjenja s počitniškimi zmogljivostmi. To naj bi prevzela tudi agencija Sindicom, ki organizira tudi letovanje delavcev. Posamezna podjetja bi lahko po predhodnem dogovoru s sindikatom prenesla svoje počitniške kapacitete kot svoj vložek na agencijo Sindicom in tako postali njegovi družabniki z ustreznim deležem. Za zastopanje v skupščini družbenikov Sindicoma bi pooblastila vsakokratnega predsednika sindikata podjetja. V Svetu kranjskih sindikatov so prepnčani, da bi se na ta način lahko ohranile počitniške zmogljivosti večine kranjskih podjetij, in tako še naprej služile prvotnemu namenu. Kranjski sindikati to svojim članicam zaenkrat ponujajo v razmislek. Potezo so storili, tako da jim ne bo mogoče očitati, da niso bili pripravljeni storiti ničesar za ohranitev delavskih počitniških zmogljivosti. • D.Z.ŽIebir veliko na boljšem kot osrednja ustanova. Tudi pri njih manjka zlasti višjih medicinskih sester. Odpovedujejo zaradi 24-urnega delovnika in dejstva, da so za tako delo premalo plačane (za srednjo medicinsko sestro znaša osnova od 36 do 38 tisoč tolarjev), delat pa odhajajo tja, kjer ni sobotnega in nedeljskega dela in kjer je delo manj naporno. Bolnišnice smo odskočna deska za kadrovanje v osnovno zdravstveno dejavnost, pravi glavna sestra na Golniku. Tam je zdaj zaposlenih okoli 150 medicinskih sester vseh profilov. Nove so iskali prek razpisov, tudi prek zavoda za zaposlovanje, pet pa sojih vzeli v delovno razmerje iz kranjskih vrtcev, kjer so bile lani presežek. Zanimivo je, da so tudi slednje pred leti večidel delale na Golniku, od koder so šle na enako plačano, a lažje delo. * D.Z.ŽIebir Prihodnji teden krvodajalska akcija Kranj, 18. marca - Prihodnji teden se začne "maratonska" krvodajalska akcija za Kranjčane in okoličane, ki bodo kri kot vedno doslej darovali na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani. Krvodajalce bodo s posebnimi avtobusi vozili v Ljubljano po naslednjem razporedu in z naslednjih zbirnih mest: V ponedeljek, 21. marca ob 7. uri RK Preddvor z avtobusne postaje pri mostu ob 8. uri RK Hrastje z AP Hrastje in Prebačevo ob 9. uri RK Britot z AP pred trgovino Živila ob 10. uri RK Kokrica z AP Lakner in ostale AP ob 11. uri RK Kokrica " " " V torek, 22. marca ob 7. uri RK Britof z AP pred trgovino Živila ob 8. uri RK Bela vse AP Bela ob 9. uri RK Predoslje AP Predoslje in Suha ob 10. uri RK Center pred Hotelom Creina ob 10.30 RK Huje pred KS Planina, C. 1. maja V sredo, 23. marca ob 6.30 RK Cerklje AP Cerklje ob 7. uri " AP Cerklje, Grad, Dvorje, Štefanja gora ob 8. uri " Pšata, Poženik, Šmartno ob 9. uri Zg. in Sp. Brnik, Vopovlje ob 10.30 RK Vodov, stolp pred gasilci V četrtek, 24. marca ob 7. uri RK Vodov, stolp pred gasilci ob 8. uri RK Stražišče AP pri cerkvi ob 9. uri " " ob 10. uri RK Velesovo vse AP ob 11. uri RK Mavčiče vse AP v petek, 25. marca ob 6.30 RK Trboje AP Trboje (lasten avtobus) ob 8. uri RK Vodov, stolp pred gasilci ob 9. uri RK Zalog AP Zalog in ostale AP ob 10. uri RK Žabnica AP Žabnica ob 10.30 RK Gorice AP Gorice. Krvodajalska akcija se bo nadaljevala tudi prihodnja dva tedna. O prevozu krvodajalcev bo občinska organizacija Rdečega križa Kranj sproti obveščala. Predavanje za bolnike z luskavico Kranj, 18.« marca - Društvo psoriatikov Slovenije, podružnica Gorenjske, vabi svoje člane na sestanek in predavanje. V torek, 22. marca, bo v dvorani Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, Gosposvetska 12, ob 18. uri predaval prof. dr. Stjepan Bunta iz Ljubljane. Govoril bo o novostih pri zdravljenju luskavice. S PEKOM bo pomlad prijaznejša Eleganca, udobje, sproščen korak Kranj, 17. marca - Letošnja pomlad je pohitela, a pohiteli so tudi modni ustvarjalci v tržiškem PEKU in prodajne police v vseh Pekovih prodajalnah širom po Gorenjski in Sloveniji so že polne novosti. Katere so to, smo od blizu pogledali po kranjskih PEKOVIH prodajalnah, v GLOBUSU, v Prešernovi ulici, pri župni cerkvi na Glavnem trgu in v PEKU Šport za GLOBUSOM. "Kakina bo torej pomlad s PEKOM?" smo povprašali prijazno poslovodkinjo PEKA v Globusu gospo Damijano Vrhovnik. "Predvsem udobna in zdrava, kajti pri vseh Pekovih modelih za pomlad in poletje '94 prevladujejo najboljši naravni materiali, najkvalitetnejša uvožena usnja. Zelo udobni so modeli blagovne znamke DONA ANGELA s katerimi smo dobro založeni. Seveda pa smo poskrbeli tudi za tiste, ki zahtevajo visoko modo. Zanje je tu PRO.ARS VIVENDI, nova blagovna znamka, katere kreacije se snujejo v uredništvu ARS VIVENDI. Eleganco teh modelov poudarja dolg čevelj, podaljšane, včasih prirezane konice, podplati so ali tanki ali ali pa je plato debelejši, da deluje večplastno, kar še posebej zahteva letošnja oblačilna moda, kjer se kosi oblačil nosijo drugo na drugo... Spomniti pa moram tudi na modele SACCHETTO, ki so prav tako silno modni, šivani pa "na vrečo", tako da ni nikjer znotraj nobenega šiva, ki bi nas tiščal, usnje je mehko, včasih tiskano ali kombinirano, ženski svet pa te modele posebej ceni zaradi udobne pete." "Kaj pa barve?" "Beige, modra, črna, viola... Največ pa je beige, kombinacija usnja in platna, samih naravnih materialov, kakršne narekuje moda pomladi in poletja." "In cene?" "Za to kvaliteto so Pekovi čevlji še vedno zelo poceni. Prav te dni imamo pri nas tudi posebno ponudbo vzorčnih modelov, ženski št 37 po 2.500 SIT in moški, št 41 za 3.900 SIT. Nekaj pa je na voljo tudi otroških vzorčnih modelov št. 31 in 33. Platnene copate za poletje se dobe že za 990 SIT." "Kaj pa ste pripravili za mlade?" "Zanje so tu tako silno priljubljene "bularce", široki, udobni čevlji z debelimi podplati. Za pomlad so tudi v svetlih tonih, tudi v kombinaciji s platnom ob straneh. Potem so tu še lahki udobni čevlji BROKE LAND, v semišu, nubuku. Tudi za moške imamo lepo izbiro za pomlad, od elegantnih salonarjev, eno- ali dvobarvnih. Zelo elegantni so tile bordo v kombinaciji s črno. Zares eleganten moški čevelj. In ves usnjen! Zelo se pohvalijo z njim. Seveda pa je tu še bogata izbira drugih moških modelov, kot so čevlji za deževne dni z gumastim podplatom, pa vse do mehkih, lahkih mokasinov, brez katerih si udobja pomladi in poletja moški skorajda ne morejo več zamisliti." PEKOVI poletni modeli so seveda prav tako v modnih barvah, veliko bo kombinacije nubuka ali semiša in platna, včasih bo vrhnji material rips, spodaj oblečen z usnjem. Nekaj modelov sandal DONA ANGELA je že tu, drugi še pridejo, obljublja gospa Damijana. In da ne pozabimo: v vseh PEKOVIH prodajalnah dobite tudi vsa čistila za obutev iz vseh vrst materialov in prijazen nasvet iz prve roke, kako se "stvari streže", da se čevelj čim dalj ohrani v prvotni obliki. Pa še na nekaj so nas opozorili pri PEKU: naslednji teden bo v Nedeljskem dnevniku izšla posebna PEKOVA priloga, kjer bo poleg zanimivega branja predstavljenih okrog petdeset PEKOVIH modelov za pomlad in poletje. Tako se boste še lažje, kar v domačem fotelju, odločali za nakup. Modeli PRO ARS VIVENDI V PEKU šport za Globusom se se lahko športno obujate. Na voljo so športni copati v široki paleti, od najcenejših jogging za 1390 SIT do najkvalitetnejših in seveda tudi najdražjih modelov NIKE in MIZUNO. Zraven si lahko izberete tudi vseh vrst športna oblačila. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled retrospektivna razstava fotografa Janeza Marenčiča. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik akad. slikarja Tuga SuŠnikaN Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava slik akad. slikarja Jožeta Marinča. V Stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja Arhitekturne projekte arhitekt Aleš Šeligo. KROPA - V Kovaškem muzeju je do 25. marca na ogled fotografska razstava Fotografskega društva Radovljica z naslovom Kropa z okolico skozi objektiv. Razstava je na ogled vsak dan, razen ponedeljka, med 9. in 13. uri, ob sredah, sobotah in nedeljah pa med 10. in 12. ter med 15. in 17. uro. PRIREDITVE TEGA TEDNA~ KRANJ: TSD '94 - V okviru tedna slovenske drame bo v Prešernovem gledališču Kranj danes, v petek, ob 19.30 SNG Drama Ljubljana uprizorila Milana Jesiha LJUBITI. Jutri, v soboto, ob 19.30 bo nastopila SNG Drama Maribor z Marka Vezoviška JERMANOVO SEME. V nedeljo, 20. marca, bo Slovensko ljudsko gledališčeCelje uprizorilo Damira Zlatara Freva KRI IN KOŠUTE. V ponedeljek, 21. marca, pa bo Mestno gledališče ljubljansko zaigralo Ivana Cankarja ZA NARODOV BLAGOR. KRANJ: LUTKOVNA MATINEJA - V Ragtime klubu. Sejmišče dve, bo jutri, v soboto, ob 10. uri v okviru sobotne lutkovne matineje nastopilo Lutkovno gledališče Tri z W>* igrico Ftdl-fadl. JESENICE: RAZSTAVA - V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo slik Andreja Dolinarja. Na otvoritvi bo s krajšim koncertom nastopil vokalni oktet Vasovalci iz Žirovnice BOH. BISTRICA: PREDSTAVA - V Domu Joža Ažmana bo v nedeljo, 20. marca, ob 19.30 v okviru prireditve s Tespisovim vozom po Gorenjski nastopilo Gledališče Tone Čutar Jesenice s komedijo Ravja Coonevja POKVARJENO. BEGUNJE: RAZSTAVA - V galeriji Avsenik bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo del, ki so nastala v likovni delavnici z naslovom Misel tn korenine JAVORNIK - KOROŠKA BELA - V razstavnem salonu Viktorja Gregorača v Kulturnem domu na Javorniku bodo danes, v soboto, ob 19. uri odprli razstavo Naravne skulpture avtorja Janeza Urha z Jesenic. V kulturnem programu bosta nastopila solopevka Melita Jelen in pianist Primož Kerštajn. PODBLICA: VESELOIGRA - KUD Lom bo z veseloigro Detektiv Megla v režiji Ludvika Sokliča v nedeljo, 20. marca, ob 16. uri gostoval v kulturnem domu v Podblici. RADOVLJICA: FOTORAZSTAVA - V fotogaleriji Pasaža v radovljiški graščini bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli samostojno razstavo fotografij Edija Gnilšaka, nestorja radovljiškega Fotokluba. ŠKOFJA LOKA: RAZSTAVA - V galeriji Fara bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo slik slikarke Bernarde Šmid iz Lesc. V kulturnem programu bo nastopil kitarist Andraž Kalan in pevka Alenka Šmid-Černe. JESENICE: RAZSTAVA - V galeriji Kosove graščine bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo grafičnih listov znanih slovenskih umetnikov iz zbirk Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani. Razstavo bo predstavil Zoran Kržišnik. PREDDVOR: MOLIERE - KUD Predoslje bo jutri, v soboto, ob 19.30 z Molierovimi Skapinovtmi zvijačami gostovalo v Kulturnem domu v Preddvoru. OBČINSKO PEVSKO SREČANJE" Sonca - V KUD Sorica bo v nedeljo, 20. marca, ob 16. uri prvi del letošnjega jubilejnega - dvajsetega občinskega pevskega srečanja, ki ga je organizator Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka tako kot že nekajkrat doslej razdelila na štiri pevske prireditve. Razen v Sorici se bo pevsko srečanje odvijalo tudi na Sovodnju, v Davči in zaključilo v Gorenji vasi. Na nedeljski prireditvi v Sorici bodo nastopili Moški pevski zbor Društvaupokojencev Škofja Loka, Moški pevski zbor Ivan Cankar Sv. Duh, Kvartet Spev in Dekliška vokalna skupina Carmina. ZABAVNO EKOLOŠKA PRIREDITEV Kranj - V večnamenski dvorani kranjske Gimnazije pripravljajo dijaki 3.c razreda danes, v petek, ob 18. uri glasbeno zabavno prireditev z ekološko tematiko. V programu, ki so ga pripravili dijaki sami, ne bo manjkalo glasbenih nastopov, zabavnih točk, s katerimi hočejo dijaki na zanimiv način opozoriti mlade na ekološke probleme okoli nas. Vstopnina je pet starih baterij ali ustrezna protivrednost v SIT. PREMIERA IGRICE ~~ Naklo - Dramski krožek Osnovne šole Naklo pod vodstvom Mihe Štefeta je naštudiral otroško igrico po pravljični Andersenovi predlogi Cesarjeva nova oblačila. Režiser je zbral številno ekipo osemnajstih mladih igralcev, ki bodo Eredstavo premierno predstavili jutri, v soboto, ob 18. uri v ►omu kulture Naklo. LJUDSKA UNIVERZA KRANJ VAS VABI NA JAVNO TRIBUNO ŽIVLJENJE V ZDRAVEM OKOLJU, ki bo v četrtek, 31. marca 1994, ob 18. url, v sejni sobi št. 14 Skupščine občine Kranj, Slovenski trg 1 POSKRBIMO ZA SVOJE ZDRAVJE IN SREČO Knjižnice še brez novih knjig KNJIGA - ŽRTEV SISTEMA Ljubljana • Čeprav je ostrina spora med Ministrstvom za kulturo in Zvezo splošno izobraževalnih knjižnic Slovenije nakazovala, da se utegnejo vrata knjižnic za dan ali tudi več zapreti za obiskovalce, pa je tak skrajni ukrep za zdaj odložen * vsaj do 30. marca letos. Potem pa se utegne zgoditi tudi protest take vrste - seveda, če ne bo obljubljenega denarja. Stiska slovenskih splošnoiz-braževalnih knjižnic je res huda. Čeprav teče že tretji mesec tega leta, še nikjer niso dobili denarja za nakup knjig oziroma knjižničnega gradiva, kamor sodi poleg knjig še revije, CD plošče m podobno za izposojo bralcem. Poltretji mesec trajajoča zamuda ne bi bila tako huda, če bi knjižnice redno dobivale denar za nove knjige tudi že koncem lanskega leta. Tako pa nekatere knjižnice, tako so govorili delegati na sredinem protestnem zboru članic Zveze v Ljubljani, nimajo denarja za nakup knjig že od sredine lanskega septembra. Poslovni odnosi med knjižnicami kot naročniki in založbami kot prodajalci seveda omogočajo tudi odlog plačila in tega knjižnice tudi uporabljajo, toda založbe vsekakor niso pripravljene čakati na plačilo računov toliko mesecev, pač pa, kot je povedala predstavnica knjižnice iz Tržiča izterjuiejo dolgove z obrestmi seveda s pomočjo odvetnikov in sodišč. Slovenske knjižnice so zaradi tega, ker jim iz državnega proračuna ne nakazujejo dogovorjenih sredstev, dobile sloves dolžnikov, ki ne plačujejo računov. Poltretji mesec zamude, ki je za letos povsem zaustavil nakup knjig v slovenskih knjižnicah, res ni opravičljiv. V takšnem tonu in s priznanjem vladne krivde za nastali položaj je izzvenela diskusija Jožeta Os-termana, državnega sekretarja za kulturo. Začasne pogodbe za dodelitev denarja za nakup knjižničnega gradiva je zahtevalo finančno ministrstvo v skladu z novimi strožjimi finančnimi standardi, ki jih je med drugim po izkušnjah s preteklim ravnanjem s proračunskim denarjem zahtevala med drugim tudi SDK. Zamuda poleg te objektivne vsekakor nastaja še zaradi kakšne subjektivne, to je Jože Osterman odkrito povedal. Verjetno pa si nobeno od teh ministrstev - ne finančno in ne kulturno - ni predstavljalo, da utegne razmeroma majhna vsota, kolikor predstavlja 280 milijonov SIT v celem letu, knjižnicam docela zagreniti začetek leta. Postopek dodelitve začasnih sredstev je Ravnatelj Knjižnice Ivana Tavčarja Škofje Loka je povedal, da se podobno kot država do knjižnic obnašajo tudi občine, ustanoviteljice knjižnic Te naj bi knjižnicam zagotavljale denar za redno delo, vendar pa knjižnicam odmerijo dosti manj od republiškega priporočila: "Lani je 17 slovenskih občin svojim knjižnicam zagotovilo 30 odstotkov doseganja normativa alt več, 16 občin je zmoglo med 20 tn 30 odstotki ostala več kot polovica občin pa nipremogla niti za 20 odstotkov normativa." Ravnateljica Zavoda za kulturo tn izobraževanje Tržič Zvonka Pretnar "Nesmiselno je od knjižnic zahtevati, naj bodo dobri gospodarji, ko pa država s svojim zgledom tudi kaže, da ni dober gospodar. Knjižnica knjige sicer naroči, plačati pa jih ne more, če ni niti začasnega financiranja nakupa. Knjižnice pa plačujejo zamudne obresti tn sodne stroške..." sicer zdaj stekel, kako pa bo s preostalim delom sredstev - gre za okoli 60 odstotkov Še v dveh ali več obrokih predvidenega denarja za nove knjige, pa bo seveda odvisno od sprejetja državnega proračuna. Vendar pa v knjižnicah ne nastaja le poslovna škoda. Večje posledice utegne imeti informacijska praznina, ki nastaja zar- adi nekajmesečne zamude pri nakupu novih knjig tako domačih kot tujih. Ce vemo, da knjiga, ki je po izidu lahko v dnevu ali dveh že na knjigar-niških policah, lahko hitro najde kupca in s tem bralca. Podatki o nakupu knjig pa že nekaj časa kažejo, da postajajo slovenski kupci knjig redkejši -oziroma se spreminja struktura knjig, po katerih segajo kupci. V knjižnicah pa traja kar nekaj časa, da pride knjiga skozi signaturni postopek in je pripravljena na izposojo. Ker pa se zadnje čase dogaja, da knjižnice kupijo le po en izvod knjige, za več ni denarja, se je za nekatere naslove pač treba vpisovati na čakalne sezname. Taka podoba knjižnične izposoje traja že kar nekaj časa - s številom izposojenih knjig na prebivalca nekatere knjižnice sicer tolčejo rekorde, kaj šele normative, ki jih v okviru bralne kulture priporoča Unesco. čunskih sredstev knjižnicam lahko odmerilo le 22 odstotkov pokrivanja normativa. To pa F pomenilo za knjižnice nakup knjig v enem izvodu in seveda tudi močno zreduciran seznajn novosti. Na ta način pa ni bilo lani ogroženo le informativno poslanstvo knjižnic, pač pa tudi vzgojnoizobraŽevalno in kulturno. Vendar pa to ni bila značilnost lanskega leta, morda Je bilo leto 1993 samo najslabše izmed zadnjih petih let, ko se denar namenjen novim knjiga.11! nenehno osipa za kakih petnajst odstotkov letno. Kakšne pa so lahko posledice take izobraževalne in infomacijske zamude, se seveda lahko pokažešele čez nekaj časa. Dotlej bomo sicer dobili nacionalni program za splošnoizobraževalne knjižnice, ki naj bi občanom zagotavlja' tudi enake pogoje pri dostopu do knjige. Vendar pa sicer ambiciozno zastavljen načrt se nima ustrezne finančne osnove V začetku tega tedna (torek) so z Ministrstva za kulturo poslali U zadnje pogodbe o začasnem financiranju slovenskim splošnoii0' braževalntm knjižnicam. Jože Osterman, državni sekretar z" kulturo, je na protestnem zboru članic Zveze osebno zajamčil, a» bodo naslednjo sredo, 23. marca, knjižnice dobile tretjino lfWs predvidenega zneska za nakup knjižničnega gradiva. Za to se »° osebno zavzel na finančnem ministrstvu. Ce bodo seveda knjil*}* vrnile podpisane pogodbe. Preostali delež knjižnicam bo odvi&* od sprejema državnega proračuna. Po takšnem zagotovilu jo knjižnice pripravljene počakati tudi do 30. marca, ko naj bi W' pripravljeni tudi vsebinski elementi k pogodbi za redno financit' anje knjižničnega gradiva. Sicer bodo z enodnevnimi zaprt'1111 vrati opozorile javnost na odnos države do knjižnic Po drugi strani pa slovenske knjižnice capljajo kar krepko za drugim knjižničnim normativom, ki ga prav tako priporoča Unesco - deležem za nakup novih knjig. Čeprav je lani Ministrstvo za kulturo načrtovalo 180 milijonov SIT za nakup novih knjig, pa so se stvari obrnile slabše: namesto 70 odstotkov doseganja omenjenega normativa, je iz prora- Za takšne napredne načrte naše razmere) je država očitih še nekoliko finančno šibka ; oziroma imajo pred knjiga1111 prednost druge zahteve. IzP0" sojevalci knjig bodo vsekakor bolj enakopravni pri dostopu d° starega knjižnega fonda, Če * pri novostih ne morejo biti. • Lea Mencinger Premiera v Prešernovem gledališču KANTOR MORA GREŠITI Za začetek Tedna slovenske drame je domači ansambel z gosti iz Ljubljane uprizoril Cankarjevega Kralja na Betajnovi v psihološko ekspresivni režiji Mileta Komna. Uprizoritev Cankarjeve drame v treh dejanjih Kralj na Betajnovi (napisana v jeseni leta 1901, prvič uprizorjena leta 1904) v režiji Mileta Komna, ki je z uprizoritvijo farse Pohujšanje v dolini šentflorjanski v ljubljanski Drami leta 1965 začel in sprožil proces odmika od dobesednega uprizarjanja Cankarjevih dramskih besedil, je treba analizirati prav v smislu tega in takšnega režiserjevega raziskovanja posamičnega Cankarjevega dramskega teksta v kontekstu s prpblematiko časa, v katerem uprizoritev nastaja. Spremljati potemtakem velja dve silnici: Cankarjevo in Kor-unovo, njuno prepletanje in razhajanje. Da gre za podeželskega veljaka, ki si je nagrabil imetja in moči, ne da bi pn tem izbiral sredstva in da gre za protiigro v sproletariziranem študentu, ki šele nakazuje upor zoper brezobzirni kapitalizem, kar se je v iztekajočem se stoletju razmahnilo v tragično izkušnjo revolucionarnega spreminjanja sveta, nam je znano. In kje smo, tudi: v podobnih, vendar bolj razvidnih, pa nepredvidljivih razmerah, v kakršnih se odigrava zgodba o Jožefu Kantorju, ki s svojim nagrabl-jenim imetjem in "voljo o moči" obvladuje ves svoj teren do te mere, da se "sitnih" nasprotnikov znebi, če je treba, tudi s "fizično likvidacijo", pri čemer njegova veljava, čeprav ga najbližji dobro poznajo, celo odvrne sum o možnosti krivde za zločin. Paradigmatičnost je torej večplastna in večpomenska. Korunov poseg v cankarjansko paradigmatičnost poteka na odrski eksplikaciji medčloveških razmerij z ekspresivnimi, v nekaterih trenutkih že kar pretirano naglašenim! izrazi psihičnih stanj, pri čemer gre za izrazno simboliko. Nekaj tega je že v zasedbi igralcev, da namreč Kantorja igra Ivo Ban, ki pooseblja človeka v srednjih moških letih pri najboljših močeh, zlasti pa v zasedbi vloge Maksa, ki je bil doslej praviloma upodabljan kot cankarjansko Šibak sanjač, zdaj pa je postavni Jernej Šugman upodobil krepkega mladeniča, čigar šibkost se odigrava na psihološki ravni in ob spoznanju, da pač nima "resurzov", zlasti ne materialnih, pa tudi med nastajajočim pro-letariatom še ne, da bi bil kos človeku moči, ki se vzpenja in ki to kljub trenutkom šibkosti tudi hoče. Režijski poudarki v smislu psihološke ekspre-sivnosti se vrstijo od prizora do Erizora; v tem smislu je poantirana ,ubezen med Maksom m Kantorjevo hčerko Francko, zdaj Bernotovo nevesto. Nedvomno najmočnejši (tudi v Cankarjevem zapisu) je prizor, v katerem Kantor razlaga župniku gradnjo župnišča in hleva. Ko se povsem sporazumeta in ko si župnik sleče suknjič (odlaganje oblačil kot samorazkrivanje je v Korunovem režijskem postopku vključeno kot izrazni simbol) m ko župnik poklekne na stol, da bi si pobliže ogledal načrt na servimem prtičku, ga Kantor nonšalantno udari po riti, kar naj bi pomenilo izenačenje s cerkveno avtoriteto, učinkuje pa zunaj in mimo realnih oblik komuniciranja. Psihološko in ekpresivno poudarjen je tudi znameniti prizor, v katerem Maks pripravi Kantorja, da kot v blodnjah demonstrira na starem Krncu, kako je zadavil svojega bratranca. V Korunovi interpretaciji se duplicira: najprej Maks demonstrira davljenje na svojem očetu, potem pa še Kantor na Maksu. In tako naprej vse do končnega prizora, ko Kantor zbegani druščini, ki se ogiba mlakam krvi, demonstrira vzpenjanje k luči, k moči, k oblasti, ki pa se mu v nihanju nenehno izmika. Entimatično nadalje učinkujeta nenehno navzoča nema komentatorja, ki ju igrata Ludvik Bagari in Miran Kenda, ko hkrati prevzemata funkcije Kantorjevih otrok, adjunkta in oskrbnika. V nekem trenutku dajeta celo vtis, kakor da se Kantorjeva sinova na stara leta spominjata očetovih duševnih stisk ob prebujajoči se vesti in njegovih odločitev. Simbolikajabolka, ki ga prenašata, pa bi nemara utegnila pomeniti nekakšno možnost, ki pa se je tako Maks kot Nina ne dotakneta, ugrizne pa vanj eden izmed teh nemih spremljevalcev, ilustratorjev atmosfere. Skratka: Korunova režijska interpretacija Cankarjevega Kralja na Betajnovi se je s psihološkega realizma dvignila na raven psihoanalitičnega ekspresivnega nadrealizma z izstopajočimi doživljajskimi stiskami posameznih akterjev. S tem učinkuje včasih presenetljivo v ugodnem smislu (razmerje Francka, Maks, Nina) včasih provokativno (Kantorjev udarec po župnikovi riti), včasih v smislu relativizacije pomena (Kantorjevo stegovanje po nihajoči luči). Seveda pa je za celovit vtis in učinek predstave pomembna tudi scena po zasnovi Janje Koran, ki ponazarja gostilniški salon, iz kater- ega se odpirajo vrata v različn prostore, s čimer je podana veUK dimenzija "gostinskega obrata". »V torično stilizirani kostumi iste avtofl dajejo predstavi zunajčasovno PatulJ čemur se pridružuje tudi upočasnjen ritem predstave, ki včasih zdrkne (tu Eo Cankarjevi zaslugi) na manj uC^ ovito stopnjo vplivanja na gledale • Za oceno igralcev v tem P*\ meru ostaja še malo prostora P zaslužijo podrobnejšo vrednostn analizo. \\o Ban je intenziv*^ zdrav Kantor, mož pri najbolj*' močeh, tako da je njegov'^ izraziteje prikazanim šibkost«^) težko verjeti. Izrazno močan J Jernej Šugman v vlogi Ma* Krnca, stvaren v razmerju , Kantorja, kot Kantorjev °P°%. enakovredno močan v Šibk°-Lepo in subtilno upodablja Ju ta Zidar nesrečno Francko, narda Oman v vlogi Nine ^ slikovito odziva na Maks° pripovedi o lepotah in d°živ^ jih, ki jih ponuja širni sy Alenka Vipotnik je v vlogi N^v torjeve žene Hane odigrala P pretresljiv lik in Matjaž Višnji, z lahkotno, nekomplicirano d ^ povsem ustrezno interpretiral , posestnika in lovca Franca p nota. je Korunov Kralj na Betajnovu. torej predstava, ki spodbuja gleo* vo intelektualno sodelovanje, z 0 p terimi izzivi terja tudi opredelite . ali proti (podpisani je včasih p1-g. sicer pa gre za zanimivo in prot 0. nalno korektno predstavo Preiljf< vega gledališča v Kranju. • Vurnik GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Gospodarska gibanja na Gorenjskem v lanskem letu Gorenjsko gospodarstvo okreva hitreje Gorenjska je bistveno bolj uspešna pri izvozu, zlasti gospodarstvo kranjske in škofjeloške občine. Kranj, 16. marca - Gorenjsko gospodarstvo okreva hitreje kot slovensko, saj je bil lani obseg proizvodnje večlji za 3 odstotke, medtem ko je bil v Sloveniji za 2,8 odstotka manjši «pt leto poprej. Tudi brezposelnost proti koncu lanskega leta ti več naraščala, k čemur Je največ pripomogla z 7 odstotkov Banjsa brezposelnost v Kranju. Naraščajo investicije, žal pa *o realno za skoraj 13 odstotkov povečala javna poraba, Kalno pa so porasle tudi plače. Informacijo o gospodarskih gibanjih na Gorenjskem so pripravili v kranjski podružnici SDK, obogatili so jo s Podatki po posameznih občila, saj so na nekaterih področjih razlike občutne. Proizvodnja je bila večja *a 3 odstotke, v škofjeloški občini celo za dobrih 10 odstotkov Obseg proizvodnje seveda °e pove vsega, vendar ga v zadnjih letih zaradi gosposke krize in brezposelnosti Pozorno spremljamo. Lanski Podatki za Gorenjsko so vsekakor razveseljivi, saj kažejo, da gorenjska proizvodnja ok-reva hitreje. Količinski obseg Proizvodnje je za lani za 3 odstotke večji kot leto poprej, medtem ko je slovensko gospodarstvo zabeležilo 2,8-od-stotni padec. Proizvodnjo je povečalo gospodarstvo v vseh gorenjska občinah, vendar pa je bil Porast zelo različen. Daleč največji je bil v škofjeloški °bčini, kjer je bil kar 10,6-°dstoten, v tržiški je bil 2,6-°dstoten, v kranjski 1,2-odsto-ren. v radovljiški 0,3-odstoten 10 v jeseniški 0,2-odstoten. Uspešni izvozniki Skupni gorenjski izvoz je v enaJstih mesecih lanskega leta ?našal 717 milijonov dolarjev Je bil bil za 4,5 odstotka ^aajši kot v enakem razdob- ju let Je bil ?a poprej. Gorenjski izvoz 12,9-odstotni slovenski delež, kar je seveda dobro, saj se pri drugih kategorijah gorenjski delež vrti pri 10 odstotkih. Pri izvozu imata najbolj vidni mesti dve občini in sicer kranjska s 6,5-odstotnim slovenskim deležem in škofjeloška s 3-odstotnim deležem. Slovenija je imela lani 304 milijone primanjkljaja v trgovinski bilanci, saj je izvoz v enajstih mesecih lanskega leta padel za 10,9 odstotka, uvoz pa je porastel za 3,9 odstotka. Gorenjsko gospodarstvo pa je ustvarilo 217 milijonov dolarjev presežka, saj je bila pokritost uvoza z izvozom 143,4-odstotna, medtem ko je bila v Sloveniji le 94,8-odstotna. Gorenjski izvozniki so lani bistveno zmanjšali izvoz v države bivše Jugoslavije, saj je imel le 12,8-odstotni delež, uvoz s tega območja pa je bila v skupnem uvozu le 10,3-odstotni delež. Z državami bivše Jugoslavije največ trgujejo podjetja iz kranjske, jeseniške in tržiške občine. Več gospodarskih investicij Lani so vplačila za investicije znašala 8,5 milijarde tolarjev, kar pomeni, da so bila za 94,7 odstotka večja kot leto poprej, pri čemer so bila vplačila za gospodarske investicije večja za 108,9 odstotka, plačila za negospodarske pa je za 11,7 odstotka. Lani so imele gospodarske naložbe na Gorenjskem 91,6-odstotni delež, leto poprej 85,4-odstot-nega, povečanje je v dobršni Ali bodo še naprej kraljevali televizijski pirati? pra^odnoevropske države so že uredile področje avtorskih drŽavC rn za sateutske in kabelske programe. Srednjeevropske V sj_e '^eška, Madžarska, Poljska) so te zakone tudi izglasovale. lanjCoVen_,Ji pa je zaenkrat še pravi raj za televizijske pirate, ki kabekt aznovano neP°°blaščeno distribuirajo tuje satelitske in brneli k Pr°grame. Piratstvo preprečuje zaščitenost osnovnih in ^.jnih demokratičnih pravic legitimnih firm. pravjc 0 drŽava zagotovila ustrezno pravno varstvo avtorskih dosled ^\ tUt*' nadz°r riad spoštovanjem teh pravic oziroma pravnj00 ^o^nje kršitev? O tem se sprašujejo ne le domači firrne t?»•,•^a^, Pac^ Pa tU£U prizadete tuje distnbuterske hiše. Te ^Stiio satebtske in kabelske programe v paketih, ki jih niku orn S P°sebnimi kodami, z dekoderskimi karticami sprejem- ^azh>0^°^aJ0 nemoten in seveda plačan sprejem. Eogoje ne tuje distributerske firme že nekaj časa raziskujejo abelskiK3 or8aniziran in legalen vstop na slovensko tržišče tudi evr l? satelltskih sistemov. Eno takšnih tujih podjetij je kodira r?Pjka družba MultiChoice, ki je že pripravila ponudbo (custorn rt'c' ponuditi pa želi tudi organiziran servis za stranke V slo f serv'ce) in nove programe, ^deva em Par*amentu so sedaj v obravnavi trije zakoni, ki ■Orodnih tUa"* .vPraSanja avtorskih pravic (zakon o avtorskih in 2akQri\ P^avJcah, zakon o javnem obveščanju in protipiratski retranc' -°-a noben od njih neposredno ne ureja vprašanja Praksa v ?1J" satelitskih in kabelskih TV programov. Pravna nosilcern pr"1* ^a mora Prav viada ponuditi legalno zaščito Predstavniki tujih distributerskih podjetij, med njimi tudi .---"»m tujin distributere* ^ „™.i«.n Predstavniki novega MultiChoica, se zato bojijo, da bo urejen g«op zato še Šaprej stvar dobre volje in ^elovanja z ^druženjem kabelskih sistemov Slovenije. Pred ta*«™ »»J *J JCali s predstavniki MTV-ja, ki akcijo za legalni prenos n Pjevanja programa razne v Sloveniji vodi še v Romuniji m °0lgariji. Po novem zakonu o javnih glasilih bi si vsi kabelski operaterji ^orali priskrbeti soglasje distributerja za redistribucijo .njihovega Programa. Toda v tem trenutku je položaj še neurejen in nejasne ^ato so tudi tuji predstavniki v dvomih, kako se lotit, urejanja Pravil igre. , ]z?ivi, s katerimi se podjetje MultiChoice srečuje v Sloveniji, so ?aščita temeljnih človekovih pravic, preprečitev lukenj v zakonu a določitev ustreznih kazni za kršitelje. rop0 ;e ~Zx**«—*« «*» »joiicijc. Vključevanje Slovenije v Prilagojeni m°-e Samo z ODlikovanJem evropskim kriterijem Prizadi-vwZ wnodaJe'in Prav to spoznanje med drugim uokvirja sevanja MultiChoica na slovenskih tleh. meri posledica večjega obsega naložb v promet in trgovino, delno tudi v industrijo. Lani je bilo na Gorenjskem na novo prijavljenih 74 investicij v predračunski vrednosti približno 2 milijardi tolarjev, med njimi je šest večjih, ki imajo 36-odstotni delež v vrednosti prijavljenih investicij. Nobena pa ne sodi med industrijske, temveč se nanašajo na rekonstrukcijo in obnovo cest, na gradnjo mestnega plinivoda v Škof j i Loki ter na gradnjo trgovskih in turističnih zmogljivosti na mejnih prehodih Ljubelj in Hrušica. Javna poraba stvarno večja za 13 odstotkov Vplačila za javno porabo so lani na Gorenjskem znašala skoraj 40 milijard tolarjev, v Erimerjavi z letom poprej so ila nominalno večja za 42,3 odstotka, z upoštevanjem inflacije pa so se stvarno povečala za 12,9 odstotka. Med letom so bila vplačila dokaj neenakomerna, tako kot običajno so se povečala pred koncem leta, novembra so se stvarno povečala za 6 odstotkov, decembra pa kar za 17,1 odstotka. Delež vplačil zadnjega četrtletja je bil tako 27,1-odstoten, delež decembrskih pa 10,2-odstoten. Plače so poskočile decembra Plače so lani prehitele inflacijo, kar pomeni, da so bile stvarno večje. Čiste plače in nadomestila so bila lani za 50,9 odstotka večja kot leto poprej, cene življenjskih potrebščin pa so se v tem času ?ovečale za 32,9 odstotka, orast plač in nadomestil je bil najmanjši v gospodarstvu, kjer je bil 48,3- odstotne, največji pa v družbenih dejavnostih, kjer je bil 63-odstoten. Plače so poskočile zlasti decembra v primerjavi z no- vembrom, v negospodarstvu je to predvsem posledica zamikov v izplačilnih dnevih, deloma pa seveda tudi zaradi "trinajste" plače. Skupni porast Čistih plač je na Gorenjskem decembra znašal kar 22,4 odstotka, najmanj v gospodarstvu, kjer je bil porast 13,1-odstoten, v družbenih dejavnostih je bil 62-odstoten in pri drugih pravnih osebah v negospodarstvu 67-odstoten. Likvidnost nekoliko boljša Likvidnostne razmere v podjetij niso bile ugodne, vendar je bilo ob koncu leta moč zaznati izboljšanje. Na zadnji decembrski dan so imele vse pravne osebe na svojih žiro računih skoraj 3 milijarde tolarjev, kar je bilo za 44,8 odstotka več kot na zadnji decembrski dan leta poprej. Povečanje gre predvsem na račun gospodarstva, ki je imelo ob koncu leta na žiro računih za skoraj 1,8 milijarde tolarjev razpoložljivih sredstev, kar je bilo za 114,7 odstotka več kot ob koncu leta poprej, hkrati pa za 61,7 odstotka več kot ob koncu novembra in za 87,2 odstotka več kot ob koncu oktobra. Stanje denarnih sredstev se je izboljšalo predvsem v industriji, ki jeimela ob koncu decembra 453 milijonov tolarjev razpoložljivih sredstev, kar je bilo največ v lanskem letu. V industriji je bilo namreč maja lani stanje celo negativno, izboljšalo se je šele konec junija, ko so podjetja razpolagala s 73 milijoni tolarjev sredstev. To se ni izboljšalo vse do konca novembra, ko je bilo na žiro računih 248 milijonov tolarjev, kar je pomenilo 22,5 odstotka vseh sredstev gospodarstva. • M. VoIČjak ZA USPEŠEN POSEL 064/223-11 SOLA81 Akcija "kupojmo slovensko" ne bo potuha Kranj, 16. marca - Prva, sindikalna predstavitev akcije "kupujmo slovensko" je imela zelo slab odmev, veliko bolj pozitivno pa je izzvenela okrogla miza, ki so jo pretekli teden pripravili v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije. Zbrali so se številni gospodarstveniki in ekonomisti, ki so se strinjali, da pri tej akciji ne gre za protekcionizem domačih proizvajalcev, saj geslo "kupuj slovensko" ne pomeni, da bi moral kupec v vsakem primeru izbrati slovensko blago, ne glede na njegovo ceno in kakovost. Domači kupci naj bi le izbirali tiste slovenske izdelke, ki kakovostno in cenovno vzdržijo tujo konkurenco. Glavni cilj akcije je seveda ohranjanje domače proizvodnje in s tem delovnih mest, vendar pa naj z ekonomskim nacionalizmom, za katerega so se v kriznih časih odloČile številne razvite države, ne bi ščitili slabih proizvajalcev. Na Gospodarski zbornici opozarjajo, da mora biti akcija zastavljena strokovno, materialno pa je seveda zahtevna. Mnogi naši proizvajalci namreč prav nič ne vlagajo v domače kupce. Na zbornici so analizirali avstrijske izkušnje in ugotovili, da njihovega modela ni moč preprosto prenesti k nam, tudi zato ne, ker je naš trg veliko manj urejen kot državah z razvitim tržnim gospodarstvom. Številni gospodarstveniki so opozorili na anarhijo, ki vlada na slovenskem trgu. Domači proizvajalci so v primerjavi z uvozniki zapostavljeni in zahtevajo enake pogoje, saj kar 70 odstotkov tujih izdelkov ne upošteva slovenskih standardov in meril. Še v Rusiji so doslednejši pri spoštovanju svojih standardov kot pri nas, smo slišali opozorilo. Zato je na slovenskih policah marsikdaj moč najti blago dvomljive kakovosti m ureditev tega področja bi bil nemara najboljši korak k akciji "kupujmo slovensko." • M. V. EGP v večinski lasti države Škofja Loka, 17. marca - V Škofjeloškem Embalažno grafičnem podjetju so kot prvo gorenjsko podjetje zaključili lastninjenje. Embalažno grafično podjetje Škofja Loka je bilo prvo gorenjsko podjetju, ki mu je agencija za privatizacijo potrdila program lastmnjenja.Tako zdaj tudi prvo zaključuje lastninjenje. Neustrezne zakonske rešitve so na nagradile s kombinacijo velike vrednosti premoženja in majhnega števila zaposlenih, zato kljub prizadevanjem sedanjim in bivšim zaposlenim v podjetju ni uspelo pridobiti večkot 34 odstotkov delnic podjetje, 66-odstotno pa smo v lasti državnih skladov, pravi direktor EGP Jure Žakelj. Podjetje se bo preoblikovalo v delniško družbo in računajo, da bo po novem registrirano v dveh mesecih. • M.V. Mesec potrošnikov Kranj, 17. marca • Marec je mesec potrošnikov, 15. marec pa svetovni dan potrošnikovih pravic, Zveza potrošnikov Slovenije je ob tem letos opozorila na komunalne storitve. Mednarodna organizacija zvez potrošnikov (IOCU) si vsako leto posebej izbere področje uveljavljanja potrošnikovih pravic, ki jih potrošniške organizacije širom po svetu vzamejo pod drobnogled, letos so to prav komunalne storitve. Tuje izkušnje kažejo, da komunalna podjetja pogosto ustvarjajo ekstra profit, ki ga seveda skušajo skriti, nikjer pa Zveza potrošnikov Slovenije doslej ni zasledila slovenske izkušnje, da morajo potrošniki za komunalne storitve plačevati več od zakonito določene cene. Pred natančno letom dni je Zveza potrošnikov Slovenije pozvala Ljubljančane, naj plačujejo le zakonito ceno vode, saj jo je mestna vlada nezakonito povečala, ministrstvo pa je zagotovilo, da ljudem zaradi tega vode ne bodo odklapljali. Vendar so v stolpnici ob Celovški cesti v Ljubljani vodo ponovno priključili šele, ko je bila poravnana razlika v ceni, podobno se je dogodilo tudi nekaterim posameznikom. Kljub številnim urgencam na vladne organe niso uspeli izvedeti, kakšna je zakonita cena, na podlagi katere bi lahko potrošniki sami izračunali višino svojih računov. Tudi ustavno sodišče je ponovno odločilo, da v zadevah, ki niso mestna pristojnost, mestna vlada ne more določati cen, vendar se kljub temu ni nič zgodilo. Nasprotno, mestna vlada je v Uradnem listu ponovno objavila višje cene. Zveza potrošnikov zato v odprtem pismu od predsednika vlade dr. Janeza Drnovška zahteva javni odgovor. • M.V. varnost VARNOST KRANJ P.O. p 0 Podjetje za varovanje premoženja Bleiweisova 16, Kranj razpisuje na podlagi sklepa Delavskega sveta z dne 9. 3.1994 JAVNO DRAŽBO za prodajo premičnine in sicer: 1 tovorno vozilo Unis VW CADDY, letnik 1989, prevoženih 210.000 km, po izklicni ceni 650.000,00 SIT. Kupnino je treba plačati v treh dneh po sklenitvi pogodbe. Avtomobil je naprodaj po sistemu videno-kupljeno. Na javni dražbi lahko sodelujejo vse fizične in pravne osebe, ki najmanj na dan dražbe plačajo kavcijo v višini 10 % od izklicne cene z virmanom na žiro račun št. 51500-601-15421. S pisnim potrdilom o vplačani kavciji se mora ponudnik izkazati pred začetkom javne dražbe. Vplačano kavcijo bomo kupcu vračunali v kupnino, neuspelim ponudnikom pa vrnili brez obresti v roku 3 dni po končani javni dražbi. Predstavniki pravnih oseb morajo imeti veljavno pooblastilo za licitiranje. Javna dražba bo dne 23. 3. 1994 ob 8. uri v prostorih podjetja Varnost Kranj, p.o., na Bleiweisovi 16 v Kranju. Prometni davek, stroške prenosa in druge dajatve plača kupec. Dodatna pojasnila in informacije v zvezi z ogledom vozila dobite po telefonu 064/212-726. Kranjsko podjetje OMEGA je poskrbelo za novost na slovenskem tržišču: pred kratkim so svoj prodajni program razširili s ponudbo izdelkov POS ("Point of Sale") oziroma blagajn + računalnikov. Ornega nudi blagajno + računalnik s tiskalnikom - vse v enem - po Izjemno ugodnih cenah, saj je osnovna konfl- furacija na voljo le od 1.460.-fSD dalje, cena pa vključuje tudi šolanje uporabnika ter 24 mesecev garancije, Ornega pa po Ulji kupca lahko kasneje prevzame tudi pogodbeno vzdrževanje izdelka. POS vsebuje osebni računalnik (izbirati je možno med386 in 486, trdimi diski različnih kapacitet, Itd) z dvema displayjema (za uporabnika + za stranke) in poseben, ustrezno varovan predal za denar. Ornega lahko kupcem zagotovi tudi kreditiranje nakupa ali pa leastng -tega pa široko ponudbo dodatne opreme (npr. optični čitalec črtne kode). Podjetje OMEGA Kranj ima sedež na Ručigajevi 31 - telefon 064/221-181, fax 212-828. OBLIKOVANJE - FOTOGRAFIJA - PROPAGANDA 0D IDEJE DO IZDELKA UTRthCK S 064-218 204 in 57 235 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK *M NA ŠTIRIH KOLESIH Kmalu tudi Maruti Gipsy MEŠETAR OIIIIMMHOa Podjetje Globus Motors International, ki je od lani generalni zastopnik indijske avtomobilske tovarne Maruti Udyoe, bo v kratkem dopolnila svoj prodajni program vozil Maruti. Poleg že uveljavljenega modela maruti 800, narejenega na osnovi Suzuki- Ievega modela alto (trivaljni 796 kubični vodno hlajeni motor s 35 Loniskih moči, petvratna karoserija) bo v kratkem na voljo še majhen terenski avto gipsy, ki ga indijska tovarna izdeluje po Učenci oziroma na osnovi Suzukijevega samuraija. Vozilo je dolgo 4010, široko 1540, visoko pa 1875 ali 1845 milimetrov, odvisno od izvedbe (platnena ali trda streha). Poganja ga 970 kubični štirivaljnik, ki zmore največ 45 konjskih moči, motorna moč pa se preko štiristopenjskega menjalnika prenaša na vsa štiri kolesa. Najvišja hitrost znaša 130 kilometrov na uro. Kakšna bo cena in kdaj natančno se bo začela prodaja na slovenskem trgu, še ni znano, podjetje Globus Motors International pa za maruti 800, ki je eden najcenejših avtomobilov pri nas ( okoli 850.000 tolarjev), preko dveh slovenskih bank ponuja tudi možnost nakupa na kredit. Trenutno ie v Sloveniji 12 pooblaščenih prodajalcev in 17 servisov za vozila Maruti. Na Gorenjskem sta za prodajo in servisiranje pooblaščeni podjetji Ajdna iz Žirovnice in Avtohiša Magister iz Radovljice. Na sliki: maruti gipsy. • M.G. Izvolite v Laguno Novomeški Revoz se je skupaj s svojo pooblaščeno prodajno servisno mrežo lotil zanimive predstavitve svojega novega avtomobila srednjega razreda z imenom Laguna. Vsi servisno prodajni centri (na Gorenjskem v Kranju, Medvodah, Cerkljah in Lescah imajo od včeraj do nedelje, 20. marca, tako imenovane dneve odprtih vrat, kjer bodo interesentom podrobno predstavili novi avtomobil in tudi ostali Renaultov program, nova laguna pa bo na voljo tudi za preizkusne vožnje. Laguna je sicer uradno naprodaj od včeraj, že pred desetimi dnevi pa je Revozova prodajno-servisna mreža začela prodajati tudi prenovljeni renault clio, o katerem bomo več zapisali v eni prihodnjih številk. • M.G. Kranj, 14. marca - V Sloveniji se tri tedne mudi japonski strokovnjak za trženje Makoto Tanabe, prišel je tudi v Kranj, kjer je podjetnikom in obrtnikom spregovoril o možnostih trženja na Japonskem. Na japonskem trgu so že prisotna nekatera večja podjetja, vključiti pa se skušajo tudi manjša. Predavanja po Sloveniji je v okviru japonske tehnične pomoči slovenskemu malemu gospodarstvu pripravil pospeševalni center za malo gospodarstvo pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti, v Kranju se je vključila občina, svetovanje pa je bilo namenjeno obrtnikom, podjetnikom in svetovalcem iz kranjske, Škofjeloške, kamniške, tržiške, radovljiške in jeseniške občine. Foto: J.Pelko. Dvajset let LHB banke Kranj, 17. marca • Mineva dvajset let od začetka poslovanja LHB Internationale Handelsbank AG, tedaj edina mešana slovensko-nemška banka.V dveh desetletjih se je njen ustanovni kapital podeseteril, bilančna vsota pa je lani dosegla 13 milijarde mark. LHB banko sta leta 1974 v Frankfurtu ustanovili Ljubljanska banka in Landesbank Hessen-Thueringen, ustanovni kapital je tedaj znašal 10 milijonov mark, po dvajsetih letih poslovanja znaša 105 milijonov mark. Na srečanju gospodarstvenikov obeh držav v Ljubljani je spregovoril tudi Scharnhorst Mueller iz nemškega zveznega ministrstva za gospodarstvo, ki je gospodarske odnose označil kot zelo dobre, LHB banka je odigrala pionirsko vlogo v povezovanju gospodarstev obeh držav, zdaj pa je potrebno izkoristiti vse možnosti nadaljnjega sodelovanja. Mednje je uvrstil večje izkoriščanje financiranja gospodarskih projektov, ki poteka prek nemške državne zavarovalne agencije Hermes ter kratkoročnega in srednjeročnega financiranja mednarodne trgovinske menjavu, ki ju nudi LHB banka. LHB banka posluje v Frankfurtu in v Muenchenu, predstavništvo ima tudi v Ljubljani. Poleg omenjenh opravlja tudi druge vrste bančnih poslov, ki že dvajset let omogočajo prodor slovenskega gospodarstva na tuja tržišča, zlasti v okviru Evropske skupnosti, kjer je LHB banka, ki je v večinski lasti Ljubljanske banke, d.d., edina slovenska finančna ustanova. • M.V. Živina še po starem Čeprav se po Gorenjskem še naprej širijo govorice o podražitvi živine, moramo tudi tokrat zapisati, kar smo že večkrat in kar srno nazadnje preverili v sredo: cena živine ostaja nespremenjena. Klavnice v Skofji Loki, v Radovljici in na Jesenicah še naprej odkupujejo živino po cenah, kakršne veljajo od lanskega 8. novembra dalje. Bike extra kakovostnega razreda plačujejo po 179,20 tolarja za kilogram žive teže (meso po 320 tolarjev), bike prvega razreda po 1653) tolarja, bike drugega razreda po 134,40 tolarja, krave prvega kakovostnega razreda po 96,20 tolarja za kilogram žive teže... Koliko za krmila in dodatke? KŽK-jeva mesarnica krmil na Trati pri Škofji Loki (vse cene so brez prometnega davka): 36,90 38,00 39,50 30,70 * tel-štarter, 1/50 * tel-štarter, 1/25 ' tel-štarter, 1/10 Mel-pit 1,1/50 Mel-pit 1,1/25 *bek-1,1/50 *bek-1,1/25 * bek - 2,1/50 * bek - 2,1/25 * NKS, 1/50 * NSK, 1/25 * NSK, 1/10 * pur-štarter, 1/50 * pur-štarter, 1/25 * pur-štarter, 1/10 * K - 39,1/50 * K - 39,1/25 31,70 32,30 33,40 30,20 31,20 34,80 34,90 37,40 47,80 48,90 50,50 43,00 44,00 * K -12, 1/50 * K -12, 1/25 * K -18,1/50 *K-18,1/25 * bro-štarter, 1/50 * bro-štarter, 1/25 * bro-štarter, 1/10 * bro-finišer, 1/50 * bro-finišer, 1/25 * bro-finišer, 1/10 * pur-grover, 1/50 * pur-grover, 1/25 * pur-grover, 1/10 * NSK - 30,1/50 * NSK - 30,1/25 * vitminV, 1/10 * vitmin G-Z, 1/10 28,60 29,60 30,70 31,70 45,60 46,60 48,20 42,90 43,90 45,50 46,10 47,10 48,70 48,60 49,60 75,20 74,70 Denar za mleko v torek Kot so nam povedali v kranjski Mlekarni, bodo denar z* februarja oddano mleko nakazali kmetijskim zadrugam v ponedeljek, zadruge pa naj bi ga kmetom izplačevale v torek. Čeprav je bilo v začetku meseca že slišati za domneve, da # utegne odkupna cene mleka izjemoma povečati v sredini meseca, je zdaj že jasno, da se to ni (ne bo) zgodilo. To pomeni, da bodo živinorejci marca oddano mleko dobili plačano po ceni, ki Je veljala tudi februarja. Novo je to, da se je na javni razpis za oceno stroškov prireje mleka na kmetijah prijavil le Kmetijski inštitut Slovenije, ki je že doslej na podlagi modela ocenjeval stroške, rn da so v okviru ministrstva za ekonomske odnose in razvoj oblikovali posebno komisijo, ki bo določila model za izračunavanje predelovalnih stroškov in stroške predelave mleka v konzumno mleko, smetano, jogurt, sir, skuto in surovo maslo. MARUTI i MALI PRIROCNEZ Ze od 10.800 DEM dalje 36 KM, 5 vrat Poraba 5,51 na 100 km. Dovolj prostora za štiri odrasle osebe. Originalni rezervni deli zagotovljeni. Pooblaščeni prodajalci: GLOBUS MOTORS Ljubljana 061-168-42-88,168-56-16, AJDNA Žirovnica, 064-802-689, MAGISTER Radovljica, 064-715-256, 715-015, AVTOMERKUR Ljubljana, 061-303-070, 303-066, Pooblaščeni servisi: AJDNA, Potoki 30, Žirovnica, 064-802-689, Avtoservis MAGISTER, Prešernova 21, Radovljica, 064-715-256, AVTOOBNOVA, Dunajska 122, Ljubljana, 061-168-12-22, AVTOMERKUR, Samova 14, Ljubljana, 061-317-887, Avtoservis BABNIK, Tomačevska 7, Ljubljana, 061-376-256 L fe^ TEHNOIMPEX GLOBUS MOTORS INTERNATIONAL, d.d. INTERNATIONA! 0.0.0. EKSKLUZIVNO ZASTOPANJE IN DISTRIBUCIJA MARUTI AVTOMOBILOV »BIŠČITE STUDIO Trg Prelomov« brigade 6/4 KRANJ tT (064)326-683 mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 *not>)5 j ZA SPEŠE OSE Um 064/223-111 KAM NA KOSILO, VEČERJO ? IME GOSTINSKEGA OBJEKTA KRAJ GOSTILNA Pr'Primožk GOSTILNA ZARJA Tel: 49-305 IRESTAVRACIJA'RAJ" TEL: 50-691 I TtM-Md otofoM postajo SPECIALITETE MENU CENA ODPRTO :ndtdoB krnilo in mdirt |fS*vntij*4 p« nemilu kosilo 600.00SIT \................ 1 vsak dan 9-23 »•1:57-585 i ____ r domače Jedi, velika Izbiro \\tii po noroolu »oko [soboto in ntdeljo kosila [kosilo 700.00 SIT *okdanil 23 pot sok. H-01 j lorek zaprlo [ maiict, kosilo, j jedi po naročilu t »oba 240 SIT 1 koti« 5MSIT [ vsak don 8-24 ptt.-sob. 8-02 n»d.,-proz 10-24 KRANJ^ KOROŠKA C. 16, TEL:064/212-249 GRADIMO 11. STRAN • GORENJSKI GLAS TRIJE VOGALI + 1 Dober nasvet je zlata vreden Če ste si zimske mesece privoščili namesto "spanja" za "tuhtanje", kaj bi, ali pa ste že zatrdno odločeni, kaj boste uresničili, potem vam tokrat pred začetkom uresničevanja na štirih straneh današnje priloge TRIJE VOGALI + 1 skušamo pomagati. Oglejte si jo, razmislite, se odločite, lahko jo pa tudi shranite, da bo pri roki, ko boste v zadregi. Morda je le letošnja zima bila Se najbolj podobna tradiciji. Vse drugo se je spremenilo in se še vedno. Tako tudi nismo več tako vneti v razmišljanju in uresničevanju takšnih gradbenih sezon kot morda še pred nedavnim. Novogradnje so zamenjale nadomestne, povečini Pa predvsem tako imenovane adaptacije, posodobitve, pre-zaporeditve in uresničevanje tistih idej, ki smo jih včasih ponavljali v izreku: če bi še enkrat delal, bi drugače. Prav ta drugače, je zdaj tisto spreminjanje, ki ga številni že uresničujejo z manjšimi predelavami, dozidavami, preureditvami. Nenazadnje pa gre ob tovrstnih spremembah tudi za posodabljanje, za redno vzdrževanje z drugačnimi, sodobnejšimi, kvalitetnejšimi in tehnološko bolj sprejemljivimi rešitvami. Seveda je vse povezano z denarjem, vendar pa tudi s pravilnim odločanjem. In če že veste, kaj nameravate, vam pri izboru in uresničitvi ne bo več tako težko kot nekdaj. Predvsem danes velja, da iskanje strokovnjakov, takšnih ali drugačnih izvajalcev ni več tista nekdaj tako utrjena najcenejša pot. če smo se takrat neradi odločali za podjetniške Cementni izdelki DR AS LE R Kroni, tel.: 064/211-317 TUKOVCI, LAMELE, PLOŠČE, OGRAJE... Samotni dimniki Izdelova in montažo izvedbe, je danes koristno ravno obratno. Zakaj? Zato, ker z nakupom materiala in potem iskanjem izvajalcev, ki so vam v popoldanskem času pripravljeni narediti ali zgraditi to ali ono, ni več ekonomska računica. Tovrstna "ekonomija" se je obrnila vam v prid, če boste poiskali ustrezno, usposobljeno podjetje, ki vam bo z izvedbo in računom zagotavljajo cenejšo rešitev in hkrati kvaliteto ter nenazadnje morda tudi kasnejšo takšno ali drugačno reklamacijo. SPREMINJANJE - Dogaja se tudi v starem delu Kranja, ^dnja takšna sprememba je tudi Lukeževa hiša s Po&lovno oziroma trgovsko obogatitvijo in popestritvijo Privlačnejše ponudbe. TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM vstopa v leto '94 z ugodno ponudbo gradbenih materialov " za mm. 3000 kom Tel.: 064/ 45-620 64205 Preddvor. Tupaliče 20 gtAJJKIŽJE CESTE TEPIVA SALON POHIŠTVA - sebotičm KRANJ, BLEIWEISOVA 6 TEL: (064) 212-738 (nasproti avtobusne postaje) O MIZA + 4 STOU C? VZMETNICA 190x90 SEDEŽNE GARNITURE 27.000 SIT 8.168 SIT ° P R I M A 95.385 SIT AKCIJSKA PRODAJA 43% POPUST ODPRTO: »-±9 SOBOTA 8-13 Kuhinje SVEA DOLNOV TRGOVSKI CENTER KRANJ - PR1MSKOVO TELEFON: 064 241-464 TELEFAX: 064 241-461 Ekskluzivna italijanska keramika, kopalniška oprema, elektro material in bela tehnika Do konca meseca aprila vam nudimo 5% POPUSTA IN PLAČILO NA 3 OBROKE I m REZANJE IN ROBU EN J E m ITISONA $|| Jenstrle Rajka 64240 RADOVLJICA, Nova vos 45, tet.: 064/733*289 ELEKTRO PODJETJE MULEJ d.o.o. PROIZVODNJA 64 260 BLED, Pot na lisice 7 TRGOVINU ."] Paril« □wd<^ materini m olint pw, dslen» *c kurilno olj« Qswwa STORITVE O JMfeMSRJt /£\ d.o.o., Sr. Bitnje 70 V 64209 Žabnica tel.: 0641312-000, fax: 0641312-331 BTC, Smartinska 152, hala A 10, južni vhod tel.: 061/185/1601 SENZORSKA RAZSVETLJAVA KADARKOLI BOSTE PRIŠLI DOMOV V TEMI VI ALI GOSTJE, SE BO VAŠA SENZORSKA SVETILKA AVTOMATSKO VKLOPILA, KO BOSTE STOPILI PROTI VHODNIM VRATOM ALI PRIPELJALI AVTO PRED GARAŽO. SENZORSKO SVETILKO LAHKO U PO RABU ATE TUDI V PREHODNIH PROSTORIH, KLETNIH STOPNIŠČIH. SENZORSKE SVETILKE STEINEL VAM NUDIJO VARNOST, HESJJNOST TER PRIHRANIJO TUDI DO 95% ENERGIJE, ODVRNILE PA BODO TUDI MARSIKATEREGA NEPOVABLJENEGA GOSTA. ' '** " y<4Ml| ^1 SENZORSKE SVETILKE STEINEL REAGIRAJO NA TEMPERATURNO SPREMEMBO PRI LJUDEH IN AVTOMOBILIH, DELUJEJO DO DOLŽINE 12 m IN VAM POKRIVAJO 120 m POVRŠINE. MAKSIMALNA MOČ PRIKLOPA SENZORJA JE 1000 W. SVETLOBNA NASTAVITEV OD 2-2000 LUX0V, ČASOVNA NASTAVITEV PA OD 25 SEC D012 MIN. t PROIZVAJALEC STEINEL DAJE TRILETNO j GARANCIJO NA DELOVANJE SENZORJA. UGODNE CEHE iUEKTROMflTERIfllfl: • ŽICAP1.5 11.90 SIT •ŽICA P 2.5 17.90 •TELEFONSKI KABEL IY/ST/Y2X 2X0.6 32,60 SIT • KABEL LIYCY 7X0.34 109,00 SIT V ZALOGI SO TUDI ZEMELJSKI KASU * BAKER DO 25 mm • LESTENČNE SPONKE 2.5mm • LESTENČNE SPONKE 4mm 63,00 SIT POLEG TEGA VAM PODJETJE LOG NUDI V SVOJIH PRODAJALNAH TUDI VES ELEKTROMATERIAL IN IZVAJA VSA ELEKTROINŠTALACIJSKA DELA NA OBJEKTIH. VES PROGRAM STEINEL0 LflHKO KUPITE V TRGOVINI LOG, SREDNJE BITNJE 70, ŽABNICA IN V LJUBLJANI V BTC HALA A10, JUŽNI VHOD TER V VSAK! VEČJI TEHNIČNI PRODAJALNI PO SLOVENIJI. ♦ VELIKA. IZBIRA VSEJI VRST POHIŠTVA IN SEDEŽNIH GARNITUR - wčlna v zalogi ♦ UGODNE CENE - prepričajte se ♦ DOSTAVA IN MONTAŽA Delovni čas od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure Tržič Predilniška 16 V trgovskem centru BPT dobite vse: •vodovodni material in material za centralno ogrevanje -keramične ploščice -lepila in fugirne mase UZIN Možnost plačila na 3-4 čeke pri nakupu blaga v naši prodajalni v vrednosti nad 5,000 SIT. DOSTAVA IN MONTAŽA NA VAŠ DOM! Odprto: 7-19, sobota 7-12, tel&fax: 064/50-516 novolir W*onfl61/79MM, 79M08.166-214. 166-319.166-779. Maku 061/79MI1 INDUSTRIJSKA PRODAJALNA TEL.-061/798-075 IZ NAŠEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA VAM NUDIMO: • enoslojne lahke gradbene plošče NO VOLIT - dvo- ali trislojne lahke gradbene plošče KOMBIPOR, KOMBIVOL IN KOMBIKOR - lahke lesno-cementne akustične plošče AKUTERM - sistem toplotno izolacijske fasade tip KOMBIFAS - sisteme hitromontažnih in obešenih stropov ■ protipožarna vrat« g požarno odpornostjo 60 ili 90 minut - hladilnice, hladilne komore, hladilniška vrata in ostalo opremo za prehrambeno industrijo - komore za termično obdelavo mesnih izdelkov (dimljenje, kuhanje, barjenje, pečenje,...) BEGUNJSKA 17 64248 LESCE TEL: 064/718-030 FAX: 064/718-096 TRGOVINA Z INŠTALACIJSKIM MATERIJALOM SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GORILCEV INŠTALACIJE CENTRALNEGA OGREVANJA VODOVODNE INŠTALACIJE ELEKTRO INŠTALACIJE VZDRŽEVANJE IN OBNOVITVENA DELA NA INŠTALACIJAH OGLED IN STROKOVNO SVETOVANJE Ta« JELOVICA OKNA, VRATA, SENČILA MONTAŽNE STENE. PRENOVA OKEN po KONKURENČNIH CENAH t (D^Mi) tako^eplačilo brezplačen prevoz SP za večje nakupe |S&I JELOVICA Skelfa laka, tafe044/431-ML kx^44/432-24l KRANJ, 064/211 -232 LJUBLJANA, TEL/FAX: 061 /18-51 -500 TAJLES TRZIN, METALKA KAMNIK, JERNEJ, d.o.o. Litija KOTNIKTRADE Vrhnika, MURKA Lesce iniMH KONTAKT PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE, PROIZVODNJO IN PRODAJO TRŽIČ, d.o.o. ZELO UGODNO • originalna KANADSKA TEGOLACRC rjava, rdeča, siva 850 SIT/m2 • plošče aluminija za žlebove 2.000 SIT/kos • vse vrste žebljov,vijakov, pritrdilnih vložkov • bakrene palice, trakovi, pločevina za žlebove in obrobe • elektroinštalaciski material, pipe, cisterne, radiatorji, opaž... LOM 53, TEL.: 51-746. DEL. CAS.: OD 7» D019, URE Trgovina SIDRO, Cesta na Loko 2, Tržič tel.: 53-204, del. ca$.: od 9. do 12. In od 14. do 18. ure ikon?' vela tapete vevče a tapete vevče veta tapete vevče BREZ TAPETE JE PROSTOR HLADEN IN NEUDOBEN S tapetami je to mogoče! 1. S tapetami vnesemo v stanovanje prijetno spremembo in živahnost 2. Na voljo je veliko vzorcev in barvnih kombinacij ste sam svoj arhitekt 3. Polaganje tapet je preprosto in čisto delo, ki ga lahko opravite po načelu "naredi sam" 4. Tapete so dober toplotni in zvočni izolator 5. Tapete VETA so okolju prijazne 6. Če kadite, boste imeli manj težav z obnovo sten 7. S tapetami učinkovito prekrijemo neravnine in razpoke na steni 8. Tapete na steni so manj občutljive za umazanijo in poškodbe so trajnejše in je zato CENA ZELO UGODNA. 9. Vzdrževanje je preprosto in učinkovito 10. Odstranjevanje tapet je enostavno - predpogoj je, da je bila stena premazana z razredčenim lepilom ZARADI HIGIENSKIH IN POŽARNIH RAZLOGOV -TAPETE NA OSNOVI STEKLENIH VLAKEN proda a I n e Tovarna tapet Veta d.o.o. Vevče. Vevška c. 52 61260 Ljubljana - Polje Tel. 061 / 463 331 Fax. 061 / 485 903 VEVČE, Papirniški trg Tel. 061 / 485 454 DRAVUE, CelovSka 291 Tel. 061 / 159 20 89 TPC MURGLE. C. v mestni log Tel. 081 / 265 297 VETA tapete dobite tudi v sledečih prodajalnah na Gorenjskem: DOLNOV Šuceva 23, Kranj Tel.: 241-438 LISJAK Gregorčičeva 8, Kranj tel.:211-333 SLIKODESIGN Stara cesta, Šk. Loka Tel.: 620-612 a tapete vevče a tapete vevče Petek, 18. marca 1994 13. STRAN • GORENJSKI GLAS trn Čine KEMIK Šport, veselje, smeh Danes bo jasno s spremenljivo oblači jstri se bo povsem pooblačilo, popon zvečer bode tudi pada vine. Znatno se bo ohladilo* LUNINE SPREMEMBE!) V nedeljo, 20. marca, bo nastopil pn ob 13.14. ari, zato naj bi bil po Hers ključ« sneg in dež. ajec vem O skremzenem "prešernu" - še ni zadnjič "Kobilca" za Marijana iz Tržiča J?rez skrbi, nismo pozabili na našo akcijo, v kateri smo Zbirali Vaša mnenja o tem, zakaj je lik dr. Franceta Prešerna novem tisočtolarskem bankovcu drugačen kot na prvem, ki )e prišel v obtok. Februarja smo akciji namenili kratek predah, s£j se ob slovesnostih, namenjenih Prešernu in slovenskemu kulturnemu prazniku, prav zares ne spodobi, da bi jih hkrati krasili s šaljivimi mnenji na račun pesnikovega lika na slovenskem tisočaku. u O tem, da smo prejeli ogromen kup Vaše pošte na temo jkrtmieni Prešernov lik na tisočaku" tn iz pisem oziroma z dopisnic prepisali nekaj iskrivih, ste le brali. Tokrat pa Prostih, ki ga je sestavil Marjan KERSIC iz Tržiča in zanj Prejme prvo nagrado - eno "kobilco": P reljubi prjatlji, kaj zdaj govorim R esnično vesel sem, ko zopet živim f dino, kar v srcu zdaj me teži, S tandard Slovencem hitro kopni: g nemu malo, drugmu velik, R esnično žalosten zdaj je moj lik. E dino, kar rečem, naj bo še to: N ikol' več Prešeren se smejal ne bo. hbor za nagrade je bil vsekakor teiak in zahteven - po e*ega "prešerna" pa namenjamo: Jani BOŽNAR iz Kranja; Mihaelu PETKU iz Tržiča; Evi KAVČIČ iz Škofje Loke [sestavila ie podoben akrostih kot Marjan Keršič iz Tržiča); %?nciju ČELIKU iz Šenčurja; Janku STARETU iz Trboj: YJii AMBROŽIČ z Jesenic; Slavku GRILCU iz Radovljice; Henriku ZADELU z Bleda; Nini GERDEJ-JEŠE iz Kranja m Bogdanu ŽONTARJU iz Škofje Loke. ..Drevi (petek, 18. marca, zvečer) bo na Gorenjskem dr. F*once Arhar, guverner Banke Slovenije. Seveda mu bomo o Mnenjih Gorenj k in Gorenjcev glede Prešernovega lika na »ovem "prešernu" poročali! Ali se vam je kdaj zazdelo, da gre enemu od moderatorjev na kranjskem radiu med govorjenjem vedno na smeh? Če ste imeli ta občutek, potem je bil to zagotovo Iztok Golob. Novinar in moderator na frekvenci 973, ki se je z novinarstvom srečal že med služenjem vojaškega roka, med drugim pa večkrat prinesel kakšen prispevek s športnega področja tudi v naše uredništvo. Iztok, kam segajo tvoji novinarski začetki? "Prvič sem se z novinarskim delom srečal že med služenjem vojaškega roka v Nišu, kjer sem bil v padalski enoti, za vojaški časopis pa sem pisal predvsem o padalskih skokih. Po odsluženem vojaškem roku sem se vpisal na Fakulteto za družbene vede. Lefa 1991 sem prišel na Radio Kranj, še malce prej pa sem se udejstvoval kot dopisnik pri Gorenjskem glasu, pisal pa sem predvsem o nogometu." Ukvarjaš se pretežno oziroma izključno s športnim novinarstvom? "Res me najbolj zanima spremljanje športnih dogodkov, ne zanima me niti politika niti kaj drugega. Ko sem prišel na radio, niti nisem imel modera-torskih ambicij, vendar je potem prišlo do tega, da sem začel delati vse. Nekoč me je urednica Sonja Zaplotnik zadolžila tudi za spremljanje sprememb na področju lokalne samouprave, vendar pri tem nisem ravno užival. Najraje imam športne dogodke, ker grem na teren, spoznam nove ljudi in podobno. Tudi moderiranje se mi zdi dovolj dinamično, ker imam rad stike s poslušalci, včasih se malo pohecamo, včasih pa se držim bolj resno." Nekajkrat sem te poslušal in imel občutek, da ti gre med govorjenjem vedno na smeh. "Ne vem. Takšen pač sem. Rad sem vesel in nasmejan, ni mi všeč če so ljudje okoli mene preveč resni, ne maram se prepirati in zato se večkrat tudi umaknem. Dostikrat sem tudi resen in vase zaprt, toda v družbi v glavnem vesel in nasmejan. Največ težav imajo z mano radijski tehniki, ki na aparaturah težko ustrezno nastavijo moč glasu." In kakšne so tvoje ambicije pri novinarskem delu? "Predvsem bi rad dokončal študij novinarstva, glede novinarskega dela pa zaenkrat nimam prevelikih ambicij. Edino kar si želim je, da bi me poslušali prijatelji." • M. G. radio triglav 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS Od zadnjič, ko je naš parlament sprejel enega najbolj restriktivnih, se pravi, omejevalnih zakonov v Evropi in se nanaša na kajenje, smo dobili v Sloveniji novo preganjano skupino: kadilce. Kot po stari dobri navadi so se kresali za naše parlamentarce že znani dovtipi in mnenja. Kot dobri stan slovenski poslanci so vlekli vsak na svojo stran, tudi tokrat izhajajoč iz lastnih osebnih nagnenj in navad. Preprosto rečeno: vsak posebej in po Debata skratka, ki je z redkimi izjemami in vložki na nivoju tistih, ki v gostilni sedijo pri straniščnih vratih! Vsaj malo širši razgled na to temo je spet urnanjkal! Poenostavljeno: ne duha in ne sluha o čisto tazaresnih in kvalitetnih svetovnih anali- punce in fante, se na smrt "cufa" za denar, ki ga ni ne doma in ne v družbi. Vzgoja za zdravo življenje? Nič več kot samo lepa beseda! In kar se Janezek nauči, to pozneje tudi prakticira! Prav nič ne pomaga občasna akcijska naravnanost v smislu svoje so se tolkli za tisto, kar v prostem času in osebnem življenju sami počenjajo in tako branili svoje lastne interese. Zdi se, da so si eni in edini samo v nečem: v plačah. Medtem ko so vesoljni Sloveniji zamrznjene, ali: kot se baje temu zdaj reče, da ostanejo na toti ravni, so njihove lastne ene, edine in nedotakljive. In «tot take vredne vsake mesečne povišice. Bravo! Kar se tega nesrečnega reklamiranja cigaretnega dima tiče, pa so bile borbe in burke. Eden ti reče: v Franciji je jako, da imajo gostilničarji za kadilce mize samo in le pri straniščnih vratih! Drugi zagovarja svojo škatlico, ki jo ima venomer v žepu: v Ameriki pa je tako, da so z raznoraznimi akcijami uspeli ljudi prepričati, da je kajenje tako grda razvada, da si nekako manjvreden fićfirić, če prižgeš cigareto. Da si tako rekoč neugleden! Začnite raje z nientaliteto, ne pa z ognjem in mečem! Kot bi poljubljal pepelnik Nobenega najbolj restriktivnega zakona o prepovedi oglaševanja tobaka ne bi bilo treba, ko bi mladi lahko zadihali v raznih športnih društvih. Na to uho, da bi sistematično finančno podprli zdravo rekreacijo, država pač ne sliši... zah, da mladina kadi zato, ker se nima kam dati. In sploh ne zaradi reklam! Nikakor ne delam reklamo za tobačno industrijo, ampak v svetu so že dokazali, v katerem grmu tiči kadilski zajec. V tem namreč, da mlado začne puhati zato, ker nima drugega početi in ker ima v starih take vzore. In kako je pri nas? Še huje! Vsako športno društvo, ki bi lahko aktivno zadihalo skrbi za naše zdravje, ld se kaže v Tednih boja proti kajenju ali Dnevih brez cigarete pod naslovom, recimo: Kot bi poljubljal pepelnik.. Kadilska raja ali čikarji, ki nam puhajo pod nos, ob tem niso čisto nič vznemirjeni, razen, če...Razen če se ne bi tisti teden vrteli kakšni srhljivi filmi o cigaretni pogubi ali delali intervjuji s slavnimi osebnostmi, kako so nehali kaditi. Potem bi bila kakšna cigaretka res manj, kaj več pa se zanesljivo ne bi dogodilo. Ta stari kadilci so neuničljivi vse do svoje bridke in prerane kadilske smrti in vednojim pride prav tisti slavni Twai-nov rele Da bi nehal kaditi? Saj sem! Že stokrat sem nehal! Prepoved oglaševanja tobaka je torej strel mimo tarče, v prazno, še najbolje bi bilo, ko bi kadilci kar vsi pomrli, da se ne bi spet uveljavili kot dežela, ki ima tudi na tem področju enega najbolj "restriktivnih" zakonov v Evropi. Razen seveda poslancev - kadilcev, ki jih najbrž tudi pred Matildo brani poslanska imuniteta. Če so že na področju plač alfa in ornega, so preprosto nepogrešljivi, čeprav z raznimi osebnimi razvadami. Sicer pa je kadilska zakonodaja že daleč za nami, kajti pri nas je vsak dan toliko novega, da se nam že prejšnji teden zdi pozabljen in zgodovina. Zadnje dni smo se šli zaprte in odprte in preložene in naložene in preiskovalne seje. Na slednjih je najbolj zabavno prav to, da pokličejo akterje kakšnih nezaslišanih lumpanj, pa vsi po vrsti zagotavljajo, da o tem in onem gospodu nič ne vedo, da ga sploh nikoli niso videli in ne srečali. Kot da bi bilo sploh kaj važno, da sopaj-daša v finančnih transferjih danes v lice mu lepo in obleko mu čedno • osebno poznaš! Saj poje lahko ja samo telefon in faks in posredniki! Krona vsega pa je bila predvidena zaprta seja o lav nem dolgu! Javni dolg v mlinu zaprtih duri, narod dragi pa plačuj! • D.Sedej Kranjski župan Vitomir Gros, ki je v vseh 46 krajevnih skupnostih v sedanji kranjski občini sklical zbore občanov zaradi odločanja o referendumskih območjih bodočih občin, in se potem tudi vseh udeležil, je menda le na zboru v KS Velesovo v Adergasu v pozdrav dobil rožo. Zakaj mu je predsednik KS Franc Cebulj namesto šopka izročil kaktus v lončku, so komentarji različni. Eni zatrjujejo, ker je bil zbor občanov 10. marca - na dan mučenikov. Nekateri pa pravijo, da Čebuli javno sicer ni demantira!, da ne bo ustregel pobudi in želji s cerkljanskega območja, da bi bil župan občine Cerklje, županovanje pa je lahko tudi bodičasto. Kako blizu virom pa so tisti, ki kaktus povezujejo že kar s Cebuljevo kandidaturo za bodočega župana bodoče občine Kram, pa lahko samo S;ibamo. Lahko pa bi to pomenilo, da Cebulj že pospravlja rosove bodice. Iskra Servis Kranj ISKRA SERVIS D.O.O., PLANINA 4, 64000 KRANJ TEL: 064/326 450 VAM NUDI t AUDIO - VIDEO TEHNIKE, GOSPODINJSKE APARATE, ELEKTRIČNO ROČNO ORODJE, TELEFONSKE GARATE IN OARNJTVRE mm VZDRŽEVANJEINPOPRAVItA PRODAJNEGA '^PRO^^^ NADOMESTNIHDELOVVN_ GARANCIJA NA OPRAVLJENO DELO TER VGRAJENI MATERIAL ZAOOTAmAS^OlPV^ ZA NAKUP AU STORITEV, ran SISK15 Na podlagi 9. člena Odloka o podeljevanju priznanj občine Škofja Loka (Ur. list RS, št. 10/92) Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine skorja Loka RAZPISUJE PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA LETO 1993 Skupščina občine Škofja Loka podeljuje občanom, podjetjem, zavodom, organizacijam in društvom naslednja priznanja: 1. NAZIV ČASTNI OBČAN za izredno delovanje in stvaritve na posameznih področjih družbenega življenja in dela ter za pomemben prispevek k ugledu in napredku občine oziroma v širšem družbenem prostoru. 2. ZLATI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA za dolgoletno izredno uspešno in družbeno pomembno delo na vseh področjih družbenega življenja, ali za dosežke, ki so trajnejšega pomena in so pomembno prispevali k razvoju in ugledu občine. To priznanje se lahko podeli tudi občanom za njihovo celotno življenjsko delo oziroma ob njihovih visokih jubilejih. 3. SREBRNI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA za večletno uspešno in družbeno pomembno delo ter za zgledne uspehe in požrtvovalnost na vseh področjih javnega delovanja. 4. BRONASTI GRB OBČINE ŠKOFJA LOKA za enkratne izjemne dosežke in za aktivno udeležbo v različnih humanitarnih akcijah, zlasti pri reševanju človeških življenj ali pri preprečevanju škode na premoženju. Pobude za podelitev priznanj občine škofja Loka lahko podajo občani, skupine občanov, podjetja, zavodi, organizacije in društva. Pobude morajo biti pisne in tehtno utemeljene. Vsebovati morajo podatke o delu oziroma dosežkih, predlaganih za prejem občinskega priznanja. Pobude naj vsebujejo tudi predlog za vrsto občinskega priznanja. Pobude zbira Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine škofja Loka, Poljanska c. 2, do 15. aprila 1994. SOBOTA, 19. marca 1994 NEDELJA, 20. marca 1994 8.10 Tedenski izbor: Radovedni Taček; Mladi virtuozi; Zimska tekmovanja; Klub klobuk; Tok tok, Zgodbe iz Školjke 11.35 Kralj in ptica, francoski film 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 13.50 Moški, ženske: O mamah 15.15 Okostnjaki iz Karoline, ponovitev ameriškega filma 17.00 TV dnevnik 17.10 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 TV mernik 19.10 Žrebanje 3x3 10.30 TV dnevnik 20.05 Utrip 20.30 Tvariete 21.30 TV poper, satirični kabaret 21.45 Korenine slovenske lipe: Romanja od sv. Višarij do Barbare 22.10 TV dnevnik 22.45 Sova: četrti reich, južnoafriški film 0.25 Videostrani 10.00 Videostrani 10.30 Planica: Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, prenos 13.30 Košarka NBA 14.20 Ustavi se, svet, pomisli na otroke, 2. oddaja 15.10 Sova, ponovitev 17.00 športna sobota: Vail: Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju, VSL (ž), prenos 1. teka; 17.50 Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih -analiza prvega dne 18.15 Vail: Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos 1. teka 19.00 Vodne pustolovščine 19.30 Vail: Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju, VSL (ž) 20.15 Coltrane v kadilaku, angleška serija 20.45 Vail: Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju, VSL (m) 21.30 Poglej in zadeni 22.50 Sobotna noč 19.00 Risanka 19.10 Petkov tedenski pregled (ponovitev) 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Z jadrnico po oceanu - 3. del 20.30 Predstavljamo vam ženski turistični rallv (v živo) 21.30 Pot do uspeha s skupino Pod design 23.00 Nočni zabavno - erotični program 1.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 8.55 Poročila 9.00 Dobro jutro 10.30 Poročila 10.35 Dr. Agus, risanka 12.00 Poročila 12.06 Anne Sophie Mutter 13.05 Prizma 13.50 Narodna glasba 14.15 Poročila 14.20 Drobtinica, danski barvni film 16.00 Hišni ljubljenčki 16.30 Beverlv Hills, 90210, ameriška nadaljevanka 17.15 Poročila 17.20 Sejem v Popovači, dokumentarna oddaja 17.50 TV razstava 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Zakleto poročno potovanje, ameriški film 21.35 Film - video - film 22.20 Poročila 22.25 Športna sobota 22.45 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Sanje brez meja v 13.20 TV koledar 13.30 Proti toku, ponovitev 14.00 Jeeves in VVooster, humoristična nanizanka 14.55 Nogomet 16.45 Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 17.45 Košarka 19.30 Dnevnik 20.15 Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška humoristična nanizanka 20.40 Krila na nebu, dokumentarna serija 21.30 Cro pop ročk 22.15 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nanizanka; Rick Mavall. serija; Moč, ameriški film 7.00 Borza dela 9.00 CMT 10.00 Kino, kino 11.00 Letalonosilka, ponovitev ameriškega filma 12.35 S pot tedna 12.40 A shop 12.50 Video strani 14.30 Borza dela 16.45 Igre na kotalkah, športna oddaja 17.15 Hude telesne poškodbe, ponovitev ameriškega filma 19.00 Ameriških deset 19.30 Detektiv z Beverlv Hillsa, ameriška nanizanka 20.00 Modna dežela 20.30 20.30 Detektiv z Beverlv Hillsa, ameriška nanizanka 21.00 Ugrabljena, ameriški film 22.45 Tropska vročica III, ameriška nanizanka 23.35 Spot tedna 23.40 CTM 0.30 Borza dela 9.00 čas v sliki 9.05 Pri Huxtablo-vih, ponovitev 9.30 Otroški program 10.30 Volk samotar, jugoslovanski film 11.55 Kraljica trgovine na črno 12.30 Hallo Aus-tria, Hallo Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Moškemu ni treba biti lep, nemška komedija 14.35 Sedmi kontinent 15.00 Za otroke 16.15 Beverlv Hills, 90210 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X - large, mladinska oddaja 18.00 Čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Zdravnica dr. Ouinn 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Musikantenstadl 22.05 Zlata dekleta 22.30 52 Pick up, ameriški akcijski triller 0.15 Čas v sliki 0.20 Vojvodinja in umazan lisjak, ameriški vestem 2.05 Poročila/Ex libris/ 1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 10.30 SP v smučarskih poletih 14.30 Rudi dela prav, komedija 16.00 Poročila iz parlamenta 17.00 Kdo me hoče 17.15 Ozri se po deželi 18.00 Nogomet 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Ugrabitev letala na letu 847, tmeriški film 21.50 Čas v sliki 22.05 po rt 22.40 Luna je samo kroglica, nemški film 0.20 Round midnight 0.50 Poročila/Ex libris da V ■ ■ io zin KM STEREO : 91,2 MHz - Škofja Loka 89,8 MU/ - Poljanska dolina in Žili 96,4 MI I/. - Selška dolina Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 8.00 Dobro jutro 9.00 Gorenjska, včeraj, danes 9.20 Ti, jaz in najin otrok 10.00 Planica 12.00 Mali oglasi 13.20 Planica 14.00 Gorenjska danes 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.20 Večerni program 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Pet minut za lepše okolje 12.00 škofjeloških 6 - mali oglasi 13.00 Morda še niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.40 Nasveti za varno hojo po hribih 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija -prenos 16.00 Sobotno razvedrilno popoldne 17.00 Novice - šport 19.00 Odpoved programa 5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.0 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Megasok 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 čestitke KINO, SOBOTA CENTER amer. rom. kom. ROMANCA V SEATTLU ob 17. in 19. uri, predprem. amer. drame SCHINDLERJEV SEZNAM ob 21. uri STORŽIČ amer. kom. NESKONČEN DAN ob 16. in 18. uri, amer. pust. drama ŽIVI ob 20. uri ŽELEZAR amer. kom. GOSPA DOUBTFIRE ob 15.45, 18. in 20.15 uri DUPLICA amer. akcij, drama POPOLN SVET ob 17.30 in 20. uri TRŽIČ amer. mlad. kom. DENIS POKORA ob 18. uri, prem. amer. znan. fant. thrill. TATOVI TELES ob 20. uri RADOVLJICA amer. glasb, drama TINA - KAJ IMA LJUBEZEN PRI TEM ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akc. drama POPOLN SVET ob 18. in 20. uri 8.40 Otroški program: Živ žav 9.25 Pot v šolo, ponovitev nizozemske nanizanke 10.50 Slike iz Sečuana, 1. oddaja 11.00 22. baletno tekmovanje za nagrado Lausanne '94 11.30 Obzorja duha 12.00 Slovenci v zamejstvu 12.30 Vodne pustolovščine 13.00 Poročila 13.05 Videostrani 13.35 Blanche fury, angleški film 15.05 Skrivnost mrtvih, ponovitev angleške dokumentarne nadaljevanke 15.55 Še se bomo srečali, angleška nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 18.50 Trattoria trax - kuhanje ob Rossiniju 19.30 TV dnevnik 20.05 Zrcalo tedna 20.25 Nedeljskih 60 21.25 Od pola do pola, angleška dokumentarna serija 22.20 TV dnevnik 22.40 Sova: Četrti rajh, južnoafriški film0.20 Videostrani 9.00 Videostrani 9.25 Poglej ir zadeni 10.45 Planica: SP v poletih, prenos 14.20 Sova, ponovitev 17.00 športna nedelja: Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju, SL (ž) 17.50 Pod drobnogledom: SP v smučarskih poletih 18.15 Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju, SL (m) 19.30 Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju, SL (ž), prenos 2. teka 20.45 Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju, SL (m), prenos 2. teka 22.00 Alpe - Donava - Jadran 22.35 Športni pregled 23.20 Naj-nežnejša izpoved, francoski film 0.45 Videostran1 9.00 Ponovitev otroškega programa 10.30 3 - 2 - 1 gremo (videospoti) 14.00 Videostrani 80DELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 8.25 TV koledar 8.35 Poročila 8.40 V Pariz z ljubeznijo, angleški film 10.00 Pogovor s sencami, drama 10.45 Risanka 11.00 Malavizija 12.00 Poročila 12.05 Kmetijska oddaja 13.00 Narodna glasba 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duševni klic 14.00 Poročila 14.05 Velike avanture 15.00 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.16 Otrok je tu, ameriški film 18.50 Maxim, risanka 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Hrvaški televizijski festival 23.00 šport 23.20 Slika na sliko 0.25 Sanje brez meja 9.00 čas v sliki 9.05 Čebelica Maja9.30 Flipper, ameriški film 10.15 Univerzum: Smrtni sovražniki, ponovitev 11.00 Pogovor s tiskom 12,00 Tednik 12.30 Orientacija, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Zlata dekleta, ponovitev 13.35 Cvnthia, ameriški glasbeni filmi 5.25 Izlet v pagodu miru 15.30 Otroški program 18.00 čas v sliki 18.30 Ulice San Francisca 19.30 čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Kaisermuhlen Blues, 8. del 21.10 K1, kultura v živo 22.00 Šalom 22.06 Vzornik Picasso 22.50 Tex-asville, ameriški film 0.50Wolfgang A. Mozart 1.20 Poročila/1000 mojstrovin 9.00 Čas v sliki 9.05 Tisoč mojstrovin 10.00 Pan opticum 10.15 Dober dan, Koroška 10.30 šport 16.30 Na robu prepada 17.15 Klub za se-niorje 18.00 Očetje 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Past za morilca, ameriška psihološka kriminalka 21.45 Čas v sliki/Šport 22.05 Hej, sestra 22.30 Kellvjevi junaki, angleški film 0.45 čas v sliki 0.50 Čedni Hubert, češkoslovaška komedija 2.15 Poročila/1000 mojstrovin 12.00 TV koledar 13.10 Cro pop ročk, ponovitev 13.35 športna nedelja 14.10 Priprave na novo sezono v F1 15.15 Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju 16.05 Svetovno prvenstvo v malem nogometu 16.45 Svetovno prvenstvo v smučarskih skokih, posnetek 17.50 Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju 18.45 Košarka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Pat in Mike, ameriški film, Leteči cirkus Montyja Pvthona 8.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.15 Koala 8.45 20.000 milj pod morjem, risanka 9.40 Spot tedna 9.45 Dance session, ponovitev 10.15 Ugrabljena, ponovitev ameriškega filma 12.00 Nedeljski nagovor 12.15 Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo 13.00 Podobe na filmskem platnu 18.00 Koala, risanka 19.00 20.000 milj pod morjem, risanka 20.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 20.55 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 21.55 Ogenj v temi, ameriški film 23.35 Spot tedna 23.40 CTM SKLADBO IN MJA ZA NAJBOLJŠO " NOMINACIJA ZA SCENARIJ TOM HANKSi ROMANCA V S KAT Tli GLAS POMLADI IN SRCA Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 8.00 Dobro jutro 10.00 Dežela kranjska - Jesenice 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Med praznovalci 17.20 Šport 18.20 Kino, kviz 8.00 Napoved programa 9.00 Agencijske novice 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodnozabav-nih logov 11.00 Novice, obvestila, mali oglasi, osmrtnice ti.40 Sprehod po kinodvoranah 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 Čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri, vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot, glasbena lestvica 3x3, šport 15.30 RA Slovenija 19.00 Odpoved programa 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice 12.05 Čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 Čestitke 17.00 Tema 18.30 Minute za resno glasbo KINO, NEDELJA CENTER amer. rom. kom. ROMANCA V SEATTLU ob 17. in 21. uri, amer. pust. drama ŽM ob 19. uri STORŽIČ amer. kom. NESKONČEN DAN ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. GOSPA DOUBTFIRE ob 15.45,18. in 20.15 uri DUPLICA amer. kom. PRI ADDAMSOVIH 2 ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. mlad. kom. DENIS POKORA ob 18. uri, amer. znan. fant. thrill. TATOVI TELES ob 20. uri BLED amer. kom. OČKA V KRILU - MRS. DOUBTFIRE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akc. drama POPOLN SVET ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. akcij, film OBLEGANI ob 19. uri 11.00 Tedenski izbor: Hči morskih valov, norveška nadaljevanka; Znanje za znanje; Svet narave, angleška poljudnoznanstvenaserija 13.00 Poročila 13.05 Alpe-Donava-Jadran 13.35 Športni pregled 14.50 Obiski, ponovitev 15.50 Moč in slava: Skozi temne ?ozdove, Čez visoke gore 6.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Radovedni Taček, Zimska tekmovanja; Slike iz Sečuana 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.30 Mednarodna obzorja: Ravnanje italijanskih poševnosti 21.10 TV konferenca 22.30 TV dnevnik 22.55 Sova: Dobrodošli v svetu Kurta Vonneguta, kanadska nanizanka; Steljaj, da ubiješ, angleška nadaljevanka Mi, ponovitev 13.35 Družinske vea 14.00 Big Vallev 14.40 CAP ' kozorog 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Ulice San Francisca 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki 19.55 Šport 20.15 Športna arena 21.07 Pogledi od strani 21.15 Cena lepote, ameriška psihološka kriminalka 22.40 Noe ne pozna senc, ameriški film 0.1» Čas v sliki 0.20 Faza IV, an<' film 1.40 Poročila 8.00 Vremenska panorama 14-50 1000 mojstrovin 15.00 Musikantenstadl 16.45 Škodljive snovi v zemlji 17.30 Lipova ulica 18.00 Pri Huxta-blovih 18.30 Srček 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v slik. 20.00 Kultura 20.15 Bavarec na otoku Ruegen 21.07 Teleskop 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35 Diamanti na zelenjavnem trgu, nemško-indijski dokumentarec 23.45 Kalkuta 23.55 Peking opera blues, hongkonški film 1*° Poročila/1000 mojstrovin 14.40 Forum 14.55 TVmernik 15.10 Utrip 15.25 Zrcalo tedna 15.40 Nedeljskih 60 16.40 Obzorja duha 17.10 Sova, ponovitev 18.50 Univerzitetni razgledi 19.30 TV dnevnik 20.05 Ghiariva, švicarska drama 21.35 Studio City 23.00 Brane Rončel izza odra 19.00 Risanka 19.10 športni konec tedna 19.20 Smučarski poleti v Planici '94 19.30 TV dnevnik 2 (Prenos TVS) 20.00 Košarka 21.30 Skriti gost v studiu (v živo) 1.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Deklica iz prihodnosti, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 12.40 Fina gospa 13.10 Yankee Doodle Dandv, ameriški film 15.10 Monofon 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Modul 8 16.30 Tega leta 17.00Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Arena 21.10 Gruntovčani, nadaljevanka 22.10 Poročila 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v nemščini 0.05 Sanje brez meja 16.15 TV koledar 16.35 Deklica iz prihodnosti, nadaljevanka 17.00 Finale svetovnega pokala v alps- Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10 do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregib dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Semenarna 10.40 Informacije ' zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 17.20 P*r' nas 18.00 Gorenjska danes, ju*!1 18.20 Juke box 18.50 Radio jutn. koristne informacije radio triglav, 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS kem smučanju: slaom (ž), posnetek 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Stradivari, nadaljevanka 21.00 Dežele evropske skupnosti: Danska in Italija22.05 Murphv Brovvn, humoristična nanizanka 22.35 Luknja, francoski film 0.35 Jazz 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe 13.05 A shop 13.15 Helena, ponovitev 14.05 CMT 14.30 Borza dela 15.00 Spot tedna 15.20 Pozitiv +, ponovitev 16.00 A shop 16.10 Ogenj v temi, ponovitev ameriške- Si filma 17.45 Luč svetlobe, amer-ka nadaljevanka 18.30 Poslovni dosje 19.00 Poročila 19.25 A shop 19.30 Popstop 20.15 Brlog, španska nadaljevanka 20.45 Jeklo in čipke, ameriški film 22.20 Poročila 22.30 A shop 22.40 Spot tedna 22.45 CTM 0.30 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.06 Sporni primeri 9.30 Poročila iz parlamenta 10.30 Zgodilo se je na svetovni razstavi 12.20 Šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 5.30 Napoved programa 6.^ Servisne informacije 6.00 Ag*0* cijske novice 6.20 Noč ima sVOg moč 7.00 Novice in dogodki 9&> Danes v občini 10.00 Dopoldanska novice 12.00 škofjeloških 6 - rn«" oglasi 13.00 Morda še niste sli*** 13.30 Osmrtnice 14.40 Tolar » knjigo 15.00 Dogodki danes - Ijfi 15.30 RA Slovenija 16.00 Otroško mladinski program 19.00 Odpove« programa 5.00 Dobro jutro (vreme, cesta 7.00 Včeraj na tujem, včeraj dom8 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Noc-na kronika 8.30 Telegraf 9.0JJ Horoskop 10.30 Novice 12;0« BBC novice 12.10 Osmrtnic« 13.00 športni pregled 13.30 G0!' enjci na cestah 14.00 Melod'J3 tedna 14.15 Obvestila 14.30 vm graf 15.00 Osrednja poročila 1&L Obvestila 16.30 Osmrtnice 18'% Domače viže 17.00 Zimzele^ melodije 18.00 Čestitke 18-3 BBC 18.50 Telegraf KINO, PONEDELJEK CENTER amer. rom. kom. ROMANCA V SEATTLU ob 16., 18. in 20. STORŽIČ Danes zaprto! ŽELEZAR amer. kom. GOSPA DOUBTFIHp ob 17.45 in 20. uri TRŽIČ amer. pust. drama ŽIVI ob 17.45 in 20. ^ Odprte strani Njivi STRAN 16 m je na novo zorana Največja kriza je mimo in Gorenjska banka prehaja v normalno poslovanje, Pravi njen direktor ZLATKO KAVČIČ. STRAN 17 Ljudje so postali preudarni DARJA STRNIŠA vodi Hranilno kreditno službo za Gorenjsko v Kran- Gorenjski varčevalec je zelo previden Borzna posrednica HERMINA KRT vodi kranjsko poslovalnico borzno-Posredniške hiše Nika. klasova gorenjska raziskava Gorenjski denar -v avstrijske banke? Aleksander Čufar. ZNAMENJE POGLEDI ORENJSKEGA JUGA bi*6? sto ^et* sta &vela dva mola, ki sta a liberalca; imela sta tedaj nekaj pod .ern- Oba sta bila doma z Gorenjske- (IftT roiena leta: dr. Ivan Tavčar 51 . ]Q23) iz Poljan, z gorenjskega J^a in dr. Ivan Hribar (1851 - 1941) iz $n°v^Pri Trzinu, z gorenjskega vzhoda. pj.afa sta se v Ljubljani in postala Mitična tovariša in prijatelja. Denar je ft*ViJ°' ne Pozna prijateljev. Tavčar p Ibarju posodil tisoč goldinarjev. Za?jneie je naneslo, da se slednji v neki to 6Vi ni strinJals prvim in mu je sklenil o$F^e<^at^ Tu** hip ga je Tavčar jezno Dki • očmi in se zadri: "Svoje dolgove £a!' berač!" "ften!jar Je svojo reakcijo opisal takole: Post> Jea8uiem> odidem. Najina prijateljska vez bila je takrat Dr rjU lena pred teiko preizkušnjo. Za tisoč goldinarjev je šlo. Še v ?v*Qr je bil takrat ie v ugodnih pridobitnih razmerah, jaz nzi— Neki notranji glas mi je dejal, naj vrnem nemilo za prebil h Pretrf>am prijateljsko razmerje. Toda noč, ki sem jo Poln* - Z sPania> rne je pomirila. Natančnejše premišljevanje izpof0 .mf Je Poučilo, da sem kriv sam. Saj ni bilo treba Da *,?Jatl 151 denarja ravno pri dr. Tavčarju. Če sem ie to storil, v gospodar enega drial in drugega zaničeval Ne morete slutiti Bogu in mamonu." Ker tako trdi sam evangelist Matej (6, 24), mora navedeno še posebej veljati za predstavnike Cerkve. Zato je kar čudno, da se nekateri danes tako ienejo za "mamonom". Tavčar v tem oziru ni imel teiav. Na predvolilnih shodih je udrihal čez klerikalce, vmes pa pridno objavljal pravniške nasvete za ljudstvo -pri celovški Mohorjevi druibi, ki ga je zanje plačevala bolje, kot bi ga njegova lastna, Narodna tiskarna. Bog ve, kaj si je o njem mislil njegov poljanski rojak dr. Aleš Ušeničnik (1868-1952), teolog in filozof. V nekem spisu (Pomen krščanske sociologije, 1907) je današnja druiba bolna". To se vidi v njeni Pa w/ryUI' *' aenarJa ravno pri w. j~. nje^ samernu sebi pripišem, a sem prišel v tako odvisnost od Hh *đ*r,fm me ■ P° oni terjatvi sodeč - smatra." Prii t r ^e mto na mtro sPos°dU denar pri drugem nik £ tekem Srbu Vosu Petričiču, ki je kot gospodarstve-Semlt} finančnik deloval v Ljubljani. "Koj tisti trenutek hitel tisoč tr • Bavčarju. Rdečica ga je oblila, ko sem mu pomolil ve*. m Sa prosil, naj mi izroči menico, katero sem mu za nJern Va[nos* dal ob izposojanju. Od tedaj sem si nasproti 192$U ram"' vedno popolno neodvisnost..." (Moji spomini, I, Politič** 444.'4^ " Kdor hoče obvarovati svojo gospodarsko, **Pos r° a'* duhovno neodvisnost, naj si potemtakem ne (Gn,°la denarja, tudi od prijateljev ne. Kaj šele od banke! Taki1 0 nl izvzeta> katoTtJ6 t0rel ta reč' če J° gledamo z liberalnega vidika. S gospod8" S€ izkaie še stroija. "Nihče ne more sluiiti dvema °aarjema. Ali bo enega sovraiil in drugega ljubil: ali se bo ugotovil, da je uumu,^ M razdeljenosti na peščico bogatih kapitalistov in na široke mnoiice obuboianih proletarcev, do katere je pripeljala ločitev kapitala od dela. Glavna krivica za takšno stanje sta liberalizem, ki je "ubil v druibi zmisel za večna socialna načela" in imoralizem, ki je "ubil zmisel za občno blaginjo". Človekov prirojeni egoizem je v kapitalizmu povišan v sistem, človek sam pa je postal suienj kapitala, proizvodnje, trgovine in konkurence... Ušeničnik, eden najbolj konservativnih ideologov slovenske Cerkve sploh, se je v svoji kritiki liberalnega sluienja mamonu nenavadno pribliial marksizmu. Rešitve pa seveda ni videl v revoluciji, temveč v vrnitvi človeštva "k večnim zvezdam" krščanskih etičnih in socialnih načel. V čemer so njegovi pogledi presenetljivo podobni stališčem sedanjega papeia. Medtem pa je denar še naprej (tega) sveta vladar. "Liberalci" mu sluiijo odkrito, drugi to prikrivajo, a brez njega pač ne morejo. Blagostanje se meri in izraia v denarju. Na Gorenjskem (ie tradicionalno) še bolj kot drugod po Slovenskem. Zato ob koncu še vprašanje in poziv (prvo od sv. Kancijana in tovarišev mučencev, drugi od bančnikov Kavčičev & Co.): Gorenjci, sluiite mamonu?! Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran 15 / Kraiy, 18. marec 1994 Varčni in pridni Našo Gorenjsko smo tokrat posvetili denarju, vsi naši sogovorniki so Gorenjce pohvalili kot varčne in pridne ljudi. Če bankirji pravijo, da smo varčni, potem bo to ie držalo. Zato je razumljivo, da se vse več bank steguje na Gorenjsko. Prva in največja je seveda Gorenjska banka, ki ima 80- do 85- odstotni delež. Na Gorenjskem pa delujejo še SKB banka, A banka, UKB banka, Ljubljanska banka, d.a\, Austria bank, Creditanstalt-Nova banka, hranilnica Lon, Slovenska hranilnica in posojilnica, ki pa formalno spada med hranilno kreditne službe. Poleg slednje deluje na Gorenjskem še pet do šest hranilno kreditnih služb in sicer v Kranju, v Bohinju, v Tržiču, v Skofji Loki, v Žireh, na Bledu pa trenutno miruje. Gorenjsko pridnost pa lahko utemeljimo s podatki o dohodnini, zadnji se seveda nanašajo na leto 1992, saj šele zdaj pišemo napovedi za lansko leto. Analiza namreč kaže, da je bil dohodek na prebivalca na Gorenjskem nadpovprečen: v jeseniški občini za 6,8 odstotka nad slovenskim povprečjem, v kranjski občini za 5,4 odstotka, v radovljiški občini za 8,8 odstotka, v škofjeloški občini za 4,8 odstotka in v tržiški občini za 1,3 odstotka nad slovenskim povprečjem. Po podatkih o dohodnini je povprečni dohodek na prebivalca v Sloveniji leta 1992 znašal 237.411 tolarjev, na Gorenjskem pa 250.250 tolar- jev. M. Vottjak Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarja Marija Volčjak in Miran šubic in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Janez Pelko I N T E R V J U Zlatko Kavčič Njiva je na novo zorana Največja kriza je mimo in Gorenjska banka prehaja v normalno poslovanje, pravi njen direktor ZLATKO KAVČIČ. "Kakšen je gorenjski finančni trg?" "Finančnega trga v Sloveniji še ni. Če ob tej kruti definiciji realnosti skušam oceniti, kakšni so finančni tokovi na Gorenjskem in kakšni so gorenjski finančniki, bi si upal reči, da je oziroma so boljši od povprečja, manj je špekulacij, bolj drže besedo. Sicer pa je sivega trga bistveno manj kot včasih, k čemur je prispevalo nekaj finančnih nesreč, manjše so tudi možnosti negospodarstva, ki je bil pomemben dejavnik na sivem finančnem trgu. Preživeli smo težko obdobje, največja kriza je za nami in gospodarstvo, ki je preživelo v večji meri obvlada finančno funkcijo." "Izrekli ste kar nekaj pohval za gorenjske finančnike, je to tudi posledica gorenjskih značilnosti?" "Mislim, da gre za splet mnogih okoliščin, prepričan sem, da Gorenjci nismo po naključju postali simbol pridnih in varčnih ljudi, saj je to tudi zgodovinsko pogojeno z dokaj trdim okoljem, v katerem živimo in delamo. Več je tudi industrijske miselnosti, kr precej tudi tržne logike." "Kakšen je gorenjski varčevalec?" "Dober. "Svoje varčevalcev morate seveda hvaliti?" "Mislim, da je tudi zahteven, ker je do privarčevanega denarja praviloma prišel z delom, ima izostren odnos, kaj je njegovo, zato je tudi primerno kritičen. Pretekla štiri leta so bila zelo težka, stvari pa se že obračajo in prihranki se spet vračajo v banko." "Koliko jih še odnesejo čez mejo?" "Mislim, da to ni več odprta reka, da bistveno manj kot včasih." "Koliko prihrankov je ušlo na Koroško?" "Težko govorim o številkah, po moji oceni jih je bilo v najslabšem obdobju tam še enkrat toliko kot v banki, zdaj pa mislim, da se je razmerje že prevesilo v korist Gorenjske banke." "Veliko denarja so pobrale avstrijske zavarovalnice, minister Gaspari je zadnjič govoril o 300 milijonih mark?" "V nasprotju s pridnostjo in varčnostjo Gorenjcev so se kot modne muhe prijele številne igre kot fair play, catch the cash, concorde itd., težko je bilo verjeti, da so ljudje lahko tako naivni. Vse te slabe izkušnje pa so privedle do boljšega, bolj premišljenega varčevalca. Pri prihodu tujcev pa gre v tem trenutku predvsem za iskanje novih trgov in odliv kapitala, ne verjamem v dobrotnike, ki bi iz ne vem kakšnih razlogov prišli k nam in nekaj prinesli. Praviloma pridejo zato, da kaj odnesejo." "Vse več bank se steguj i po Gorenjski, kakšna je konkurenca?" "Močna, vendar je tako po vsej Sloveniji, Gorenjska ni nobena izjema. Morda pa je dejstvo, da je Gorenjska banka do neke mere ozdravljena, povečalo ambicije konkurence, ki bi rada sejala na novo zorani njivi. Na Gorenjskem je zdaj navzočih deset od petnajst bank in hranilnic." "Je njiva je posejana?" "V veliki meri smo jo uspeli posejati, upam, da bomo tudi želi. Delež Gorenjske banke je 80 do 85 odstotkov, vsega tako nikoli nismo imeli." "Tujega kapitala v gorenjskem gospodarstvu še nt veliko?" "V zadnjih letih močnega, agresivnega prodora res ni čutiti, imamo pa nekaj starih, uspešnih navez, celo pionirskih, kakršna je v Savi. V Iskri tel je prisoten Siemens, tuji kapital je zdaj v Tekstilidusu." "Je strah pred tujim kapitalom torej upravičen?" "Na neki način je, vendar ne v tem smislu, da nismo sposobni biti dober partner. Glede na moje izkušnje lahko rečem, da tujci zelo težko razumejo naše okoliščine, da so v tem smislu zelo naporen partner, saj nikoli niso dobro razumeli inflacijske ekonomije, izjemno jih moti pravni nered, nič preveč niso zadovoljni s tem aferaštvom. V pravilih igre so veliko bolj dorečeni, slabo sprejemajo improvizacije, tako je naše okolje za tuji kapital zelo naporno, mislim, da se težje prilagajajo na naše razmere, kot se mi na njihove zahteve." "Najhujše je mimo, Gorenjska banka prehaja v normalno poslovanje, zdaj je lahko rečete, kakšna so bila zadnja leta za Gorenjsko banko, bolje rečeno za direktorja Gorenjske banke?" "Govorim o banki, o direktorju naj drugi, lahko povem samo, da sem zadovoljen in mislim, da so lahko zadovoljni tudi naši delničarji. Uspeli smo naredi večino vsega, kar je bilo moč narediti v danih okoliščinah, preživeli smo največje krize pri naših dolžnikih, zgodovinsko krizo pri varčevanju, predvsem pri deviznem. Mislim, da smo, ne sicer zadosti, pa vendar zelo hitro spreminjali svoj poklicni odnos do vseh tržnih mehanizmov, ki so se pojavljali, ne nazadnje smo zelo dvignili notranjo produktivnost in zelo skrajšali reakcijske čase, čeprav smo še vedno prepočasni. V seštevku lahko pretekla leta označim pozitivno, še vedno pa nas čaka zelo veliko dela, saj je pravo merilo dobre banke lahko povprečna v tujini." "Koliko Gorenjski banki še manjka do tega?" "Mislim, da bo deset let premalo, tam so banke ustvarjali stoletja." "Vam je bilo morda kdaj jal, da ni šla Gorenjska banka še pred ureditvijo jelezarst-va preprosto v sanacijo tako kot nekatere druge, mar ne bt bilo to lajje?" "Globoko sem prepričan, da je bila pot pravilna, če sem čisto pošten, je bila odločitev, če ni bila to kar okoliščina, seštevek dveh dejstev. Prvič, da je bila v banki zbrana ekipa, ki je bila pripravljena delati, sestavljala pa joje pravzaprav tudi množica direktorjev in finančnih direktorjev podjetij, naših delničarjev, ki niso prav radi, vendar so razumeli, kaj hočemo. Drugo pomembno dejstvo pa je bilo, šele danes se tega v polni meri zavedam, da druge poti praktično ni bilo, probleme smo razreševali strokovno, seveda pa pri tem ne smem zanemariti vloge parlamenta. Prepričan sem, da izkušnje bank v sanaciji že potrjujejo, da je bila naša sanacija, bolje rečeno sprememba boljša, ker nas je poslovno sproščala, saj nismo bili deležni neprijetnih okoliščin koncepta sanacije, njenega instrumentarija, pravno formalnih omejitev in radikalnih - upravičenih in neupravičenih -kadrovskih sprememb. Dobili smo možnost, da se borimo in do določene mere smo jo izpeljali, saj koncept, v katerem je odgovornost popolna, veliko bolj stimulira ljudi kot pa toge spone administrativno vodene sanacije. Saj ne pravim, da je slovenski koncept sanacije bank zanič, to naj sodijo drugi, prepričan pa sem, da je proces, ki je tekel v Gorenjski banki, koristil vsem, saj smo maksimalno izkoristili vse kadrovske potenciale, država nam je sicer pomagala, mi pa smo s svojim delom in z razumevanjem okolja enkrat do dvakrat toliko dodali, kar lahko dokažemo s številkami." "Govorite o ektpt, vendar ljudje Gorenjsko banko zelo pogosto enačijo z direktorjem Zlatkom Kavčičem. Vse niti ima v svojih rokah, vse naredi sam, če se mu kaj zgodi, ne bi imel rad denarja v takt banki?" "Če ne bi prenesel takšne ocene, bi bilo nekaj narobe z mano, seveda pa bi bilo zelo narobe, če bi bilo to čisto res. Vloga direktorja je, da v množici idej, ki se pojavljajo, sproducira končno idejo, njegova naloga je, da na koncu reče zadnjo besedo. Kdor pa misli, da direktor sam odloča 0 vsem, se zelo moti in tisti direktor, ki misij, da ima takšno moč, da je prvi, zadnji in edini, je v zablodi. Zavedam se, da moram vsem idejam dodati svoje, da moram v krizi banko voditi drugače kot v normalnih razmerah, da je treba imeti dobre sodelavce, da pa se moram tudi izpostavljati, direktor, ki se skriva za neko ekipo, ravna narobe. Z varčevalci sem se pogovarjal tudi tako, da sem bil pripravljen zastaviti svojo hišo. Ce sem hotel problem razrešiti, sem se mora' pač identificirati z njim. Navsezadnje je tak odnos tudi to, da sem po 12 ur v banki, da me v banki lahko vidijo zjutraj in zvečer, na stotih mestih." "Pravijo, da zdaj, ko Imate mobitel, delali tudi takrat, ko ste v avtu?" "Res je. Morda zveni smešno, morda zelo oholo, da v delu uživam, dober delovm rezultat je lahko tudi sprostitev, morda nc za vse, zame pa je. To pa ne pomeni, da nisem človek, ki se rad usede in poklepeta s prijatelji, tudi smučat grem, če imam čas, prav tako grem na sprehod z ženo, hčerko m psi, prav tako sem samo človek. Seveda pa jc pomembno, kaj postavljaš naprej in kdaj, o6 moreš vsega zmešati, vedeti moraš, kdaj ]e nedeljsko popolne in kdaj ponedeljek." "Večkrat se ljudje jezijo, ker ne morejoJS. vas, kar nekaj obrtnikov se nam jeU. pritožilo, da jih niste sprejeli, ko so iskoji posojilo?" "Selekcija problemov je vendar normalni vsak dan opravim pet do deset poslovnih razgovorov, težjih in lažjih, normalno je, d* ne more vsak do mene, pa ne zato, ker bi w* nedostopen." "Mar nt to po drugi strani znak zaupaj da Vaša beseda največ velja?" "V banki je to temeljno pravilo, saj delam0 in upravljamo s tujim premoženjem, beseda je v banki kapital." "Ta kapital je bil v zadnjih letih na te0 preizkušnjah, v kolikšni meri je zaupojjli-povrnjeno?" "Prebral sem veliko finančnih in varčevaj' nih knjig, vsi pisci v svojih spominih govori)0 o zgodovinskem spominu varčevalca, potreb na so desetletja, da ljudje pozabijo nesreče-Vesel sem, da se pri nas zaupanje vrača ze'° hitro, nedvomno je to povezano z nastankom nove države, z nesrečo drugih, ki je velik0 večja od naše, mislim, da bomo Slovenci s pozitivnim predznakom prišli v zgodovin0 kriz." "Gorenjci Imajo do borze zelo previ^S-odnos, tudi družbe za upravi j en je nastaj^ zelo previdno, tudi vaša banka je soustanoviteljica slovenske?" "To je povezano z gorenjskim značajem ij* odnosom do denarja. Pri družbah za uprav janje oziroma investicijskih skladih je razumno, saj bo riziko razpršen, tudi Sl°ye nija je izjemno majhno tržišče, zato bi zapiranje v Gorenjsko toliko bolj nespame no. Vedno pa bodo obstajale lokalne zak° nitosti in pripadnosti, gorenjske nikakor fl smemo zanemariti, temveč na tem gra ugled, blagovno znamko, če hočete. Kam0 koli pridem, najsi bo po Sloveniji ali v tuji"' pravijo, da smo Gorenjci varčni, da znan1 nekaj skupaj spraviti, ponosen sem na to, te škotske lastnosti, ki nam jih pripisujejo. GORENJSKI GLAS / 16, stran / KramM8. marca 1994 so pozitivne, dovolj dokazov je, da so pri°-in varčni ljudje uspešni. Je pa res, . Gorenjci nismo dobri pivci, da nismo veli lumparji, toda ne vem, ali je to naj«7 pomembno." I N T E R V J U I N T E R V J U £[ Darja Strniša 1 Hcrmina Krt ljudje so postali preudarni Gorenjski varčevalec je zelo previden &ARJA STRNIŠA vodi Hranilno kreditno službo za Gorenjsko v Kranju. kreditnih služb, pričakovali smo, da bodo izginile?" "Hranilno kreditne službe so nekoliko drugačna oblika finančnih organizacij kot hranilnice, ki zdaj nastajajo. Zelo dolgo tradicijo imajo, saj so prve kmečke hranilnice nastale že pred 110 leti, dokaj solidno so odigrale svojo vlogo, seveda zlasti pri 1 kreditiranju kmetijske proizvodnje, prej družbene in zdaj vse bolj zasebne. Stihija je v zadnjih letih zavladala tudi na tem področju, kar je privedlo do rahlega nezaupanja v zadružni sistem, vendar je v težavah celotno gospodarstvo, krizo bo treba prebroditi. Sicer pa so ob vse večji konkurenci bank in hranilnic tudi hranilno kreditne službe zapadle pod združevanje obvezne rezerve, ki niso rezerve v pravem pomenu besede.temveč monetarni davek, saj moramo določen odstotek od zbranih vlog brezobrestno združevati v Banki Slovenije, ta pa ga za dobre obresti posoja na trgu kapitala. Sredstva, ki jih zberemo v hranilno kreditnih službah in hranilnica pa so najdražja, saj jih zbiramo šaltersko, banke so privilegirane, saj obračajo žiralni denar, ki avtomatično priteče vsak večer." "Kakšno vlogo naj bi hranilno kreditne službe imele v prihodnje?" i "V Sloveniji jih je zdaj približno šestdeset, ker so posamično kapitalsko prešibke, konkurenca bank in hranilnic pa je vse večja, se porajata dve opciji, kako naj bi se okrepile. Po prvi naj bi nastale regijske hranilno kreditne službe, pet do šest, kolikor jih je zdaj na Gorenjskem, naj bi se torej združile v eno, močnejšo organizacijo, poenotili bi vodenje in kapital, naša prednost pa bi bila dokaj dobro organizirana šalterska mreža. Po drugi varianti pa naj bi se vse hranilno kreditne službe združile v zvezo, ki sicer že obstaja, vendar naj bi funkcionirala drugače, podobno kot Reifeisnov sistem v Avstriji, ki je dokaj I uspešen. Tako bi popolnoma poenotili, tudi informacijsko, poslovali bi prek centrale v Ljubljani. Nobena varianta ni slaba, kaj bo nastalo, je še težko reči, že prihodnje leto pa bo to zanesljivo močan sistem, ki bo obvladoval precej kapitala in nadaljeval tradicijo zbiranja sredstev in kreditranja kmetov." "Ukvarjali se boste tudi z zbiranjem certifikatov?" "Hranilno kreditne službe bodo opravljale tudi šaltersko službo za pred kratkim ustanovljeno kmečko družbo za upravljanje, ki bo imela tri investicijske sklade in zbirala predvsem certifkate kmetov ter zaposlenih v zadruga in živilsko predelovalni industriji. Kmetje že dosti sprašujejo, računamo, da se bo vpisovanje certifikatov začelo morda še ta, zanesljivo pa prihodnji mesec. Kmečka družba za upravljanje ima dokaj ambiciozne načrte, saj naj bi zbrala približno 200 tisoč certifikatov." ^Kakšen ie gorenjski finančni trg?" ^°lj žalosten, v bistvu ga ni ali pa je stihijski. Borza poskuša, toda začasni zaple-u ustvarjajo nezaupanje." ^Kakšen fe gorenjski varčevalec?" "Zdi se mi, da je postal nezaupljiv do Vsega, ljudje so postali preudarni, zelo se ?animajo, veliko sprašujejo, zanima jih tudi Jamstvo, vse preverijo, preden se odločijo." liSJo posledica raznih iger na srečo, y]<£terih so tudi Gorenjci izpadli ŠSksLnaivno?" "Mislim, da gre za dve vrsti ljudi. Prvi Ponesejo denar v banko, vedo, da je donos manJSi, zanima pa jih zlasti varnost. Drugi Pa imajo hazardersko žilico, morda tudi Jekaj pogoltnosti, saj žele veliko zaslužiti z me dela, kar se velikokrat ne konča srečno." '^kolikšni meri so hranilno kre-fJSLslužbe občutile peripetije zadnjih SL°d poloma banke Les naprej?" "Na Gorenjskem se je to zelo poznalo, ne amo polom banke Les, temveč tudi visoka nilacija, saj smo pred štirimi, petimi leti vsi J^iili s čeki, špekulirali in se obnašali kot ^ebni bankirji, kar se je zelo poznalo pri j^'vu kapitala. Razmere so se umirile, tudi ato. ker je zdaj lažje priti do deviz, črnega 8* skoraj ni več, prepričana pa sem, da Jllko Gorenjcev prihranke še vedno Trenja v devize, jih hrani doma in nato Pomeni nazaj v tolarje, ko plačujejo Položnice." '■^iLub temu da se to ne splača več?" va ysakemu svetujem, da je tolarsko rcevanje boljše, če že ne zaupa tolarju kla n^ Se 0(^o& za vezavo z devizno 2e,Vzul°- Zaupanje v tolar se krepi, vendar ka* .poCasi' saj statistike ob koncu leta odštet' da Je še vedno Približno 80 totkov varčevanju v tujih valutah." -&*kšna fe sedanja vloga hranilno Borzna posrednica HERMINA KRT vodi kranjsko poslovalnico borzno-posredniške hiše Nika, jalsko družbo. V drugi skupini so zreli, urejeni ljudje, poslovni partnerji s prihranki, ki želijo sredstva bolj oplemenititi, pripravljeni pa so tudi na tveganje, prepustijo nam upravljanje njihovega premoženja. V tretji skupini pa so varčevalci, ki prinašajo manjše prihranke in kupujo kupone vzajemnega sklada Miha, kjer je tveganje zelo razpršeno." "Nika posluje po vsej Sloveniji, kako uspešna je vaša poslovalnica?" "Ker vsi delamo prek centrale v Ljubljani, je deleže težo ugotoviti. Poslovalnica pa si je zastavila ambiciozne cilje, svojo dejavnost nameravamo razširiti na vso Gorenjsko, konkurence še ni veliko." Kaj nasploh lahko rečete o borzi pri nas, Mencingerje pred časom dejal, da se tam igra skupina yupijev?" "S tem se borzni posredniki seveda ne strinjamo.Vsak normalno razvit fiančni trg in trg kapiala mora imeti borzo, kjer se srečujeta ponudba inpovpraševanje in sredstva nalagajo v neklasične oblike naložb. Z uvedbo elektronskega načina poslovanja, z novim zakonom o trgu vrednostnih papirjev in investicijskih družbah je veliko bolj jasno, kaj borza sploh je, kdo lahko sodeluje, kakšna so merila sodelovanja, odnosi med vsemi udeleženci so veliko bolj jasni in stvari bolj urejene. Vrednostni papirji nedvomno imajo prihodnost, tako v času lastninjenja kot kasneje, ko se bodo podjetja odprla in tako dokapitalizirala. Prepričana sem, da nas čaka veliko dela." "Kakšen je gorenjski finančni trg, če sploh obstaja?" "Menim, da obstaja, še vedno pa prevladujejo tradicionalne, klastične poti, zlasti razni kreditni odnosi, posojanje denarja z ustreznim zavarovanjem, kjer pa v zadnjem času akceptni nalogi ne zadoščajo več in potrebna je vse večja previdnost. Prepričana pa sem, da imajo ljudje še precej prihrankov, zelo pa so postali previdni." "Kakšen je gorenjski varčevalec?" "Glede na moje izkušnje in pogovore s kolegi iz vse Slovenije lahko rečem, da je to poseben varčevalec, zelo je previden, na začetku zelo nezaupljiv, zaupanje pridobiva šele z rezultati." "Zaradi razočaranj, ki so jih prinesle razne igre na srečo?" "Poleg ljudi, ki želijo imeti varno naložena sredstva, vendar z večjim donosom kot v bankah, se oglašajo tudi špekulanti, v pozitivnem smislu te besede, ki spremljajo dogajanje na trgu vrednostnih papirjev in želijo sami pobrati dobiček, seveda jih zadene tudi morebitna izguba. Tudi takih ni malo, ne morem jih opredeliti ne na starost ne na spol, to so ljudje, ki imajo presežek kapitala, ki ga lahko tudi pogrešajo." "S kakšnimi vprašanji, željami se ljudje oglašajo pri vas?" "V prvo skupino sodijo ljudje, ki iščejo prve informacije, med njimi je tudi veliko mladih, študentov, ki jih zanima naše delo. Borzno posredniška hiša Nika se je že dobro uveljavila, šest poslovalnic ima po vsej Sloveniji, po prometu na borzi je bila lani na četrtem mestu, imamo 7- do 8-odstotni tržni delež. Na približno tak odstotek računamo tudi pri certifikatih, saj je Nika je ustanovila pooblaščeno upravl- "Borzni posrednik, kakšen poklic je to?" "Zelo dinamičen in pester, vedno moraš biti v središču dogajanja, spremljati vse, kar je javno objavljeno in kar lahko izveš drugače, odprt moraš biti za informacije in jih seveda preveriti, prisluhniti moraš z obema ušesoma. Pri dajanju informacij pa moraš biti nepristranski, zmeren pri vseh stvareh. Ni pa to pri nas še tako živčen poklic kot v tujini, saj je na borzi še sorazmerno malo vrednostnih papirjev." "Na borznem parketu lahko opazimo veliko žensk?" "Res je. Na začetku, pred štirimi leti so se za borzne posrednike odločali predvsem fantje, zdaj pa je med pooblaščenimi brokerji že približno polovica žensk, tudi med aktivnimi na borznem parketu in v borznih hišah je prav tako približno polovico žensk. V tem poklicu smo torej dosegle enakopravnost, čeprav pa se mi včasih zdi, da tedaj, ko gre za velike vsote denarja, glave najprej staknejo moški." Ali varčujete f Je tolarsko varčevanje dovolj spodbudnof Če bi imeli 100.000 DEM, kaj bi storili z njimi f £ LrJL/ioL/ V/i LrUi\JtL,l\U ol\/i ssJaZjI oiY/i V/i Gorenjski denar - v avstrijske banke? ttttio '.da tolarsko varčevanje (še) ni dovolj spodbudno kot pa, da je (37,7 odstotka). Na vprašanje Donitir- tQlarsko varčevanje spodbudno, pa je bilo kar 23,1 odstotka odgovorov "ne vem". sodelujočih v tokratni Glasovi anketi smo razgibali z vprašanjem: "Ce bi imeli 100.000.-bonfo jI W storili z njimi?" - in izvedeli, da bi 32,5 odstotka vprašanih tak denar vloiilo v avstrijsko Hepre' ■?'? odstotka v Gorenjsko banko, 20,8 odstotka bi se odločilo za nakup trajnih dobrin (avto, le Pristaš lrX"\' ena- desetina pa jih razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev. Le 7,1 odstotka vprašanih bi nil 'denarja v nogavici", saj so na vprašanje o hipotetičnih 100.000.-DEM odgovorili, da jih ne »kamor vlagali in jih imeli kar doma. dobili'od°VO vPraianJe v anketi "Imajo banke tn hranilnice primeren odnos do varčevalcev?" smo ttitni aa°A0rtl 50 hladen tuš za odgovorne v bankah in hranilnicah: kar polovica vprašanih 'n hranili1? Hih kot varievalcev ni primeren; vsega 28,8 odstotka jih meni, daje odnos bank °PfaviU x variev°lcev primeren, in kar 21,2 odstotka odgovorov je "ne vem". Anketo smo ltt s notu tku tega tedna (ponedeljek, torek) telefonsko, večina vprašanih je starih med 20 in 39 "iošlcep P a" srednjo izobrazbo, natanko po polovico vprašanih le bilo ženskega oziroma Pa v *~ SP°{a (kar pomeni rahlo odstopanje od reprezentativnega vzorca). Vse številke (In odstotki) __ "Te&tednici; Imajo banke in hranilnice primeren odnos do varčevalcev f Gorenjci meseca februarja: četverčki ali stoletnica iz Vrbe? MALČKI V VODSTVU -SAJ SO ŠTIRJE! Ja, očitno vas je zgodbica o treh bratcih in sestrici navdušila. Kot v pravljici: glasovi prihajajo v stotinah. Posebej pridni so poslušalci gorenjskih radijskih postaj (tudi med njimi žrebamo nagrade). Minuli teden ste torej več glasov poslali za ŠKOFJELOŠKE ČETVERČKE! No, tudi za Pogačarjevo mamo jih ne manjka! Torej: čakamo na vaše glasovnice - dopisnice in seveda žrebamo vsak teden pet lepih nagrad. Odziv na našo akcijo je odločen, ml pa zopet poudarjamo: NA VELIKI PRIREDITVI BOMO PREDSTAVILI IZBRANE GORENJKE IN GORENJCE, saj želimo, da akcija traja vse leto! Danes torej lahko glasujete na radiu KRANJ, ZIRI, TRŽIČ, JESENICE -mi pa čakamo VAŠO POŠTO! REVEŽI TEGA SVETA, ZDRUŽITE SE! Takole (treba je priznati) duhovito sporočilo dobijo na prtičku gostje znane gostilne PRI CILKI v Cerkljah. Po trošarini tn ostalih davščinah je verjetno še huje. Ni kaj, hvaležnostje lepa čednost in zalo zgodbo o revnih gostincih tudi mi objavljamo. Zraven pa som še spisek tistih, ki so gostilne opustili, ker Jim niso "šle" in spisek vseh gostincev, ki so plačali dosledno vse davke. Spiska sta objavljena v -celoti:............................................................................................................................. REVNI GOSTINEC Potem ko smo plačali davek od pijač, alkoholni davek, prometni davek, davek na OD, davek od zaslužka, premoženja, cerkveni davek, davek od motornih vozil in podobno, ko smo plačali prispevke za socialno zavarovanje, nezgodno in Življenjsko zavarovanje, prispevek za požarno varnost, za brezposelnost, zavarovanje proti vlomu, obvezno privatno zavarovanje, avtomobilsko zavarovanje, stroške m plin, elektriko, vodo, ogrevanje, odvoz smeti, kanalščino, telefon, časopise, radio, televizijo itd., in ko smo nakazali delno tudi račune za robo, ki smo jo kupili, nam je v tem mesecu ostalo le še toliko denarja, da smo lahko plačali tole reklamo, s katero vas prosimo, da nas z vašim obiskom naše gostilne podprete, da bomo zmogli vse te dajatve. Za vaš cenjeni obisk se vam zahvaljujejo Davkarija, občina in seveda gostinci NAJ-PRIREDITEV LETA, DESETLETJA, STOLETJ u2 KDO NAJ VAS PRIDE ZABAVAT! Eno samo pravilo je: GORENJCI IN GORENJKE ZA GORENJKE IN GORENJCE. Naj mega prireditev bo! Kdo vas bo zabaval? Odločate vi! Izberite si napovedovalce, pevce, Igralce, ansamble, govornike, politike Itd. SAMO. DA SO NAŠI! Mito Trefalt - Gorenjec, Janez Dolinar -Gorenjec, Helena Blagne - Gorenj ka, Alpski kvintet, Kalifornija itd. To so samo namigi, ker vemo. da na Šifrerja. Mancinija. Gašperje, Berto Ambrož in druge NE BOSTE POZABILI. Pa Pavle Rakovec - Raca. Bernarda Oman. Romana Krajnčan, da ne naštevamo preveč za prvič. TOLE POVABILO IZREŽITE, POŠLJITE NA NAŠ NASLOV in izmed vaših povabil bomo izžrebali SREČNE LASTNIKE VSTOPNIC za prireditev, ki ji je morda kos le še podelitev filmskih OSKARJEV! NA PRIREDITVI "GORENJCI GORENJCEM" NAJ ME ZABAVA: l. 2. 3. Na prireditev bom Sla (Sel)_______■ iz ZA GORENJKE, O GORENJCIH ED GORENJCI PO GORENJSKI EJGA SPRAŠUJE Nagrajenci tega tedna so: 22 A ' Nataša Alaul Duplje Zg.Jezersko 102 B, olenja Ravan 2 Poljane, Moste 12 Žirovnica, JftVifilžW»fflcHf(. Hafnarjevo naselje 121. Škofja Loka Miklavčič Oče tn sin Orožim Imata na letališču Lesce in ob njem m zanimivi vlogt letalskišoUALC Lesce in Sokoljega gnem sta si - konkurenca! IMim Na "testni vožnji" smo vid® predsednico Jeseniške vlade Rino Klinar. Super modefl^ Audi Ji lepo pristoji.. fgIZBEl Gorenjsko ministrico za dem Jožico Puharjevo "žagajo" v Ljubgani, po Sloveniji pOJ mnogi lahko rečejo samo dedek Mraz, Božiček inMMovi v eni osebi Toliko denarja so namreč dobili! 1Q9l*fjj ELITA, ki bo spet družbena, je kranjska (trgovsko podJe->i se bo "prelevilo" nazaj), mika V Gorenjski banki iščeJ°{n razpisom novega direktorja. Ali uganete, kdo bi lahko to ov' }&mi\ V polnilnici nesojene vode Juliane so "proslavili drugo obletnico otvoritve. Žal ni bilo po dveh letih i natočiti - čiste vode. rat/tra Včeraj je kranjska tn gorenjsi® "smotana" prisostvovala otvoritvi prenovljene stavbe zoj^ ovamice Triglav. V hišo, kjer je denar, vsak rad pride! \e*fci Francu Tolarju, direktorju gorenjskega Petrola hudorraiSni pravijo tudi "bencinski tolar". l3M9fi\ GORENJSKE GUVERNERKE IN GUVERNERJI Slavko - ta je super fant, zraven pa še muzikant! Guvernerjev nam - hvala bogu - ne manjka! Po mesecu dni kar traja naša akcija, prepričljivo vodi SLAVKO AVSENIK, za katerega je Tončka Langerholc iz Škofje Loke spesnila današnji naslov. Kaj pa ostale kandidatke in kandidati? Danes objavljamo trenutni vrstni red tistih, ki bodo v "dirki'' samo še do konca marca. Nato bomo seveda GORENJSKO VLADO izbirah naprej. Torej: POŠLJITE VAŠE GLASOVNICE NA DOPISNICAH, za našo akcijo - ČIM PREJ! Tudi vi ste v igri za nagrade, da o časti, da neposredno volite guvernerja Gorenjske, sploh ne pišemo! KDO BO "TA GLAVEN" NA GORENJSKEM? 1. SLAVKO AVSENIK 2. METKA CENTRIH - VOGELNIK 3. JANEZ SLAPAR 4. HELENA BLAGNE 5. BORUT PETRIČ Trenutni vrstni red, glasovnic je več kot TISOČ! PREJELI SMO PISMO - ODPISALI NISMO VI STE ENA PACKA, ROZALKA! iaiwffien° ure<*ništvo m vse PreJ ^ot sP°štovani znan uredništvu) iz Kranja Pismo vaše bralke Rozalke samo dokazuje, kako vera peša. Ali res tudi pri vas ni več nobenega spoštovanja in ste namalali v časopis tistega hokejista, ki mu med nogami binglja one! Sramota! Kot da naša mladina še ne bi bila dovolj pohulšana! lailtfifl je verjetno en pacek, bralka Rozalka (je tisto pismo sploh resnično!?) pa še večja! Seveda, ona bi rada podatke, kdo je tisti nagec, kje stanuje itd.! Vljudno prosim in kot dolgoletna naročnica ZAHTEVAM, da ne objavljate golih moških in njihovih organov, da ne objavljate pisem, kot je Rozalkino in ne pohujšujeta mladih deklet s takim opolzkim pristopom. Torej: če pa želite, lahko za vašega IMItroi bralko Rozalko ln vse druge grešnike uredim spoved kadarkoli! Da boste vsaj tega greha odrešeni! Gospe Rozalki pa priporočam, da najde srečo v čisti ljubezni. Tudi sama sem srečna z mojim možem in zato takih fotografij še pogledam ne! Hvala za odstopljeni prostor, Marija (priimek P. S. Res smo s tistim tičem pretiravali, smo se odločili za drugo plat zadeve! fD!il3R^ Zato SMEH JE POL ZDRAVJA Fotografijo Je naš posebni agent službe EJGA (enkratno junaška gorenjska agencija) dr. HUDOBA Eosnel v trgovini MERKURJA -OM NAKLO. Odraža pa seveda ugled in sloves poslovneža in direktorja JAKE PISKERNIKA, ki je na čelu Merkurja. Papagajček na fotografiji se je namreč iz same ljubezni do Merkurja med čakanjem na kupca naučil pozdrava, ki je napisan na kletki. Merkur je edino podjetje na tem svetu s takim osebnim (oziroma - ptičjim) pristopom za patent pa se že zanimajo Japonci... Dušan ŠE ŠOK: (bivši minister, šef Iskre Holdinga): "A vesta, da bom Gorenjcem zaračunal,ker uporabljajo ime Iskra?" Vitomir Gros, Danijel Malenšek (prvaka desnice in Liberalcev): "Ha, ha - ne lomi ga! To je tako, kot bi Eskimom hladilnike prodajal!" -Foto: Gorazd Šinik r "Uji del: 1. TAKE THAT: Babe 2. BITTY MC LEAN: It keeps raining 3. ACE OF BACE: THE SIGN 4. LYNYRD SKYNYRD: Pure & Simple 5. DEF LEPARD: Pour some sugar on m Predlog: MARIAH CAREY: VVithout you Domači del: l- ČUKI: Ša, la, la 2. GAMSI: O, Korel 3. MILAN "HOLLIDAV": Kaj čuti srce 4. MESEČNIKI: Ne reci zbogom mi 5. PETER LOVŠIN: Julita Predlog: ALEKSANDER JEŽ: Bila je noč za naju Živio! Precej vroče je bilo v sredo v studiu Radia Žiri, saj smo gostili precej glasbenih gostov. Kot prva se nam je predstavila skupina Slovenske Bistrice, Remix, za njo bivši donmentono-vec Alex Bass, kot zadnji pa gorenjsko-ljubljanska zasedba Abrakadabra, ki za mesec maj napoveduje prvo kaseto. Med pogovori pa se je seveda zavrtela tudi naša lestvica 5 +5, ki tudi tokrat prinaša nagrade založbe Mandarina iz Ljubljane. Čestitke zaslužijo: Janez Jelovčan, Na Logu 15, Škofja Loka, Valči Naglic, Bedrih 48, Žiri, Janez Zavrl, Pot na Jošta 19, Kranj in Franci Belak, Murski vrh 30, Radenci. Kuponček, ki je objavljen spodaj izrežite še danes, in ga pošljite čimprej na naslov Radio Ziri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Radi se imejte in sodelujte z nami. Pozdravljam vas vaša Saša Pivk. DomaČi predlog Tuii predlog___ 0b klepetu s___ Naslov__ KUPON ftUPONČKE POŠLJITE (na dopisnici) NA RADIO ŽIRI, 64226 ŽIRI. MODL sod'best... j ••• je napisala Katja in prav ima, res so mega (čeprav v tem pr Slu ne vem tocn°> au se P*Se z i ali z j)- No več dol uspodi', na t c • imam en tak slab feeling, d' bo dones spet nekaj *e leSno s Placom. Zato kar k stvari, namreč v zadnjem vprašanju bob^ sPra^eval° P° enem okroglem instrumentu, k' se mu reče im r ' ^ J*n J.e ve^ s^uPaJ pa so to bobni. Čudn' a ne. In prav ste ob{ tu<*' l*st^ ^i ste bodali, d' Aligator tudi bobna in to, imam (j utek, k'r dost' dobr'. Ja, bobnarji so zelo pomembni v bandu kot^rav Yecmo sedijo tam nekje uzadi), še posebno če so full face, b^^eni Mojca. Janez, odkod pa tebi. d' sem jest okrogel kot taSp nam^e^ take sile ravno še ni, no. Čeprav človek se stara, pa 0)^. ^.a'° širi... No, to moram pa reči, d' so tisti, k' so malo bol nJim Same doore face, misl'm, same dobre izkušnje imam z dat; Co°l folk. No daj mo žrebat. Zadeve, torej dopisnice nismo sij^ v žrebalni boben (čeprav ga tu na cajtengu imamo), ampak bok-^5 skupaj izvedli na nam lasten način, torej Aligator je Padi e-tr* mmute m P™3 dopisnica, ki je od silnih tresljajev 642a8.1!3 *laje bila, tista, ki jo je poslala Petra Lombar, Nova vas 2, Hoo*. Preddvor. Nagrada je tvoja, počak dopis, pol pa le pot pod jCCjfcflJLV Kranj J trgovina v trgovini UNITED COLORES OF BENETTON nova pomladna kolekcija ■ZDELKOV UNITED COLORES OF BENETTON Možnost nakupa na dva °**bna čeka. nad. odprto od fon. do petka od 9. d018., sobota 9. d012. 65 vrst bonbonov na vago, bonbonere, Čokolade, sladka darila kava vina S- ^----- 1 l[J J Slovenski praznik v Planici: JANEZ GORIŠEK Letošnja zima je res nekaj posebnega in vznemirljivega. Najprej svetovni pokal v Kranjski Gori, pa Lillehammer in zdaj še PLANICA. Planiška velikanka letos vzbuja še posebno pozornost in dviga temperaturo, saj vsi v velikem pričakovanju držimo pesti za srečneža, ki bo morda danes, jutri ali pojutrišnjem preskočil magičnih 200 metrov. Primernejšega gosta, kot je JANEZ GORIŠEK, si ne bi mogli zaleleti. V preteklosti vrhunski skakalec, danes "krivec" za svetovni rekord v smučarskih poletih. Z bratom Ladom sta Bloudkova naslednika pod Poncami. JANEZ GORIŠEK v oddaji "Glasba je življenje" jutri (v soboto) točno ob ll.uri na Radiu Triglav 96 MHz! V nagradni igri Emone Merkurja, kjer zbiramo pesmi, ki vas resnično razvedrijo, smo ta teden izžrebali Marjetko Bizjak iz Ljubljane, ki prejme ročno uro; Draga Ivanoviča (poslali mu bomo majico) in Terezijo Hare iz Maribora (dobila bo lepo stensko uro). Nagradni sklad polni EMONA MERKUR, vaše dopisnice pa pošljite ruv GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Misel tega tedna: Glasba je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija! /Ludwig van Beethoven/ Glasbeni pregovorNič ne pomaga - le glasba obriše solze in razvedri srce. /Nemški pregovor/ Glasbeni štos: - Zakaj pa gospod Novak že cel večer sedi na klavirju? - Zato, da gostiteljica ne bi začela igrati! Glasbena zmota: Če greste na Labodje jezero s čolnom, boste imeli že v garderobi težave. • Simona H20 /a+y s ŠKODA Volksvvagen Group TOP 3 1. Zanzibar - The Chucks 2. Jedan od onih života - The Balashevicj One 3. Torej to bodo pa Monroe NOVOSTI A veste kva, danes za spremembo ne bomo nič o novostih, no le to, da se že prodajajo karte za Bad Brains, ki bodo, se mi zdi 12. aprila u Lublan', aja lahko pa greste tudi na Skytower, ki bodo konec tedna u Kran'. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 128: Če že obdelujemo inštrumente in tiste, ki špilajo na njih, spomnimo se še na enega tipa, ki tudi zna nekaj špilat, no če skrajšam, kateri inštrument se takole najbolj prilega Jonasovim prstom, celo po televizij' je že blo. Rešitve čakam do srede, 23. marca, na Gorenjski glas seveda, pripis pa "Jodl G". Beti, tudi jaz bi pisal z zeleno, pa računalnik noče, in če nadaljujem z Nieti in Katjo, zdi se mi, da kaseta ni izšla, da pa se zmenit z Aligatorjem, da jo presname, tudi Culti nočejo biti na kaseti, kar pa se tiče poletnega vremena Katarina, jaz ga obožujem, posebno pomlad (a ni fino, ko se je tako malo treba obleč'), no Nedeljskega pa so žal že spleli iz uredništva, Nataša, dobra si, če lahko tako zgodaj vstaneš, da poslušaš najavo na radiu Kr., zame je to bilo sredi noči (a se ni čutilo po glasu), sicer pa sem samo menjal Matjaža, ki je bil na avto sejmu v Ženevi, ja Lenča, ti se zabavaš ob poslušanju...., jaz moram bit' pa resen, zdaj pa se lahko zgodi, d' mi bo pa še nerodno, kaj praviš? A veš, kaj sem jaz v tistih (..) časih delal - po zidovih pisal čav. Lepota je (predvsem) ženska zadeva Komisija bralcev Gorenjskega glasa je včeraj zavrtela Glasov boben s prispelimi rešitvami nagradne križanke STUDIO RAFAELA iz Panorame prejšnjega petka. Križanka Lepotnega studia Rafaela, Trg Prešernove brigade '6/4, Kranj, je bila tokrat očitno zelo všeč bralkam Gorenjskega glasa, kajti Ludvik Glavač, ki je tokrat žrebal, je iz polnega bobna izvlekel kar pet dopisnic, ki so Jih poslale reševalke križanke. Nagrade dobijo: 1. Mira BLAŽIČ, Valburga 41/a, Smlednik (6 x sončenje v solariju Studia Rafaela); 2. Miha KO KALJ, Zg. Jezersko 102/b (5 x sončenje v solariju); 3. Rozka FRELIH, Cesta revolucije 7, Jesenice (4 x sončenje v solariju); 4. - 6. Angelca PILAR, Beleharjeva 245, Šenčur; Anica ŠUBIC, Srednja vas 58, Šenčur; Antonija MRAK, Volča 19, Poljane (nagrade Gorenjskega glasa v vrednosti 2.000 SIT). Pravilna rešitev je bila: IZ NEGOVANOSTI SE PORAJA LEPOTA. Vseh prispelih rešitev je bilo 876, nepravilnih pa skoraj nič (le gospa Metka iz Kranja je pri prepisovanju črk z oštevilčenih polj pozabila na en samoglasnik). Trgovina ■ tehničnim materialom Poaarec 27, 043*4 Podnart, POS0VIC 9.0.0. tal.: (064) 70 615 AKUSTIKA - NOKIA GRUNDIG. GORENJE, UNI1EC BELA TEHNIKA - PHIUPS. SIEMENS, GORENJE, MOUUNEX ELEKTROINŠTALACIJE. CENTRALNO OGREVANJE, VODOVOD. ORODJA. VIJAKI_ PREi LAŠKO ENKRATNA PRILOŽNOST V ZDRAVILIŠČU LAŠKO V ČASU OD 21.3, DO 26*11994 ZA SAMO 15000 $IT $ P01NIH KMZI0N0V IN KOPANJI ¥ TERMAIKEM BAZENU Nakup masaž, savne, solarlja ali zeliščnih kopeli po programu 5=4 (koristite 5 plafote 4) možnost praalo na 2 Ma TOREK, 22. marca 1994 10.00 Tedenski izbor: Sezamova ulica, ameriška nanizanka; Univerzitetni razgledi; Ghiariva, švicarska drama 13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Mladi virtuozi: Pot v šolo. nizozemska nanizanka 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Pari. TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.25 Žarišče 20.30 Osmi dan 21.25 Strta srca, francoska nadaljevanka 22.15 TV dnevnik 22.40 Sova: Razcepljene konice, angleška nanizanka; Streljaj, da ubiješ, angleška nadaljevanka 15.00 Zgodbe iz školjke 16.20 Sedma steza 16.40 Mednarodna obzorja: Ravnanje italijanskih po-ševnosti 17.20 Sova, ponovitev 18.40 Iz življenja za življernju 19.10 Poslovna borza 19.30 Tv dnevnik 20.10 Podelitev nagrad "Oskar", posnetek iz Los Angelesa 21.40 Homo turisticus 22.40 Videošpon 19.00 Risanka 19.10 Utrip Kranja 19.20 Gregorjevo '94 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Prenova dijaškega doma za Zlatem polju v Kranju v stanovanjsko -poslovni objekt 21.00 Glasbeni gosjte v studiu: Ansambel bratov Poljanšek (v živo) SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH - POKLIČITE PO TEL-EFONU: 33 11 56 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Mlakarejva ljubezen, hrvaška nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Fina gospa, angleška nanizanka 13.10 Oklaho-ma Kid, ameriški film 14.30 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 18.00 Poročila 16.05 Glavni odmor 16.30 Prometni krog 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik 20.15 Neskončni svet 20.45 V velikem planu 22.15 Poročila 22.20 Akustikoteka, glasbena oddaja 22.55 Slika na sliko 23.55 Poročila v angleščini 0.00 Sanje brez meja 9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Klub za seniorje, ponovitev 10.15 Pan optikum 10.30 Moškemu ni treba biti lep, nemška komedija 11.35 Glasbena skrinja 12.15 športna arena, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.30 Balloon-ing 13.35 Družinske vezi 14.00 Big Vallev 14.50 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Ulice San Francisca 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Univerzum 21.00 Naredi si sam 21.20 Zaposleni kmet 21.50 Ambo temo, svet številk 22.00 Trčenje, nemški film23.40 Mladostni vrelec, španski film 3.00 Oskar '94, prenos 8.00 Vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Očetje 16.00 Družina Merian 16.45 Zgodba o mamutih 17.30 Orientacija 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Vse devetke 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Petrova zabava 21.00 Naredi si sam 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35 Oskar '94 0.05 Mornar in nuna, ameriški film 1.45 Poročila/1000 mojstrovin 16.40 TV koledar 17.00 Mlakarjeva ljubezen, nadaljevanka 17.25 Stra-divari, nadaljevanka 18.15 Države Evropske skupnosti, ponovitev dokumentarne oddaje 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 2,4 otroka, angleška humoristična nanizanka 20.45 Stradivari, nadaljevanka 21.35 Terra X, angleška dokumentarna serija 22.25 Dokazi, nanizanka 23.10 Top D J mag 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe 13.05 A shop 13.15 Spot tedna 13.20 CMT 14.20 A shop 14.30 Borza dela 15.00 Na velikem platnu 15.15 Popspot, ponovitev 15.45 Jeklo in čipke, ponovitev ameriškega filma 17.15 Brlog, ponovitev 17.45 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka barvnega filma 18.30 Jazzbina, ponovitev 19.00 Poročila 19.20 A shop 19.30 Rodeo, glasbena oddaja 20.15 Menih, ameriški film 22.05 Poročila 22.20 Jazzbina 22.50 Spot tedna 22.55 CTM 0.30 Borza dela lili TRGOVKA lili TRANSCENDENTALNA MEDITACIJA JE DUHOVNA TEHNIKA, KI IZBOLŠUJE UMSKE SPOSOBNOSTI, ZDRAVJA IN USTVARJA MIR V SVETU. ZAČETNI TEČAJ TMBOV ČETRTEK, 24. marca 1994, ob 19. URI V PROSTORIH OSNOVNE ŠOLE PRIMSKOVD ZADRUŽNA 11/1.(ZA ZADRUŽNIM DOMOM). FRUAVE PO TEL.064/242-549. PRISRČNO VABLJENI! radio triglav 96 MHz Oddajamo vsak dan od 16. do 19 ure, ob nedeljah od 10. do 15 30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz 5.40 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Kaj s certifikati 10.40 Informacije -zaposlovanje 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 17.00 Na vrtiljaku z Romano 17.50 Koristne informacije 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.50 Radio jutri 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 12.00 Škofjeloških 6 - mali oglasi 13.00 Morda še niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.40 Varno s Triglavom 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Novice, šport 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej - oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, TOREK CENTER amer. rom. kom. ROMANCA V SEATTLU ob 16., 18. in 20. u ri STORŽIČ Danes zaprto! ŽELEZAR amer. kom. GOSPA DOUBTFIRE ob 17.45 in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. pust. drama ŽIVI ob 20. uri amer. drama ŽIVI - F. G. ob 20. uri NAGRADNA KRIŽANKA Sponzorja današnje nagradne križanke ALPSKI LETALSKI CENTER LESCE in RESTAVRACIJA LETALIŠČE LESCE podarjata kar 6 lepih nagrad: 1. nagrada - polet z aerotaxijem za 3 osebe nad Julijci (do Triglava) 2. nagrada - polet z aerotaxijem za 3 osebe do Bohinja 3. nagrada - polet z aerotaxijem za 3 osebe do Bleda 4. nagrada - kosilo za 4 osebe v Restavraciji Letališče 5. nagrada - kosilo za 3 osebe v Restavraciji Letališče 6. nagrada - kosilo za 2 osebi v Restavraciji Letališče 7., 8., 9. in 10. nagrado po 2.000 SIT pa prispeva Gorenjski glas. Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpišite ga na kupon, nalepite na dopisnico ter ga pošljite do NEDELJE, 27. MARCA, na naslov: ALPSKI LETALSKI CENTER, Begunjska cesta 10, 64248 Lesce. Vabljeni na JAVNO DRAŽBO, ki bo v nedeljo, 27. marca, na LETALIŠČU v Lescah ob 16. uri! Želimo vam veliko sreče pri žrebanju! Član zbora V FEVD. DOBI RUSKO ŽENSKO IME OBDOBJE R0NALD GLASS KMEČKO ORODJE GL. MESTO SIRIJE IGRALKA NIELSEN EVROPSKO GOROVJE HERCE-GOVEC ZVEZDA V OZVEZDJU ŠKORPIJ. SORODNIK PO OČETOVI STRANI VOZNIK FORMULE ALAIN ZVEZA PISATELJEV" VLOGA DRUŽABNIKA 22 VHOD V SAPNIK HLADNO OROŽJE METOD 1HANT m So LSKI ODBOR MATEMATIČNA KRIVULJA TOMAŽ TERČEK RIMSKA 6 28 STREŽNIK V LETALU OKRASNA RASTLINA PASJA PASMA DEŠČICA DEJSTVO DOLOČENE IZREDNE USPEŠNOSTI SPAJKA DESNI PR. VISLE RIMSKA BOGINJA JEZE ENRICO STOPA RUSKI VLADAR PERZIJSKI VLADAR INDIJSKA ZVEZNA DRŽAVA PERZIJA ZUTINA ŽIVEGA SREBRA S KOVINO 13 10 SP DEL HRBTENICE SPOJINE S KISIKOM PEVKA V1LER NAPRAVA 15 BARIJ BOJNI STRUP MESTO V ITALIJI GRAFIČNI POKLIC REKA NA PELO-PONEZU 31 VZHOD LADJA AR GONAVT0V 17 NASKOK SL. PESNIK DRAG0TIN POVRŠ. MERA JAMSKI IN MOČVIRNI PUNI PESNICA MUSER 23 DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO MASLU PODOBEN IZDELEK ANG. PESNIK THOMAS STEARNS 34 STIK NOVINAR ČRT ZMIKAVT PIVSKI VZKLIK ANTON DERM0TA RUDYARD KIPLING VODNA ŽIVAL EL. MERSKA ENOTA TROPSKA PAPIGA 25 18 SKUPINA MOŠTVO ZDRAV. RASTLINA 26 IZNAJD. TELEFONA ■m DRŽAVA 16 ANGL. FIZIK FRANCIS VVILLIAM VESELJE 29 21 ŽANJIC SUHA STEBLA POLJŠČIN 32 FILMSKA ZVEZDA J" DRAMATIK TVVAIN PASJA PASMA RIŽEVO ŽGANJE EVROPSKI VELETOK KAVEU 30 24 AM POP SKUPINA MESTO V S. fTALIJI HČERIN MOŽ PTICA UJEDA BRANKA JURCA NEMŠKI SLIKAR HANS IZTRŽEK POLET, ELAN 20 DICK HAMSON ZABOJ ZA ČEBELE NEkb. PREEJ PIRENEJ POLOTOKA 11 ANG. SVETLO PIVO PREGON 36 MOČAN PRUEM 27 RAZDALJA GLADINE VODE DO GREDLJA mam j4 TRMA IGRALEC HUNTER REKA V BOSNI GL MESTO MAKED. EISEN-HOVVER 1 2 3 4 5 6 7 8 9 11 12 13 14 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 že 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 KOLOS ŽENSKO IME 19 33 14 ZAČIMBA 12 35 STRONCIJ "ANTON" NANUT SIVA PAPIGA ČEŠKA PRITR-DILNICA iS •J JEKLO TEHNA ŽELEZNIN A NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO SKLADIŠČE BARVNIH KOVIN CISTERNE ZA KURILNO OLJE OD 1000 L DO 3000 L do 26750 SIT od 46400 SIT ARMATURE UNITAS - AR M AL 20% CENEJE za gotovinsko plačilo ODPRTO NEPREKINJENO OD 9. DO 18. URE UGODNE CENE UGODNE CENE OBIŠČITE NAS - VIDIMO SE V STRAŽIŠČU KMCTIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. ŠKOFJA LOKA V naših poslovalnicah vam nudimo po zelo ugodnih cenah: - cement in cementne izdelke (betonski bloki, betonski strešnik, Prane plošče, robniki - vrtni in cestni, betonske cevi, salonitne plošče) " opečni izdelki (vogalniki, pregradni bloki, modularni blok, fasadna in navadna opeka, strešnik bobrovec, schiedel dimniki itd...) * ^lacijski material (lendapor, stiropor, novoterm, izotekt, lepenka...) - vseh vrst železa (armaturne mreže, gladko in rebrasto železo, profllno železo, cevi...) - siporex od 5 cm do 30 cm Poleg gradbenega materiala vam v naših poslovalnicah nudimo ves ^Produkcijski material in stroje za kmetijsko proizvodnjo (mineralna dojila, zaščita, semena, krmna žita in krmila) in vse za vrtičkarje. Gabimo vas, da se o ugodnih cenah prepričate sami in nas pokličete ali obiščete v naših poslovalnicah: Trata 632-533 Spodnji trg 620-783 Selca 66-333 Poljane 65-702 stavbno mizarstvo 4 ifta»Nemo vso vrste oken,vhodnih in notranjih Vorait vrat,stopnicfvetrolovov...Nova okna (urajujemo v stara - hitrp,kvalitetno in ugodno! e 32 61216 Smlednik Telefon: (061) 627-101 Hraš NI »I Žil, mm& Zavarovalnica Triglav, d.d. *^/n\G^ Območna enota Kranj Tradicija Varnost Zaupanje če kdo, potem ie od nekdaj prav graditelji vedo, da nesreča nikdar ne počiva. Pravi naslov za varnost in ublažitev najrazličnejših neprijetnosti in škod je bila vedno naša zavarovalna hiša. Ne bomo vas tokrat prepričevali o vsem, kar smo vam ie večkrat razložili tudi na straneh tovrstnih prilog in ob drugačnih priložnostih. Radi bi vas spomnili le na to, da pri gradnjah, prenovah, takšnih ali drugačnih preurejanjih, opremljanju in nenazadnje tekočem in rednem vzdrževanju, ki prav tako zagotavlja boljše in udobnejše počutje, nesreča nikdar ne počiva. Z našimi zavarovanji pa si lahko "preskrbite zdravilo", proti takšnim neprijetnim presenečenjem. Morda pa bi vas vseeno, kot našega cenjenega poslovnega partnerja, spomnili na nekaj, če ste po zadnjem zavar- ovanju kakorkoli doma ali v zvezi z jamstvom spremenili, obogatili vaš dom oziroma prostor, nikar ne čakajte, da bo leto naokrog in boste takrat z obnovljenim oziroma podaljšanim zavarovanjem popravili oziroma povečali kritje za morebitno škodo. Pokličite raje takoj našega zastopnika, ali pa se kar sami oglasite v naši hiši oziroma v eni od poslovnih enot na Gorenjskem. Premislite! Vaša varnost bo tako trdna, kakršno si boste pravočasno sami zagotovili! KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST Zavarovalnica Triglav, d.d Območna enota Kranj !() Otonom) fi D« SkoS? loka Blaževa ulica3, telefon 064/620-381, fax 064/623-065 PONUJA NASLEDNJE PROIZVODE IN STORITVE: MIZARSTVO: proizvodnja izdelkov po naročilu, predvsem opremo gostinskih in trgovinskih lokalov STEKLARSTVO: vseh vrst zasteklitev in izdelava izolacijskega stekla, v ZAKLJUČNA DELA: polaganje parketa, keramike in drugih talnih oblog, TRGOVINA: prodaja parketa, talnih oblog in keramike SUPER POPUSTI V MARCU! Pokličite TRGOVINA S POHIŠTVOM, Sp. Besnica 81 POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI 064/403-871 OVSENIK mizarstvo Jezerska 108 c, Kranj Telefon: 242-481,242-110 BRIKETI - ZAMANJE mira stavbno in pohištveno mizarstvo po. 64240 Radovljica, Sercerjeva 22 telefon:064/715-036 telefax;064/715-862 MENJAVA STAVBNEGA POHIŠTVA (OKNA, VRATA) PO SISTEMU STARO ZA NOVO, OBLOGE STOPNIC OSTALI IZDELXI STAVBNEGA IN POHIŠTVENEGA MIZARSTVA POMERI POKUČITE, DA VAS OBIŠČEMO, POMERIMO IN PRIPRAVIMO PREDRAČUN vezenine bled Popestrite in polepšajte svoje stanovanje z našo dekorativno kolekcijo zaves tn prtov. Iz pestre izbire vam priporočamo: - vezene zavese za spalnice, dnevne sobe - vitražne kuhinjske zavese - prte iz naravnih materialov Zavese in prte vam izdelamo tudi po vašem naročilu. Za praznične dni pa vam nudimo prte z velikonočnimi motivi Vabimo vas, da nas obiščete v naših prodajalnah na Bledu in Pristavi KAKO PRITI NAJCENEJE DO POHIŠTVA! OBIŠČITE SALON POHIŠTVA Titov trg 7, Škofja Loka, pri avtobusni postaji Tel.: 064-623-276 in se prepričajte o enkratnih akcijskih cenah pohištva. NAKUP VMAŽI - PRIHRANEK DENAR/A SLI KO PLESKARSTVO ŠKOFJA LOKA TAVČARJEVA UL. 21, tel. 632-700 IZKUŠENI PLESKARJI VAM LAHKO: e izdelajo fasado po sistemu JUBIZOL ali DEM IT s pooblastili obeh tovarn e obnovijo in prepleskajo fasado - novo, staro, gladko in teranovo z apnom ali acrvcolorjem e prepleskajo stavbno pohištvo - novo ali staro e prepleskajo nove ali stare izdelke iz lesa ali kovine e izravnajo in preslikajo nove ali stare stene v vašem stanovanju z apnom, disperzijskimi barvami (jupol), valit ometom, mozaikom ali ostalimi modernimi dekorativnimi materiali po vaši izbiri e protipožarno zaščitijo les ali kovino e položijo vse vrste keramike e položijo parket, topli pod, tapison PREPRIČAJTE SE O KONKURENČNOSTI NAŠIH CEN črni I SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara ceata 2, 64220 Škofja Loka Telefon: 064-620-371, 620-375 Telefjuc. 064-620-375 Gradbeno podjetje Tehnik Škofja Loka, ki ima že dolgoletno tradicijo na področju gradbeništva, se v zadnjem času vse bolj uveljavlja tudi pri gradnjah v zasebnem sektorju. SICER PA JE DEJAVNOST PODJETJA ŠIROKO RAZVEJANA IN OBSEGA: • izvajanje vseh vrst gradbenih del (visoke, nizke gradnje, adaptacije starih stanovanj, podstrešij in drugih objektov) • izdelava in prodaja kvalitetnih betonskih izdelkov iz serijskega programa ali po naročilu • izvajanje različnih železokrivskih del s specializirano železokrivsko ekipo • vlivanje in izdelava betonskih plošč s specializirano ekipo • razrez lesa, izdelava strešnih konstrukcij in druga tesarska dela • kvalitetno izvajanje vodovodnih, ključavničarskih in kleparskih del • kamionski prevozi, prevozi z avtomikserji in avtodvigalom • prodaja vseh vrst gradbenega materiala in opreme za gradnjo ter različne vrste orodja v lastni trgovini • svetovanje pri izvedbi različnih gradbenih del, uporabi ustreznih materialov, postopkih pri gradnji in podobno Glavna poslovna usmeritev gradbenega podjetja Tehnik je v zadovoljitvi investitorjev in kupcev s kvalitetnim ter strokovnim izvajanjem gradbenih del, s kvalitetnimi izdelki ter svetovanjem - vse po ugodnih cenah. Zlata vreden nasvet Nikar ne mislite, da nenadoma "navijamo" zgolj in samo za podjetnike. Ce se odločate za takšno ali drugačno spremembo ali preurejanje, vzdrževanje, potem se sami odločite, kakšen material ali opremo boste vgradili. In ko boste odločeni, tisto, kar vam je všeč, izbrali, nikar ne naredite napake, da bi izbrano sami kupili. Ceneje bo, če boste izbrano blago potem naročili, da vam ga vgradi ali preskrbi pri vašemu izbranem izvajalcu del. Račun bo na ta način manjši, izvedba strokovna, pa še garancijo boste imeli, da niste "na fuš" izbrali mačka v žaklju. PEČARSTVO Šubic Franc Jezerska cesta 93b Telefon: 242-515 Podjetje 20 trgovino, zastopanje, uvoz, izvoz in' proizvodnjo d.o.o.. Mil(e 13,64212 Visoko. StOVOUA RAZSTAVNO-PRODAJNI SALON MIUE 13, VISOKO PRI KRANJU OB GLAVNI CESTI KRANJ - PREDDVOR tel/fax: 064/43-345, mobitel 0609/617-872 HODIMO VA H: m, STAVBNO POHIŠTVO KU LOGATEC IN UK0 VRHNIKA OKNA, PANORAMSKE STENE, VHODNA IN GARAŽNA VRATA, NOTRANJA VRATA S PODBOJI, SUH0M0NTAZNA PRENOVA OKEN, LESNE OBLOGE, OPAZ.LADIJSKI POD. PARKET IN VSE VRSTE ZAKLJUČNIH LETEV. KERAMIKO IN SANITARNO OPREMO KERAMIČNE IN GRANITOGRES PLOŠČICE PO ZELO UGODNIH CENAH SANITARNA KERAMIKA ROCA IN GALA GARNITURE ŽE OD 28.500,00 SIT KOPALNE IN TUŠ KADI KOPALNIŠKO POHIŠTVO IN DODATKI VELIKA IZBIRA MEŠALNIH BATERIJ LEPILA IN FUGIRNE MASE ROLTO IN OSTALA SENČILA ALUŽALUZIJE LAMELNE IN PLISE ZAVESE KLASIČNE IN MINI ROLETE POLKNA DOPOLNILNI PROGRAM PROGRAM POHIŠTVA LIKO VRHNIKA STOLI, MIZE, GUGALNIKI, KREDENCE, SEDEŽNE GARNITURE, HARMONIKA VRATA PREDELNE STENE, DRSNA VRATA _^p Z ODRI Z K0M0IJAVUENEGA OGLASA V PRILOGI ZA GRADITI UE VAM V ČASU OD II. MARCI IfM DO 30. APRILA ZA PROGRAM KERAMIČNIH IN GRANIT0GRES PtOŠČ NUDIMO 5% GOTOVINSKI P0P»£ GRANITI KAMINI KRISMA KERAMIKA KRISTAL TRGOVINA - INŽENIRING KRISMA d.o.o, 61000 LJUBLJANA p.e. PRODAJNI CENTER, GODEŠIČ 83, 64220 ŠKOFJA LOKA, TEL/FAX: 064/632-431 V PRODAJNEM CENTRU KRISMA na Godešiču 83, pri Škofji Loki NUDIMO VAM UGODEN NAKUP - kopalniško pohištvo Krisma - velika izbira keramičnih ploščic iz uvoza (talnih in stenskih) - ploščice GRANITI FIANDRE GRANITOGRES za talne in stenske obloge lokalov, trgovin in za zunanje oblaganje stopnic, balkonov in teras - tanke granitne ploščice - kopalniško pohištvo in oprema, stropne obloge tip ARMSTRONG - kamini: zračni, vodni POSEBNA PONUDB sanitarna keramika ceramica dolomite akovost v bivalnem okolju od tal do stro Delovni čas v trgovini: vsak dan od 9. do 18. v soboto od 8. do 12. ^ (Naročila sprejem*,,, po tel.: 064/632-431) POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Kreditni sporazum s Portugalsko Mobljana, 17. marca - Največja portugalska banka Cauta de Depositos (CGD) in Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana sta 11. uaica podpisali srednjeročni okvirni kreditni sporazum v višini *0 milijonov dolarjev. V kreditnem sporazumu je udeleženih Se šest portugalskih °ank, sredstva pa bodo namenjena uvozu blaga in storitev iz Portugalske ter akreditivom, za kredit bo jamčila portugalska državna zavarovalnica Cosec. Do pobude za poglobitev odnosov med bankama je prišlo na tonskem srečanju uglednega kluba bankirjev AIC, ki ga je organizirala Ljubljanska banka, d.d., udeležil pa se ga je tudi Rektor CD Antonio A. Porto. Izvršni pomočnik uprave LB, d.d., Junj Detiček je od podpisu sporazuma poudaril, da predstavlja Pomembno spodudo slovenskim podjetjem za okrepitev gospodarskega sodelovanja s Portugalsko. Caixa Geral je državna univerzalna, razvojna in investicijska Janka, ki posluje od leta 1976. S kapitalom v višini 1,9 milijona d°!arjev je na prvem mestu na Portugalskem in na 136. mestu na J^tu. Ima čez sto podružnic v Španiji in osem v Franciji ter več 'astnih specializiranih finančnih institucij. ljubljanska banka, d.d., pa nima stikov le s to banko, temveč še s ^dmimi portugalskimi bankami. • M.V. STATISTIČNE INFORMACIJE fooA Republike Slovenije za statistiko Ljubljana^Vozarski pot 12, fax: 061 /216 • 932 BRUTO 194 SIT SKUPAJ 63716 °°SP°DARSTVO 78404 "tOOSPODMSTVO 97907 NETO 8KUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO 194 SIT 53310 50893 61264 BRUTO INDEKS 'x9n skupaj 95,6 gospodarstvo 94.8 "Gospodarstvo 98,3 NETO INDEKS 194 XII93 SKUPAJ 96.7 GOSPODARSTVO 95,8 NEGOSPODARSTVO 99,0 * P S Z H O POSREDNIŠKA HJ S A d.d. cf centram brežice ,e|efon'a P'Vih horcev 1 68250 Brežice : 0f,08 62-236, telefaks: 0608 62-852 *osujvalnica uubijana ttlc,0n. ?,?nska cesla 54. 61000 Ljubljana 1 '33-J1-55, telefaks: 061 133-13-47 lH|js /"-,VK'A celje poslovalnica maribor '"tlo» %\ \"' 63000 Celjc P3«"™*1*3 c 6-,X)(l Mariboi '*5:06.t44l-625 telefaks: OM 2M-460 kranj poslovalnica ptuj „. J - M(KKI Kranj Žnidarićtvo nabrejjt 11.62250 Ptuj le|er"n: "M 2 II -644 lelclbn: 062 772-531 aKs"M2M-644 iclcfakv <*>2 776-263 Drugi slovenski finančni sejem kranj, 17. marca - V Cankarjevem domu v Ljubljani bo od 22. do 26. marca potekal drugi slovenski finančni sejem, pripravili bodo vrsto predstavitev, seminarjev in pogovorov. Na drugem slovenskem finančnem sejmu bo sodelovalo več kot 50 slovenskih in tujih bank, borznih hiš, podjetij s nepremičninami. Predstavitev njihovega dela bo spremljalo približno 60 predavani, pripravili bodo prvo slovensko akkci-jo diamantov, avkcijo starih vrednostnih papirjev in denarja. • M. V. MEGGI TO U RS PARIZ & DISNEYLAND 26A. - 7. 5. tlOGATPROGRAM - UGODNA CENA \PJ Krvnj($tmWMtt8l3im0 TCIDI LETOS IHflMO BOGATO VELIKONOČNO PONUDBO VSEH VRST SUHEGfl MES6 PO UGODNIH CENflH: iunka od 3do 6 kg ' 780 SJT/kg saiil vrat (brtz kosti) 720 S T/kg stiha rebra 550 SI T/kg Odprto imamo vsak dan od 8. do 12. ur*, ter od 15. do 17. ure, ponedeljek, torek in četrtek popoldan zaprto. AKAL2I Denis & Denis 1L0.0. Kranj, Draigoika 5/7. nadstropje, tel. 064/211-078 PO ZELO UGODNIH CENAH NUDIMO: ŽENSKE SPODNJE HLAČKE 170,50 MOŠKE SPODNJE HLAČKE 170,50 OTROŠKE SPODNJE HLAČKE 152,50 ŽENSKA PIŽAMA 1.554,30 MOŠKA PIŽAMA 1.591,00 J ŽENSKA SPODNJA MAJICA 310,00 MOŠKA SPODNJA MAJICA 350,00 LAMBADA 640,50 S ŽENSKA SPALNA SRAJCA - VEZENA 1.147,30 PAJKICE 710,30 C Vse cene so z davkom! POKLIČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! Denis & Denis d.0.0. ... KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Tine Benedičič iz sadovnjaka Resje: "Zgodnja rast se utegne maščevati" "Že zadnji dve leti je bila rast zelo zgodnja, letos pa se je sadno drevje začelo "prebujati" še precej prej kot lani in predlani. Kaj takega ne pomnim!" pravi Tine Benedičič, priznani sadjarski strokovnjak iz nasada Resje pri Podvinu in poudarja: "To se nam utegne še maščevati, saj bi morebitna spomladanska pozeba lahko povzročila v sadovnjakih veliko škodo. Če se bo lepo, toplo vreme nadaljevalo, bo sadno drevje v začetku aprila ie začelo cveteti. Na Gorenjskem je bil ponavadi vrhunec cvetenja v prvi polovici maja, letos pa bo verjetno že mesec prej, v prvi polovici aprila. Ker je bilo lepo, toplo vreme, so sadjarji tudi pohiteli z obrezovanjem sadnega drevja. V nasadu Resje smo s tem spomladanskim opravilom ie končali. Pustili smo le toliko dreves, da bomo lahko na jutrišnjem sadjarskem srečanju prikazali obrezovanje." • CZ. Sadjarsko srečanje v sadovnjaku Resje Prikaz obrezovanja sadnega drevja Podvin - Sadovnjak Resje in Sadjarsko društvo Slovenije tudi letos prirejata na sv. Jožefa, jutri, v soboto, ob 10. uri v sadovnjaku Resje pri Podvinu tradicionalno sadjarsko srečanje, na katerem bodo strokovnjaki prikazali obrezovanje sadnega drevja in povedali marsikaj zanimivega in koristnega o vzgoji m varstvu drevja. Poleg Ttneta Benedičiča in drugih strokovnjakov iz sadovnjaka Resje bodo sodelovali še Slavko Zgonc iz Ljubljane, ki bo na željo obiskovalcev odgovarjal tudi na morebitna vprašanja s področja vrtnarstva, Franc Kotar iz Sevnice, ki bo svetoval glede intenzivnega pridelovanja sadja, in Milenca Jazbec iz Kmetijskega inštituta Slovenija, ki bo fovorila o odpornejših sortah jablan. Na srečanju bo možno upiti tudi nekatere sadike, sadjarsko orodje in škropiva. Prireditelji, ki pričakujejo od 300 do 500 ljudi (na tovrstnih srečanjih pa jih je bilo že tudi tisoč), bodo tokrat poskrbeli tudi za ozvočenje. • CZ. Poskusno zbiranje certifikatov Nakelska HKS "vknjižila" prvi nakaznici Naklo - Predstavniki Kmečke družbe za upravljanje z investicijskimi skladi so na nedavnem regijskem posvetu napovedali, da bodo nekatere hranilno Kreditne službe (HKS) v Sloveniji že začele od kmetov, zadružnih delavcev in ostalih državljanov poskusno zbirati lastninske certifikate. Na Gorenjskem je bila za to izbrana nakelska HKS, v kateri so v torek skupaj s predstavniki kmečke družbe preskusili način zbiranja certifikatov in tudi "vknjižih" dva certifikata (nakaznici), ki sta jih prispevala zadružna delavca. Kot je povedal direktor nakelske zadruge Viktor Frelih, je večji odziv pričakovati potlej, ko se bodo kmetje na (jutriSnjero) obenem zboru natančneje seznanili z možnostjo vlaganja lastninskih certifikatov v pooblaščene investicijske družbe. Nakelska HKS bo vse do konca marca nadaljevala s poskusnim zbiranjem certifikatov, 4, aprila pa se ji bodo pri tem priključile tudi ostale HKS na Gorenjskem. • CZ. Za materinski dan Izlet na Kočevsko Kranj - Društvo kmečkih žena, odbor Sloga Kranj, prireja 26. marca izlet na Kočevsko. Udeleženke si bodo ogledale Turjaški grad in kočevski naravni park, se okrepčale v gostišču, ki je bilo nekoč rezervirano le za izbrane in zvedele marsikaj iz časov, ko se je o Kočevski samo še šušljalo. Cena izleta je 2.750 tolarjev, prijave pa sprejemajo na običajnih mestih do ponedeljka, 21. marca. • CZ. Izlet v Sevnico Naklanci bodo imeli navijače Kranj - Kot smo že poročali, je ekipa Nakla iz Društva kranjske in tržiške podeželske mladine zmagala na gorenjskem tekmovanju Mladi in kmetijstvo in bo v soboto, 26. marca, zastopala Gorenjsko na državnem tekmovanju v Sevnici. Da člani zmagovalne ekipe Metka Kokalj, Katra AljančiČ in Niko Skodlar na tekmovanju ne bi bih brez navijačev, pripravlja društvo celodnevni izlet v Sevnico. Izletniki si bodo ogledali sadovnjak in eno od kmetij, se morebiti udeležili tudi pogovora o odnosih v družini in nazadnje spremljali še tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Cena izleta je 2.500 tolarjev, prijave pa sprejemajo do srede, 23. marca, na klicni telefonski številki 242-734 (Karničar, Črv). • CZ. Gozdarje mineva potrpljenje Država zamuja z razdružitvijo, zavodom • in denarjem Gozdarji, ki so predvideni za delo v javni gozdarski službi, zahtevajo, da Zavod za gozdove Slovenije začne delati 1. aprila in da država zagotoviti denar za 824 zaposlenih, kolikor jih predvideva sistematizacija, in za plačilo realnih materialnih izdatkov. Kranj - Gozdarji iz kranjskega gozdnega gospodarstva, ki naj bi po razdružitvi GG-ja na javno službo in izvajalsko podjetje delali v kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, so se prejšnji ponedeljek zaradi problemov, povezanih z začet-kom dela zavoda, z njegovim financiranjem in številom zaposlenih, zbrali na protestnem zborovanju. Na njem so od vlade oz. ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo zahtevali, da v celoti oblikuje Zavod, da Zavod začne delati 1. aprila letos, da zagotovi denar za 824 zaposlenih in za realne materialne izdatke in da uredi financiranje javne gozdarske službe za letošnje prvo četrtletje. Kranjski gozdarji so s svojimi zahtevami seznanili tudi stanovske kolege iz ostalih trinajstih območnih enot v Sloveniji in jih pozvali, da naj do njih zavzamejo stališče. V območnih enotah so kranjske zahteve podprli, njihovi predstavniki pa so jih na torkovem sestanku v Ljubljani še dopolnili in razširili. Gozdarji zahtevajo od ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, da do torka, 22. marca, pripraviti pogodbo o razporeditvi predvidenih delavcev iz gozdnih gospodarstev na zavod in jo najkasneje do 25. marca podpiše, da do 1. aprila, ko naj bi začel delovati Zavod, sklene delovna razmerja z ljudmi, ki so zavodu na razpolago v sedanjih GG-jih, da iz proračuna zagotovi denar za 824 zaposlenih in za plačilo realnih materialnih stroškov in da v rokih, ki so določeni z zakonom o gozdovih, sprejme vse podzakonske akte. Zavod bi moral začeti že jeseni Gozdarje očitno mineva potrpljenje. Zavod za gozdove Slovenije, katerega V javni gozdarski službi samo 623 zaposlenih? Po veljavni sistematizaciji, na katero se sklicujejo v gozdnih gospodarstvih, naj bi v Zavodu za gozdove Slovenije našlo zaposlitev 824 delavcev. Ker v proračunu ni dovolj denarja, naj bi Število zmanjšali na 623 alt približno za četrtino, sredstva za plače in za plačilo materialnih Izdatkov pa celo več kot za eno tretjino, /z Kranjskega gozdnega gospodarstva naj bi po sistematizaciji prešlo v območno enoto Zavoda 54 gozdarjev, po novem je predvidenih le 40; v blejskem naj bi se število zmanjšalo s 44 na 33. Ker dolgo časa ni bilo znano (in dokončno tudi zdaj Še ni), koliko gozdarjev bo prešlo v javno gozdarsko službo, v GG-jih niso mogli izdelati programa presežnih delavcev niti predloga razdružitve. "Vsaj za 95 delavcev naj poskrbi driava!" V kranjskem gozdnem gospodarstvu je bilo pred petimi leti 530 zaposlenih, ob uveljavitvi novega zakona o gozdovih sredi tonskega leta 226, od tega števila pa jih je glede na zmanjšan obseg dejavnosti, kar naj bi bila posledica zakonov o denacionalizaciji, o gozdovih in o skladu, še vedno 95 preveč. Od preostanka zaposlenih naj bi Jih 54 (40?) našlo zaposlitev v lavni gozdarski službi, ostali pa v izvajalskem podjetju, ki bo po denacionalizaciji od nekdanjih 70 tisoč hektarjev "zadržalo" samo še približno štiri tisoč nektarjev državnih gozdov. "Ce je podjetje samo zmanjšalo Število zaposlenih s 530 na 226 (vmes je tudi 66 zaposlenih, ki ob likvidaciji temeljnih organizacij kooperantov niso dobili niti odpravnine), mora vsaj za 95 delavcev poskrbeti država," pravi direktor kranjskega GG-ja Andrej Drašler in poudarja, da se je materialni položaj večine gozdnih gospodarstev zaradi denacionalizacije In prenosa gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč tn gozdov tako poslabšal, da ni nobene možnosti več, da bi lahko prevzemala državna finančna bremena. V predlogu državnega proračuna so sicer predvidena tudi sredstva za odpravnino njihovih 55 delavcev, ne pa tudi za 40 delavcev, ki so Invalidi ali jih zaradi "delavske imunitete" nI mogoče odpustiti. {'edro predstavlja javna gozdarska služba, >i moral začeti delati že v treh mesecih p° sprejetju zakona, to je 25. septembra lani. vendar tudi zdaj še ne deluje. Rok & (kadrovsko, premoženjsko in organizacijsko) razdelitev gozdnih gospodarstev na javno gozdarsko službo, izvajalsko pod' jetje in zadruge je potekel že ob koncu lanskega decembra, toda do razdružitve doslej še ni prišlo. (Kranjsko gozdno gospodarstvo, na primer, je svoj predlog za razdružitev poslalo na ministrstvo 2fi novembra lani, šele včeraj pa so imeli s predstavniki vlade prva pogajanja.) Zapletlo se je tudi pri financiranju javne gozdarske službe. Ker Zavod še ne deluje, njene naloge opravljajo gozda* gospodarstva, ki pa - vsaj tako so na* zatrdili v kranjskem GG-ju - za zadnje lansko četrtletje niso prejeli plačila za delo v državnih in "moratorijskih" gozdovih, medtem ko jim ie država za letošnje prvo četrtletje priznala le 70 odstotkov lanskih sredstev, dala pa jim ni še niti tolarja. Namesto v Zavod - na čakanje? Za gozdna gospodarstva je letošnji !• april zadnji še sprejemljiv rokza začete* delovanja Zavoda za gozdove Slovenije: Če se to ne bo zgodilo, bodo vsaj v večini gozdnih gospodarstev delavce, ki so pr*' dvideni za delo v javni gozdarski službi, dali na začasno čakanje ter začeli post' opek za ukinitev delovnih mest in za ugotavljanje trajnih presežnih delavcev-Gozdna gospodarstva, združena v Spl°*' nem združenju gozdarstva, so tudi soglaS' na, da bodo državo tožila za neplačane lanske zneske in da bodo tudi sicer z vsetni pravnimi sredstvi zavarovala svoje legi*' lmne materialne koristi, če država ne bo izpolnila njihovih zahtev. • C. Zaplotnik MEGAMILK novo - novo - novo - novo - novo SESTAVLJIV RASTLINJAK Razstava v Selcih Selca - Aktiv kmečkih žena Selca in Turistično društvo SeL bosta danes, v petek, ob 19. uri odprla v Krekovem domu v Se»^ razstavo izdelkov domače obrti, ročnih del in peciva. Razstava ^ odprta še jutri, v soboto, od pol osmih zjutraj do sedmih zvečer^ v nedeljo od pol osmih do šestih. V okviru razstave bodo pripra j tudi srečelov. >» enostavna in hitra montaža >- lahka aluminijasta konstrukcija >- dolga življenska doba brez vzdrževanja >- pokrit s posebno obstojno folijo, ki je odporna na atmosferske vplive mere rastlinjaka: M5 širina: 250 cm - dolžina: 300 cm - višina: 180 cm M3 M2 200 cm 110 cm 300 cm 300 cm 100 cm 60 cm DOSTAVA TUDI NADOM S4fB©hl I Z D € L K I ZK slKŠC 2 D R A V J € Selo 1» • &*r3LT«*r Mirovni ca » Tel.: 064/801-000 Predavanji Uporaba zdravilnih zelišč Zali Log - Škofjeloška kmetijska svetovalna služba^ aktiv kmečkih žena Zali Log vabita na predavanje Korošec iz Bohinja o uporabi zdravilnih zelišč. Predavanj* bo v sredo, 23. marca, ob pol štirih popoldne v kulturne^ domu na Zalem Logu. Po predavanju bo možen nak^P zeliščne kreme, kostanjevega prahu in ostalih izdelkov i* zdravilnih zelišč. Zelenjavni vrt Bukovica - Aktiv kmečkih žena Bukovica in kmetii^ >b 15. zadružnem domu na Bukovici predavanje z našlo svetovalna služba prirejata v petek, 25. marca, ob 7.nHni$n*»m rlnmii na RiilrnvuM nrprtavam<» t rtasloVO' Zelenjavni vrt. Priznana strokovnjakinja dr. Miha Čeme iz Kmetijskega inštituta Slovenije bo povet marsikaj koristnega o setvi in vzgoji sadik, o "biolog zaščiti rastlin pred boleznimi in Škodljivci, o priprlL kompostišča, kolobarjenju in shranjevanju vrtnin. Pr^ vanje bodo popestrili z diapozitivi. • CZ. UREJA: Vilma Stanovnik LOVCI NA DALJAVE SE ŽE VESELIJO TEKME NA PLANIŠKI LETALNICI 200 METROV ■ ZAKAJ PA NE? Tako so pred treningi menili najboljši letalci na smučeh, ki so odobravajoče spremljali delo organKatorjev - Ti so se do včeraj borili za varno pripravo velikanke in nemoten potek svetovnega prvenstva v poletni. Planica, 18. marca - Kar nekaj zaskrbljenih obrazov je bilo sredi tedna videti ob vznožju planiške velikanke. Sonce in visoke temperature so neusmiljeno topili sneg, prireditelji pa so ga še z večjo vnemo na novo navažah in urejek skakalnico. V sredo so delegati Mednarodne smučarske zveze, na čelu s tehničnim ^legatom Francozom Oierrom Bailtvem do zadnjega metra temeljito premerili skakalnico, inšpektorji FIS-e pa so zahtevali, da Je višinska razlika med robom odskočnega mostu in ravnino izteka n«jveč 130 metrov. Zato so organizatorji imeli še dodatno delo. Manj kot organizatorji pa so prvenstva na naši letalnici. Tudi bl» zaskrbljeni tekmovalci, ki so Nemci so pripeljali najmočnejšo se zbirali v zibelki našega skakal- ekipo, na čelu z Weissflogom, nega športa. Že v začetku tedna Thomo in Duffnerjem, Finci Se je za planiško svetovno največ stavijo na Nieminena in Prvenstvo prijavilo trinajst repre- Ahonena, Cehi na Šakalo, Slova- Zentanc, vse seveda s svojimi ki na Svagerka, Italijani na Prvimi možmi. Glavni adut av- Cecona, Švicarji na Zuenda, sfnjske reprezentance je seveda Japonci, ki so si z največjim simpatični Goldberger, ki se je že zanimanjem ogledovali pripravo S* Prvi tekmi letošnje sezone v velikanke, pa na svojega lovca na slanici veselil svetovnega daljave Noriakia Kasaia.. Kljub temu da z nastopi naših reprezentantov letos nismo bili vedno zadovoljni, pa imamo tudi Slovenci dovolj pogumnih fantov, ki so se pripravljeni kosati z najboljšimi skakalci sveta. Tako bodo šele zadnji skoki za trening odločili, kdo izmed naše deveterice kandidatov bo nastopil na tekmovanju: Samo Gostiša, Matjaž Zupan, Matjaž Kladnik, Robi Meglic, Jure Žagar, Marko Bo- Jataj, Zoran Zupančič, Franci ekovec ali Dejan Jekovec Medtem ko se bodo skakalci borih za metre, zvteneče naslove in nagrade, pa bodo na svoj račun prav gotovo ponovno prišli tudi gledalci. Tako je za danes v Planici že napovedan prihod preko stotih avtobusov šolarjev, na katere bodo poleg učiteljev pazili tudi redarji, saj je želja tako organizatorjev kot vseh ostalih, da planiški praznik ostane naš ponos in ne dan tragedije, kot se je to na žalost zgodilo lani.Prav tako kot danes, naj bi veliko obiskovalcev prišlo v Planico tudi jutri in v nedeljo (cena vstopnice za avto je 2.000 tolarjev - to pa je hkrati že vstopnica za vse potnike v vozilu, za posameznika pa 700 tolarjev). Jutri bo uradna otvoritev ob 9.30 uri, poskusna serija bo na sporedu predvidoma ob 9.40, prva serija ob 11. uri, druga pa ob 12.15 uri. Enak spored bo tudi v nedeljo, zaključna slovesnost s podelitvijo pokalov in nagrad najboljšim pa bo ob 13.30. • V.Stanovnik flRKfl JRIGLAVANI PRESENETILI POSTOJNO kon£ - marca - Jutri in v nedeljo so na sporedu redna kola sredo*106 državnc8a prvenstva za košarkarje in košarkarice. Že v Bosi er Pa so v petem kolu končnice za prvaka Triglavani 6 p°vau J Postojni in zasluženo slavili z rezultatom 79:67 (29:38). $K» sredini zmagi z ekipo Postojne so Triglavni na lestvici I. Slove*8 moSlte s 16 točkami četrti, prav toliko točk pa ima ekipa nas n|Ce na tretjem mestu. Koprčani bodo namreč jutrišnji začel Triglavanov, tekma v dvorani na Planini pa se bo Y * ob 20. uri. . ženski SKL za uvrstitev od 1. do 6. mesta v tokratnem, lestvi^;* ' ekipa Odeje Marmor gostuje pri zadnjeuvrščeni na ^čela1 k ih najbolJših> Mibex Iliriji v Šiški. Jutrišnja tekma se bo 7 (j0 I**, un. Ekipa Košarkaric Kranja, ki igra za uvrstitev od s°bot mesta m trenutno vodi na lestvici v zadnjem kolu, jutri, v V n°c Ur*' v dvorani na Planini gosti Comet. tokrat •* za mo^e za uvrsitev v 1. B ligo obe gorensiki ekipi toarc ^rata doma. V derbiju kola Odeja Marmor v nedeljo, 20. oj, ia' v dvorani na Podnu gosti A. Slivnico. Tekma se bo začela Pome v**' • danes OD Pa se Dosta v OŠ v Radovljici Piv« ekipa domače Didakte in vodilna na lestvici, ekipa nVovarne Laško. • V.Stanovnik P'0NIRSKI FESTIVAL TUDI NA PODNU Pion°*Ja Loka, 18. marca - Konec tedna bodo v okviru Ko^u e?a košarkarskega festivala po Sloveniji organizirani Sedmk turnirji za starejše pionirje in pionirke. Eden od tebn turnirjev bo v nedeljo tudi v Škofji Loki. Na njem bodo bom*Via'e e^clPe pi°mrk Kranja, Šiške, in Škofje Loke ter pionirji ob g^' K°Pra in izbrana domača vrsta. Prva tekma se bo začela zadnja pa bo predvidoma ob 16. uri. • V.S. JGODOVINSKI DAN SLOVENSKE KOŠARKE *V|5QUlni tekmi ** evropski košarkarski pokal so v torek oo^'/ Eausanni košarkarji Smeit Otimpije zanesljivo u8»ali špansko ekino Tauere«. ^epra i na papirju in po statističnih podatkih Španci V finalu favoriti, £ j!fSjboljšVslovenska košarkarska ekipa J* Pot odšla odločena boriti se do zadnjega tn r^jCM Vratni uspeh treba pohvaliti vse, od Kraiijč^a ^mana «orvata, ki je dosegel kar 10 trojk tn skupaj .^ futmiranega kapetana Smelt Olimpije Dušana Ha«p™™*! Pa mladega Marka Tuška (ki si je pomembne "ab£al v kranjskem Triglavu) in trenerja Zmaga Sagadina. skratka, J*, ki so stopUi na parket ali sedeli na klopi, so v torkovo hnalnp tekmo evropskega pokala vložili vse■ ^oje jnanje m sposobnosti. Rezultat, zmaga za 10 košev, »jU^tjo tokmo skorajda ni bila ogrožena, tako da » W\ ?» P«£»» k<*arkarji pa niso slavili le ljubljanski ljubitelji košarke, tomvec" vsi slovenski ljubitelji Športa, ki so novim evropskim Prvakom tako na Brniku kot kasneje v Tivoliju pripravili Pnsrčen sprejem. • V.Stanovnik VABILA, PRIREDITVE - Jutri bodo igralke Avtohit^Bleda Pokušale v Kočevju doseči uvrstitev v končnico državnega KnStVa- toda Žirovnice tokrat gostu ejo v Topolšic^ na težko gjtovan e v Ljutomer pa potujejo odbojkarji Minolte£led. V IL z£L lgraJ° odbojkarice ŠOU Triglava ob 16 un v SD Plamnaz Neuvrščenim Ptujem, že danes pa odbojkarice uKrone fostujejo pri ŠOK ŠOU Vitalu. V moški konkurencii III.DOL 8fajo doma Bled II : ČIB Bovec (OŠ Bled ob 18.30) m Termo ^Bohinj (OŠ Cvetko Golar ob 17. uri), v ženski konkurenci pa »gra doma le Bled II (OŠ Bled ob 16. un). • B.M. Rokometni spored -V 21. kolu I. državne lige za moške »loški Šešir gostuje pri Gorenju v Velenju, igralke^ Kranja v S? Ženski konkurenci pa gostujejo pn Marcus Bum. V IL gkvn, ligi 2a moške . zanod od Goren cev tokrat doma igrata §esnlca in z lotnik Besnica jutri ob 16. un g°ato Kamiuk g*i team, Center Zaplotnik pa ob 20. un v dvorani Poden ^momelj. Preddvorčani gostujejo pri Krimu. • V.S. (Utrl, bo.^ Spored - Razen tekme Optimizem : Olimpija, ki bo ?*klo 3,Xse ostale tekme v prvi državni ligi v nedeljo. Živila drugi dr2«Uje}°.v nedeljo ob 15. uri pri Primorju v Ajdovščini. V ^ aoma , v gl Jelen Creina 12 KranJa igrala v nedeljo ob 15. P*^ Da ,l^0ro.tanorn Suvelom. Mladinci in kadeti Gorenjskega iWi u,CJ MJutri v Manboru Braniku v Mariboru. Kadeti 6 m ob enih, mladinci pa ob treh. • J.K. ISURSTVO TUDI VLADA ZA GIRO Ljubljana, 18. marca - Etapni odbor 77. kolesarske dirke Giro d'Italia, ki ga vodi Jelko Kacin, je predvčerajšnjim slovesno podpisal pogodbe s 7 sporazumnimi partnerji pri organizaciji in izvedbi obeh etap (12. in 13.) Gira v Sloveniji, ki bosta 2. in 3. junija letos. Odbor je pogodbe podpisal z Vlado Republike Slovenije (ki jo bo v koordinaciji aktivnosti ministrstev zastopal dr. Maks Tajnikar, minister za gospodarstvo), podjetjem Kompas Turizem, dd, časopisno hišo Delo, Časopisom Slovenske novice, časopisom Republika, Radiom Kranj in Časopisnim podjetjem Gorenjski glas. Že prej pa so kot generalni pokrovitelji zagotovili sodelovanje v pripravi in izvedbi obeh slovenskih etap Gira d'Italia PTT podjetje Slovenije; Petrol - slovenska naftna družba; Sava Kroni; MIP Nova Gorica; Adriatic, d d, Koper; HIT Nova Gorica in Fructal Ajdovščina. Predstavniki pokroviteljev, člani Častnega in Organizacijskega odbora in drugi bodo konec marca prekolesarili celotno traso obeh etap po Sloveniji • M.Va. ZAČENJA SE EVROPSKO MLADINSKO PRVENSTVO HOKEJSKI UPI NA BLEDU Bled, 18. marca - Z današnjo tekmo med Anglijo in Bolgarijo, Id se bo začela ob 10. uri dopoldne, bo neuradno odprto letošnje evropsko mladinsko prvenstvo skupine C v hokeju na ledu. Uradna otvoritev pa bo ob 19. uri, pred prvo tekmo naše reprezentance. Hokejisti iz desetih držav so na Bled že prišli in včeraj na Jesenicah in Bledu opravili prve treninge. Naša ekipa je zadovoljna z opravljenimi pripravami, na prvenstvu pa si želi ponoviti lanski uspeh iz Rige, ko so osvojili tretje mesto. To pa vsekakor ne bo lahko, saj so na Bledu kvalitetne reprezentance, na čelu z ekipami nekdanje Sovjetske zveze Ukrajino, Latvijo, Litvo in Estonijo, ter ekipo Slovaške. Ne gre pa podcenjevati tudi drugih nasprotnikov: Nizozemske, Bolgarije, Anglije in Hrvaške. Naši bodo danes zvečer ob 19. uri najprej prekrižali palice z Nizozemci, jutri, v soboto ob 16. uri pa bodo igrali z ekipo Litve. V nedeljo bo prost dan, naši pa bodo v ponedeljek ob 19. uri igrali z Estonijo. V torek bo slovenska reprezentanca prosta, v četrtek, na zadnji dan predtekmovanj, pa se bodo naši hokejisti ob 16. uri naši pomerili še s Slovaki. Tekme ostalih reprezentanc bodo dopoldne ob 10. uri, ob 13. uri , ter popoldne ob 16. uri in zvečer ob 19. uri. Zaključni boji za naslov najboljših bodo od prihodnjega petka do nedelje. • V.Stanovnik NAŠI NAJPREJ Z MADŽARI Bled, 18. marca - Včeraj zgodaj zjutraj je naša hokejska reprezentanca odpotovala na pot proti Slovaški, kjer se danes začenja svetovno hokejsko prvenstvo skupine C. Danes ob 15. uri bosta tekmovanje odprli reprezentanci Ukrajine in Belorusije, naši pa bodo zvečer ob 19. uri najprej prekrižali palice z Madžari. Jutri bodo naši hokejisti igrali z reprezentanco Slovaške, v nedeljo pa bodo imeli prost dan. V ponedeljek bodo nasprotniki naši ekipi Belorusi, v torek Severni Korejci, v četrtek Bolgari, v petek Ukrajinci in v soboto ekipa Kazahstana. • V.S. smuča n j EOHKtrnin VALJAVEC DEVETI V PORDENONU Kranj, 17. marca - Kolesarji Save so konec tedna tekmovali v Pordenonu v Italiji.V dirki starejših mladincev je zmagal Italijan Enrico Degaro, na 100- kilometrski ravninski dirki pa so se dobro odrezali tudi Savčani. Najboljši je bil Tadej Valjavec, ki je osvojil deveto mesto, Sašo Zupan pa je bil dvanajsti. • V.S. c-prga gy| ■ JllilBl^^ "1 T ~\ '"' T~"T—T" 1—T—|—1 JANŠKOVEC DVAKRATNI PRVAK Kranj, 17. marca -Konec prejšnjega in v začetku tega tedna je bilo v teniškem centru Gradiant v Ljubljani dvoransko prvenstvo Slovenije za tenisače. Naslov slovenskega prvaka je osvojil 23-letni Žiga Janškovec, član TK Triglav Kranj. Kranjčana Janškovcc in Borut Urh pa sta osvojila tudi naslov prvakov med dvojicami. Med fanti so se prvenstva udeležili vsi naši najboljši, razen branilca naslova, Iztoka Božiča. V polfinalu sta igrala Žiga Janškovec in Blaž Trupej ter Tadej Šenk in Marko Por. Janškovec je zmagal s 6:2, 3:6 in 7:6 (7:4), Šenk pa s 6:0,3:6,7:6 (7:3). Tako je finale pripadal Ljubljančanu Šenku in Kranjčanu Janškovcu, z boljšo igro v zadnjih dveh nizih 3:6, 6:4, 6:2, pa je zasluženo slavil Žiga Janškovec in postal slovenski dvoranski teniški prvak za letošnje leto. Poleg naslova v posamični konkurenci je Janškovec osvojil naslov prvaka še v dvojicah, ko sta z Borutom Urhom premagala dvojico Slovana Klopčič - Zorman s 7:6 (3), 6:1. Danes se v teniškem centru Gradiant s kvalifikacijami začenja še dvoransko prvenstvo za članice. Na njem naj bi nastopila vse naše najboljše tenisačice, razen Lušničeve. Finale bo na sporedu v ponedeljek. • VS. KKSMiirii TENisamsmnii KRIŽANI DOSEGLI CILJ Namiznotenisači so konec tedna igrali redna kola, najbolj zadovoljni pa so v Križah, kjer jim je uspel načrtovani cilj sezone in sicer uvrstitev na kvalifikacije za višji rang tekmovanja. kurenco imajo prek kvalifikacij edino Jeseničanke. Zelo veseli pa so bili uspeha v zadnjih dveh kolih III. DNTL v Križah, kjer so si s končnim četrtim mestom po rednem delu priborili igranje v kvalifikacijah za vstop v II. DNTL. S tem so dosegli načrtovani cilj sezone, za rezultate pa sta poleg igralcev (Uroš Prelovšek, Mate; Poljanšek, Klemen Snedic, Matjaž Mali) zaslužna tudi trenerja Mirko Matijaševič in Uroš Prelovšek. • V.S. Smučarsko prvenstvo veteranov PINTAR TRETJI Kranj, 17. marca -Smučarsko društvo Unior iz Celja je priredilo na Rogli II. državno prvenstvo veteranov v smučanju. Ob sicer dobri udeležbi je bilo zastopstvo Gorenjcev skromno. Tekmovala sta le dva za klub Jezersko in sicer Leon Pintar in Stane Naglic. Leon Pintar iz Kranja (naš nekdanji motoristični as in navdušen kolesar) je bil v srednji veteranski kategoriji tretji, Stane Naglic pa je bil med mlajšimi veterani enajsti. • J.K. POKAL ZAVAROVALNICE TRIGLAV S ponedeljkovim tekmovanjem v superveleslalomu na Krvavcu so se končala letošnja tekmovanja zahodne regije za Pokal Zavarovalnica Triglav. Izvedena so bila vsa predvidena tekmovanja, to je skupno 60 tekem. Rezultati s Krvavca: Mlajše deklice: 1. Zupan Daša, Tržič; 2. Osovnikar Neža, Alpetour; 3. Štravs Katrina, Kranjska Gora; 4. Puc Darka, Jesenice; 5. Mohorič Maja, Domel Železniki; 6. Žerjav Tanja, Kranjska Gora. Starejše deklice: 1. Dagarin Jana, Triglav; 2. Debeljak Klara, Radovljica; 3. Mesaric Ana, Rudar Idrija; 4. Hren Lea, Alpetour; 5. Čadež Urška, Tržič; 6. Jerala Nina, Alpetour; Mlajši dečki: 1. Pogačar Jure, Triglav; 2. Reberšak Luka, Radovljica; 3. Ribnikar Jernej, Tržič; 4. Potočnik Tomaž, Radovljica; 5. Šporn Andrej, Kranjska Gora; 6. Lesar Matej, Tržič. Starejši dečki: 1. Draksler Peter, Triglav; 2. Križaj Boštjan, Tržič; 3. Tarman Gašper, Bled; 4. Zupan Marko, Kranjska Gora; 5. Slivnik Črt, Kranjska Gora, 6. Poklukar Janez, Bled. Janez Šolar DANES START NA BLEDU Bled, 18. marca - Danes ob 16. uri bodo na Bledu v hotelu GOLF povlekli poteze 15. mednarodnega šahovskega festivala. Organizacijski odbor se je potrudil in povečal lanski nagradni sklad za dve tretjini (16.100 DEM). Jubilejni turnir tako obeta izredno oster boj, saj bo prvih 12 igralcev tvorilo turnir 12. kategorije FIDE, kar je v rangu Vidmarjevega memoriala. Turnir je izredna priložnost za naše najboljše šahiste, ki bodo tako imeli lepo priložnost za osvajanje velemojstrskih naslovov, kakor tudi za "navadne" šahiste, da se pomerijo z najboljšimi. Istočasno z odprtim turniriem bodo igrale tudi članice (14. turnir) in veterani (8. turnir). Udeležbo je napovedal tudi Slavko Mali, ki bo tako edini z udeležbo na vseh 15 festivalih. Partije najboljših si lahko ogledate v času od 18. do 25. marca med 16. in 23. uro ter zadnji dan, 26. 3. od 13. do 20. ure. Aleš Drinovec V I. moški državni namizno-teniški ligi po dvanajstih kolih vodi Olimpija, Gorenjci pa tudi v novi sezoni v tej ligi ne bomo imeli svojega predstavnika. O tem ali bomo ohranili prvoli-gaško ekipo med ženskami bo odločila končnica, saj so igralke Merkurja po zadnjem kolu rednega dela prvenstva na zadnjem mestu in se bodo morale za ohranitev prvoligaškega statusa še boriti. Redni del prvenstva se je končal tudi v nižjih namiznote-niških ligah. Igralci Merkurja so v II. DNTL prvenstvo končali na sedmem mestu, pri ženskah pa so v II. ligi igralke Jesenic tretje, Križanke so šeste, ekipa EGP Škofja Loka pa osma. Možnost za prvoligaško kon- ŠAHOVSKI NAGRADNI KUPON Od 18, do 27. marca bo Bled zopet mednarodni šahovski center. Šahovska zveza Gorenjske je namreč tudi letos pripravila ŠAHOVSKI FESTIVAL, z dobro mednarodno udeležbo šahistov od najmlajših do najstarejših kategorij Festival lahko spremljate v hoteiu GOLF na Bledu - bralkam in bralcem Gorenjskega glasa pa zastavljamo nagradno vprašanje: Kateri po vrsti je letošnji mednarodni šahovski festival na Bledu? Odgovor napišite na dopisnico ter jo pošljite na naslov Gorenjski glas, Zoisova ulica 1, Kranj. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali 5 lepih nagrad: 1. nagrada ŠAHOVSKA URA, 2. - 5. nagrada: po 1.000 SIT. Vaše dopisnice pričakujemo do srede, 23. marca 1994! Eddsport FABJAN VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 NA KOROŠKEM ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO. BELJAK TREFFNERSTRASSE 2 TEL: 0043-4242-28413 (NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE) KOMENTAR Sedmina in zareceni kruh Kril, ki so ga oblikovalci logotipa nove stranke Liberalne demokracije Slovenije postavili sredi črke D je v javnosti takoj sproiil hudomušne, pa tudi zlobne komentarje. Najbri je zaradi tega strankin predsednik dr. Janez Drnovšek takoj po združitvenem kongresu štirih strank na Bledu izjavil, da logotip še ni dokončen. Se posebej so se ob križ spotaknili na slovenski desnici, saj je dnevnik Slovenec na naslovni strani takoj objavil primerjavo tega znaka in tistega, ki smo ga lahko opazovali na znanem oglasu Demokratov pred volitvami, ko so le-ti volivce opozarjali na formulo LDS + SKD in ljudi spraševali, ali res hočejo takšno vlado ter dodajali, da Demokrati v taki zgodbi ne bodo sodelovali Zdaj pa so sami vstopili vanjo s tem plusom ali križem bodo torej res težave, predvsem zaradi tega, ker stojina črki stranke, ki v Liberalno demokracijo Slovenije prinaša zelo malo poslanskih glasov, ima pa največje ambicije. Večina komentatorjev blejskega kongresa se je ustavljala ravno na točki, ki dejansko pomeni dokončen poraz nekdanje stranke SDZ, oziroma njene naslednice Demokratov. Gonilni motor nekdanjega Demosa je sedaj izginil v stranki, ki je bila še do nedavnega njen velik nasprotnik in ki se v svoji veličini tudi sedaj do pridruženih članov obnaša zelo podcen-jevalno. Eden od prvakov LDS Jožef Školč je recimo v intervjuju, ki je v Republiki izšel le dan po združitvi, o obdobju, ki ga je LDS preživljala v opoziciji dejal naslednje: "Drugo obdobje Marko Jenšterle smo prebili v opoziciji, kjer smo morali po svojih močeh in znanjih rušiti novo, od zmage pijano demosovo oblast." Na svoji sedmini so morali torej Demokrati požreti tudi takšne zalogaje. Že na začetku se torej največja slovenska stranka, ki bo imela v državnem zboru kar 30 poslancev (enkrat več od dru- fouvrščene krščanske demo-racije) sooča z različnimi notranjimi pogledi na bližnjo zgodovino, kar verjetno ni ravno spodbudno za njeno prihodnost. Toda od trojice članov Demokratske stranke, ki se zlivajo z LDS, se dva vračata v svoje "zgodovinsko okolje" nekdanje ZSMS, kar ni nepomembno za njuno politično preživetje. Tudi zaradi tega, ker je očitno ta "mladinska frakcija" v LDS na Bledu znova premagala "podjetniško". S tem je še za nekaj let naprej potegnila črto, ki se kontinuirano vleče še iz časov nekdanjega sistema, v katerem je mladinska organizacija načenjala tedaj še hudo delikatne teme in širila meje demokracije. Seveda ni mogoče pozabiti tudi prispevka, ki je prihajal s strani intelektualcev združenih v krogu Nove revije, nato pa v Demosu in na koncu v Demokratski stranki, vendar očitno slovenska volilna baza tega deleža ne ceni enako kot tistega, ki so ga v demokracijo vlagali mladinci. Zaradi tega je tragika Demokratov toliko večja. Tudi tisti njihov del, ki sedaj politiko v državnem zboru nadaljuje samostojno, je praktično Že zapisan enaki usodi, kot so jo doživeli Narodni demokrati, ko je prišlo do prve cepitve SDZ. Prvoborci slovenske demokracije tako doživljajo kazen, ki je nekako ne bi zaslužili. Toda očitno so se Slovenci v svoji zgodovini naučili prilagajanja večjim in močnejšim, saj so posameznim pogumnežem ploskali vedno le takrat, ko so naprodaj nosili svojo in ne njihovo glavo. Sodelovanje množic (na zborovanjih, manifestacijah ipd.) pri rušenju bivšega sistema je na videz zelo pogumno dejanje, ki pa zbledi, če vemo, da se posamezniki v množici najlažje skrijejo. Potem pa kasneje, če je to primerno, poudarjajo svojo prisotnost ali pa jo zamolčijo, kadar veter zapiha drugače. Nova stranka LDS bo sedaj po tej logiki avtomatično privabila nove člane in kadre, ki bodo čez noč doživeli nova spoznanja in razglašali, kako so bili že od nekdaj taki. Navsezadnje imajo za to najboljši argument kar v dejanjih tistih političnih voditeljev, ki so za oblast pripravljeni revidirati svoja načela. Povsod po svetu se v politiki zvitost bolj obrestuje od trdovratnega zagovarjanja neke politike in nobenih razlogov ni za to, da bibilo pri nas kaj drugače. ODMEVI Policija prekoračila pooblastila V črni kroniki tega časopisa je bilo objavljeno poročilo, da sem fizično napadel policista in mu preprečeval opraviti uradno dejanje. Podobno, vendar še bolj izkrivljeno poročilo ie bilo dne 8. marca 1994 objavljeno tudi v časopisu Dnevnik. Ker sem fizično in psihično prizadet zaradi napada name, mojo ženo in dve sestri, od katerih je ena invalidka, sem prisiljen to vest demantirati. Dne 4. marca 1994 popoldne sem s sorodniki in sosedi res praznoval odhod sina k vojakom, vendar na dostojen način, brez prekomernega hrupa. Brez kakršnegakoli predhodnega obvestila sta ob 1920 uri v stanovanje skozi balkon planila policista, ki sta mi takoj očitala, da se tu pojejo pesmi. Kljub nenavadnemu vstopu v stanovanje in neresničnemu očitku smo se navzoči hoteli mirno pogovoriti, vendar sta bila policista, od katerih je bil eden vidno vinjen, očitno nameravata zadevo urediti s silo. Poklicala sta me ven na balkon, kjer je eden od policistov zamahnil proti meni. Ker sem se sklonil, je zadel svojega kolega, ki me je ob tej priložnosti brcnil v oko in mi povzročil težjo poškodbo. Po taki reakciji policistov sem se res upiral, ko sta mi vezala roke. Pri vožnji do policijske postaje sta namerno zavirala, da sem se zvezan komaj obdržal na klopi policijskega vozila. Tudi na policijski postaji sem bil deležen brce v hrbtenico, ki mi je povzročila neznosne bolečine; da ne omenjam številnih očitkov, da sem čemik in drugih groženj. Dogajanje je opazovalo veliko število prič, ne samo mojih gostov, temveč tudi drugih sosedov in mimoidočih, ki so z besedami posredovali, naj me vendar pustijo pri miru. Glavnina dogajanja se je namreč odvijala na balkonu in zelenici pred balkonom. Ponosen sem, da sem sina poslal v slovensko vojsko, moram pa priznati, da mi je opisani incident zelo zagrenil ta dogodek. Zahteval bom, da se ugotovi disciplinska odgovornost policistov, če pa bo zore mene podana ovadba, kakor napovedujete v članku, pa sem prepričan, da bo več kot dvajset prič lahko prepričalo sodišče o neustreznem del policije. Kranj, 10. marca 1994 Drago Radulovič Sramota na trziškem pokopališču Pred kratkim sem na prelepem pokopališču v Tržiču pokopal svojo mamo v grob naših prednikov. Svojci in prijatelji so sveži grob prekrili s cvetjem, kot je to naša prastara navada. Takoj prve dni po pokopu pa je divjad obžrla in požrla že večino cvetja in povzročila vsesplošno uničenje z ljubeznijo in pieteto darovanega cvetja. Zaradi tega naslavljam ostro grajo na upravljalca pokopališča in na vse tiste, ki so dolžni materialno in moralno zaščititi počivališče naših prednikov pred takimi "pojedinami" kakršnekoli divjadi, pa doslej niso bili sposobni v celoti preprečiti te sramote ni to kljub dolgolemim pritožbam pokojnikovih svojcev. Sprenevedanj enega ali drugega dejavnika, ki ima karkoli opraviti s pokopališčem in pa izgovarjanje na drugega je obsojanja vredno in ne more razkriti moralne sramote, ki se dogaja na tem kraju. Moja družina šteje tak odnos za skrajno neodgovoren in nehuman in pričakuje, da bo omenjena sramota čimprej odpravljena - pa brez takšnih in drugačnih izgovorov. Verjemite, da vam bodo meščani še dolgo hvaležni. Jože Ahaeič Spoštovano uredništvo! V Gorenjskem glasu dne 22. februarja je na strani 11 objavljen obisk pri Marenkovčevih v Potoku, ki jih je prizadel požar. Lepo in prav je, da so se jih spomnili tudi nekdanji borci. Očitno niso pozabili, da so jim Marenkovčevi nudili zavetje in hrano, če je je kaj bilo. Postavlja pa se mi eno vprašanje! Kaj, ko bi se v primeru požara spomnili tudi tistega, ki so mu po vojni ubili očeta in zaplenili premoženje? Jaz sem namreč eden tistih. Ostala sva z materjo sama na kmetiji. Ženska sama z majhnim otrokom, kako preživeti/ V Kropo je nosila prodajat suho sadje, orehe, maslo in jajca, ki bi jih bila ob takem garanju sama še kako potrebna. Tako je za davke nanosila denar, ker je oblast neusmiljeno pritiskala, ne glede na njene zmožnosti. V začetku novembra 1992 je tudi pri nas zagorelo. Uničen je hlev, trije kmetijski stroji, živina, ostrešje hiše, kjer je bilo spravljenega nekaj stavbnega pohištva in kompletna oprema za sanitarije. Moram reči, da je veliko pomagala tudi širša skupnost. Delovne organizacije in številni posamezniki, za kar se ob tej priložnosti vsem od srca zahvaljujem. Kaj, ko bi se spomnili tudi na začetku omenjeni. Nobena nova krivica se ne bi zgodila, če bi vsaj malo hoteli popraviti staro. Franc Rihtaršič, Lajše 16 TEL: 221 -051 Pt-ZiP DOSTAVA HRANE TEL: 221-051 AKCIJA MESECA: PEČEN PIŠČANEC 125 DKG - 700 SIT BLAGOVNICA Mladinska 2, KRANJ POMLADNA PONUDBA KONFEKCIJE po NIZKIH, NIŽJIH in najnižjih cenah ZA NJO ZA NJEGA SPOMLADANSKE MICROFIBER PARKE pastelne barve, vel. 38/44 ŠPORTNE JAKNE bombaž, 4 barve, ve). 38-46 14. 6.900 5.900 SVEČANE BLUZE 3.950 bela barva, čipka 8 modelov, vel. 38/42 VZ0RČASTE BLUZE 1.990/ modni vzorci in /\ QCA različni modeli 38/44 / fciW%JU MODNE VETROVKE pastelne barve, bombaž SVILENE BLUZE 8 pastelnih barv kratek rokav, vei. 36744 MODNI PULOVERJI 2.950. različni vzorci in barve mornarski stil, bombaž POLO MAJICE 10 barv, kratek rokav JEANS HLAČE model Replev 3.490 ŠPORTNE JAKNE daljši model 46754 bombaž, 4 barve HODNE KRATKE JAKNE bombaž, pastelne barve vei. 46-54 MOŠKE VETROVKE 2 barvi, vel. 48 - 54 MOŠKE SRAJCE enobarvne in črtaste dolg in kratek rokav MOŠKE SRAJCE viskoza, vei. 39/46 različni vzorci BELE SRAJCE mešanica 70% bombaž vel. 39/46 30% akril OTROŠKE JAKNE 3 780 VETROVKE /iOflfl različne barve T SHIRT MAJICE različne barve, 4 kom PULOVERJI peskan bombaž 1.000 1.990 movo t Velika ponudba JEANS PROGRAMA Kavbojke, srajce, majice, bombažni puloverji in vse ostale MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJE Potrudite se in ne dovolite, da bi se vam obisk blagovnice GOR EN C s svojo ponudbo izmuznil skozi prste. Priložnost za dober nakup je zares ugodni ŠPAROVNI GORENCI KUPUJEJO V ŠPAROVNl TRGOVINI, Blagovnici GORENC v Kranju (prostori bivšega VINO - PIVA za kinom CENTER) Priporoča se Trgovsko podjetje STORŽIČ, d.o.o- Tel/. 222-455 MALI OGLASI _g 223-444 223-111 APARATI STROJI Prodam NAKLADAČ za gnoj in žganje zemlje. Kos, »65-166 5732 ttiwkirno vodno zaveso širina 4 m plansko, kompresor, peč za suš-in drugo opremo, primemo za ""zarje ali ličarje kovinskih predme-24v^j90dno prodam. «242-450 in Industrisjkih ŠIVALNIH j^HOJEV, prodam, 0 41-643 590a RobiN STROJ (big mašino), pro-41-663 ali 43-123 »11 Jjabljen PRALNI STROJ Gorenje, Igggno prodam. 3 242-728 saeo MOTORNO ŽAGO Stihi, prodam. B "9 5875 DELOVNI ČAS ocl 9 do 12 ure ocl 1 5 do 19 ure sobota ocl 9 do 1 2 uic iv • ir 1 11 « v n* i- 0 TV37cm od 40.349 SIT TV 51 cm, T7X od 53.302 SIT TV 55 cm, TTX od 59.660 SIT TV72cm, TTX od 110.293 SIT Videorekorder od 44.745 SIT HI-FI stolp od 41.370 SIT Trgovina in storitve do.o., Kidričeva 2, Kranj, teb 064-212367,211142 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO„SE PRESELILI NA NOVO LOKACIJO, KIDRIČEVA 2, KRANJ (bivši dijaški dom) Prodam konjski obračalnik, zgrabl-jalnik sena, star šivalni stroj. 0633- 215_5982 Prodam 80 - električni BOJLER. »332-043 5996 OVERLOCK, PFAFF in SINGER, nova, nerabljena, ugodno prodam. 0215-650 sosa Prodam novo mizarsko delovno mizo. »718-088 6057 Prodam GLASBENI STOLP na Prodam TRAKTOR muta z vsemi daljinsko upravljanje. »70-524 59»« priključki. Visoko 92, Visoko soee Iskra Števci Industrija merilne in upravljalne tehnike Kranj, d.o.o. Kranj, Savska loka 4 Na osnovi Programa lastninskega preoblikovanja, ki ga je skupščina podjetja Iskra števci Kranj, 25 9 ^J6'3 na sv°i'12- dne 14.1.1994, in katerega je z odločbo št. LP 0166794-MV z dne °- 2. 1994 odobrila Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo (v nadaljevanju Agencija) ter v skladu z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetje Iskra Števci Kranj, d.o.o. OBJAVLJA PROGRAM LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA S.^'oibe v druga podjetja: podjetje ima na dan 1.1. 1993 lastninski delež v enem podjetju v Ljj'Tna: Iskra Števci - industrija merilne in upravljalne tehnike Kranj, d.o.o. Podjetje je vpisano v ^n673/ister pravnih oseb pri Temeljnem sodišču v Kranju, Enota Kranj pod številko reg. vložka I Matična številka podjetja: 5045193000. UDJ?ejavnost osnovne dejavnosti podjetja so razvoj in proizvodnja izdelkov za merjenje, p avijanje in vodenje električne energije in drugih fizikalnih veličin. 4. Na tujini. ^ Uposleni: podjetje zaposluje po stanju 31. 12. 1993 1.360 delavcev •Predviden način oz. kombinacija načinov lastninskega preoblikovanja: Prenos 10 % delnic na Sklad za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prenos 10 % delnic na Odškodninski sklad prenos 20 % delnic na Sklad RS za ravzoj za nadaljnjo razporeditev na pooblaščene , £vesticijske družbe - nn?rna. razdelitev v višini 20 % razisanih delnic branji odkup v višini 40 % razpisanih delnic " ^^stavitev značilnosti interne razdelitve in notranjega odkupa: !nlt,ePfna razdelitev: I Upravičenci: se št9" ?aP°sler|i. nekdaj zaposleni in upokojenci podjetja; med nekdaj zaposlene in upokojence H kr5iej0 vs'. ki so bili zaposleni ali pa so se upokojili pri pravnih predhodnikih podjetja. •\E&9fll družinski člani zaposlenih podjetja laven V i6nci bodo delnice vpisovali in vplačevali z lastninskimi certifikati pod pogoji in v rokih, roki?? • v Piranu, 'n sicer: Upravičenci iz prvega kroga bodo delnice vpisovali v 30-dnevnem - Če v S'Cer 06 18- marca 1994 d? 16> aPnla 1994> naika^f navedenem roku ne bo vpisanih vseh 20 % delnic, namenjenih interni razdelitvi, kar bo 'Vernega6--V~-° dneh P° zaklJu^ku vP'sne9a roka ugotovila posebna komisija, bo z objavo »ni ožji 8 tUd' »drugem krogu ne bo vpisanih in vplačanih vseh 20 % delnic, bo podjetje preostanek razpisa najkasneje v naslednjh 10 dneh začel teči nov 30-dnevni rok za vpis delnic s " S»ti?,? druž'nskih članov (II. krog). deinjc ri oftdru9©rn krogu ne bo vpisai 20 tu °0 20 % preneslo na Sklad RS za razvoj.- Ce bo v prvem krogu vpisanih in vplačanih več kot " Delnic de,nic' 00 presežek certifikatov proporcionalno uporabljen za notranji odkup. dedovaneemPr'd0b^ene 'Z interne ra2delitve' 80 neprenosljive 2 leti od pridobitve, razen z !*?*anj| odkup: uPravičenH- K pra^ik enci: ZaPosleni, nekdaj zaposleni in upokojenci podjetja ter njegovih '■pravlcePnTdh0dnikov-gotovini - Unra *H'»anoanikov. " v 9otovin?CI bodo delnice lahk0 vplačevali: * Zr^ač86*0'1711 Presežki lastninskih certifikatov iz interne razdelitve. n°tranien°St': uPrav'cenci vplačujejo vpisane delnice s 50-odstotnim popustom, vse delnice Pro9ram odkuPa pa morajo biti vplačane najkasneje v nadaljnjih 4 letih od začetka programa. Vsaj 20 %h sPe^en samo, če v njem sodeluje najmanj 1/3 vseh zaposlenih podjetja in je vplačanih Pa tako 7h c- namenjenih notranjemu odkupu. Upravičenci vplačujejo delnice pri podjetju, ta Upravič na srQdstva v obliki kupnine nakaže Skladu za razvoj. "I994 h« n,*ci b°do lahko delnice vpisovali in vplačevali v 40-dnevnem roku, in sicer od 18. marca - De|rij°e^/.aprila 1994. °dknna i? J'n Podjetje ne bo odkupilo za upravičence v prvem obroku, bo do dokončnega " ^PraSStSi "M"^' Sklad: *" Uelnice !,?SP© hkrati z vpisom delnic podpisovali tudi pristop k delniškemu sporazumu. Prsnosliiv« °bliene v okviru programa notranjega odkupa, so, dokler program ni zaključen, sporazuma 831710 znotraJ Programa, v nadaljevanju pa v skladu z določili statuta in delniškega Podjetta^t? hSO redne> imenske in dajejo poleg pravice do udeležbe na dobičku in stečajni masi PrenAcLJu Pravico do upravljanja, razen dela delnic v okviru programa notranjega odkupa, «senih na Sklad za odkup v naslednjih 4 letih. ^Upra^ySE VPRAv1CENCE K VPISU DELNIC: vpisan nnce. '• kr°ga interne razdelitve, da v dneh od 18. 3. do 16. 4.1994 * upravi2 ce v zameno za lastninske certifikate vPišeio in°e.notranJefla odk"Pa. da v dneh od 18. 3. 1994 do 26. 4. 1994 Tako vplačajo delnice programa notranjega odkupa. vpisov^n!?6 '? lnterne razdelitve kakor iz programa notranjega odkupa bodo upravičenci lahko delovni rilnV£lacevali v Prostorih Iskrine Delavske restavracije v Savski loki 4 v Kranju, vsak u°datne taf -do 13' ure' 00 četrtkin pa od 9. do 16. ure v okviru rokov, opredeljenih zgoraj. Ofu o???ici'9 v z762' s programom in pogoji vpisa in vplačila so na voljo pri ge. Mariji Senk 223-083 ali 064 221-321 int. 21-31), vsak dan od 9. do 13. ure. Prodam SCHERWOOD RECEPVER 2 x 40 W, nov, v garanciji. Cena po dogovoru. »45-755 ali 45-017 ec«9 Barvni TV ITT, 56 cm, poceni prodam. »45-055 eoeo Ugodno prodam eno leto rabljen ŠTEDILNIK 4 plin, 2 elektrika. 057- 969 6088 COMMODORE 64 z disketnikom, igricami, programi in vosticom, prodam. »215-544 6098 Prodam PAJEK 220 in KOSILNICO BCS diesel. »65-092 em Prodam enofazni MOTOR za cirku-lar. »56-015 ena SADILEC krompirja, malo rabljen, prodam. Tenetiše 29. » 46-326 6127 CIRKULAR z 5 KW motorjem In razna orodja za štancanje, prodam. Praše 34, Mavčiče. eiso CANDY POMIVALNI STROJ model C 4100 še v garanciji, prodam. »216-090, zvečer ei48 Prodam TRAČNO ŽAGO. zvečer 151-743, 6150 TRAKTOR IMT 567, letnik 1984, lahko opremljen kot viličar, prodam. »216-666 6152 Prodam zamrzovalno SKRINJO 210 I, letnik 1987. «212-894 ewi Prodam novo TOPLOTNO ČRPALKO za ogrevanje vode 50 % ceneje. »681-238 617S Prodam nov potopni hladilnik mleka in rdečo peso. »422-610 6179 Osebni računalniki, tiskalniki (epson, fujitsu), programska oprema, zaščitni filtri. ATAK, d.o.o., »324-313 6181 Prodam pretočni plinski bojler. 255 170- 8199 Prodam AVTOMATSKO TEHTNICO 1000 kg. »45-765, Bašelj 15 e?oo Prodam BTV starejši Iskra, aparat za kavo 1 ročka italijanski. »218-571 6201 OVVERLOOC TOYOTA 4 nrtni, malo rabljen, cena po dogovoru, prodam. »714-828, sobota od 10. do 12. ure 6238_ Prodam industrijski šivalni stroj NECCHI.0 633 042__ Ugodno prodam zamrzovalno skrinjo, 360 I. »51-331 6243 Gostinski APARAT za kavo z mlinčkom, prodam. »738-920, do 17. ure 6248 GLASBILA SINTHESIZERJI: CASIO, ROLAND, VAMAHA, KAVVAI po najugodnejših cenah, zahtevajte prospekte. 0802-274 in 802-216_5805 Diatonično HARMONIKO, melodija Slovenka - Be-Es-As, kot nova, ugodna.»70-015 8000 Ozvočenje YAMAHA 250 W, 6 kanalov za 1500 DEM. 046-137«02 GR. MATERIAL Elek. omarice zunanje ter notranje komplet opremljene, ugodno prodam. Možna montaža Tn dostava. 0061/751-432, 751-325 5263 Ugodno prodam nova vezana OKNA kli logatec, različnih dimenzij. 0712-382, zvečer 5402 4 dvokrilna okna na škatlo, dimenzije 125x125 cm, zelo ugodno prodam, ter veliko desk, bankin, in podobnjega lesnega materiala primernega za gradnjo. 0 59-015 5935 Prodam pločevino za cisterno 130 x 130 x 3000, debeline 4 mm. 045-567, popoldan eois Prodam večjo količino PRSTI. 0801-346_era7 4 m 3 suhih smrekovih PRIZEM, debeline 8 cm. prodam. 051-033 Prodam 250 kosov 8mm POROLIT OPEKE. 057-969_6069 Prodam strešno OPEKO 600 kosov -folc, star. 0217-140 eioe Ugodno prodam nova polkna Inles in 20 m2 opečnega neglaziranega KLINKERJA. 046-175_6108 Prodam škrilj za kritje streh. 065-092 6112 Strešno OPEKO špičak, ugodno prodam. 0725-254 ens 1300 betonskih strešnikov ZAREZ-NIKOV. prodam. 0 714-036 6129 Gasilsko društvo Velesovo odproda 5000 - 6000 kosov stare STREŠNE OPEKE Kikinda. 0421-433, po 15. Uli 6208 Prodam nova VHODNA VRATA. 0311-344 6207 GRUŠT, strešno opeko, stekleno volno, prodam. 0620-004 6252 V napoto mi je okrog 250 starih STREŠNIKOV še uporabnih. Dolenc, Zevnikova 5 (Orehek)Kranj 6258 Prodam okoli 200 kosov PUROLIT OPEKE za polovično ceno. 0633- 401 8260 Prodam notranja mahagonij vrata in garažna vrata 150 x 210. 0215-197 GRADBENI LES (colarice, lege, plohe) OKNO 100x140 I., prodam. 0 622-833 6312 IZOBRAŽEVANJE Vpisujemo v začetne in nadaljevalne tečaje šivanja in pletenja. 0622-256 Nudim instrukcije in prevajam iz ruskega-ukrajinskega jezika. 0218- 820_6054 Inštaliram matematiko za srednje in osnovne šole. 0332-605 ei69 Praznično kuhanje - tečaj zdrave prehrane 22. marca. Prijave 0622- 135_8175 KUPIM Kupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA in ostale starinske predmete. Nudimo pa tudi restavratorske usluge. 0 53-401 4671 Odkupujemo smrekovo, bukovo in macesnovo hlodovino, tudi luba-darke. 064-103 ssse Odkupujemo smrekovo hlodovino po tržnih cenah. EXIMTRADE. 056-742 5437 Kupim jelšo, hlode ali plohe 50 mm. 045-096 5637 Smrekovo HLODOVINO, kupim. 0 66-463 5955 BAZEN za mleko 500 I., kupim. Debeljak, Pod brez je 150. 0 70-069 Kupim nakladalno PRIKOLICO do 17 m3. 065-532 eon Kupim rabljen TRAKTOR T. V. od 18 -22 konj.moči. 0332-381 »073 Večjo količino gnoja s prevozom v bližini Jesenic kupim. 082-109, po 18. uri 8078 Kupim mladiča KOKER ŠPANJELA po ugodni ceni. 048-053 eue Kupim otroško KOLO. 064-111 Kupim ŠKODO FAVORIT, letnik 1991-92. 041-843 6297 LOKALI V Kranju najamemo prostor za TRGOVINO cca 100 m2. 0328-050 Na Jesenicah - Plavžu vzamem pritlični prostor v najem oz. odkup 30-60 m2 za obrt. Pogoj: minimalna višina 2.80 m, dostop z avtomobilom. 084-582, Ervin Pongrašič, Kidričeva 6 b, Jesenice 5766 Gostinjski lokal večji, za daljšo dobo, oddam. Kapitalni vložek obvezen!. 0 061/1591-027 smo V najem oddam prostor za mimo dejavnost 16 m2 v Škofji Loki. 0631-854_8006 V bližini KRANJA oddamo več prostorov za skladiča ali mirno obrt (od 60-440 m2) in živilsko trgovino (100 m2); v mestu lokal za trgovino in več pisarniških prostorov. NAJAMEMO in KUPIMO lokale za trgovino in Rostinstvo. APRON NEPREMIC-INE, 0214-674, 218-693 6302 V bloku na Vrečkovi 11 v Kranju oddamo v najem kletni prostor za mimo obrt ali skladišče. Ponudbe sprejemamo po 19. uri na tel.: 327-664. Iščemo prostore za SERVISNO IN PRODAJNO dejavnost (AVTO SALON), v Kranju. Pokrite površine 800 do 1200 m2 in celotne površine cca 2000 m2. Tel: 063/846-129 ali 0049/89-83-62-35 Fax: 0049/89-88-68-05 KOLESA PONY KOLO, za starost od 12. let dalje, ugodno prodam. 0 623-175 "AVTO ŠOLA" ing. HUMAR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 21. MARCA 1994, ob 18. uri. VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R5.G0LF in motornem kolesu YAMAHA. «311-035 Fantovsko In moško športno KOLO prodam. 0 214-425 srn* Prodam motorno KOLO MZ ETZ 250, 10/86. «51-352_6167 GORSKO KOLO Gana, z opremo za cestno vožnjo, prodam. Porenta, Breg ob Savi 32, Mavčiče. atn MOTORNO KOLO GILERA KZ 125. malo vožena, kot nova, brez praske. 049-442 6223 Dobro ohranjeno športno kolo MARATON s števcem, otroško kolo KEKEC in otroški zadnji sedež za kolo, ugodno prodam. 0215-830 6224 Motor APN 6 S, letnik 1991. Drinovec, 048-048 6262 Ugodno prodam italijansko GORSKO KOLO Snimano oprema, novo. 0323-796 6288 VERATSCHNIG BOROVLJE •VELIKO SKLADIŠČE DELOV •DODATNA OPREMA •HITER SERVIS Telefonske informacije: 0043 - 4227-2338 Prodam žensko KOLO, malo rabljeno. 0332-600 5994 Dirkalno KOLO rog s pottabotarjl, prodam za 250 DEM. 063&488eoia Prodam novo VESPO. Ogled po 18. uri. Novak, Levstikova 3, Kranj som Prodam dva kolesa in rabljeno PRIKOLICO. 043-200_eo43 Prodam otroško KOLO do 7 let, 1000 SIT. 0331-735 6156 ZA USPEŠEN POSEL POKLIČITE 064/223-111 GORENJSKI GLAS foto bobnar HUJŠAJTE S POMOČJO NARAVE 061/728-519 SLIM-TEE NARAVNI ZELIŠČNI ČAJ SLIM-TEE je nmvni afitn ki pomagi pri hujtajs in oonnj«juideitoe tekat leže brez omejevmji Višft prehrambenih uvid. Z naivnim SLIM-TEE ctjem hujUe hitro in na zdrav način. Zmanjšuje Vam apetit, hkrati pa Vam krepi organizem in odporno«. SLIM-TEE veča vitalno*, Vaa poživi in Vam daje občutek ugodja. Ponehije tudi delovanje prebavnih ustanov in pomaga pri nespečnosti in koncentraciji. CENA: SAMO 500 SIT s plačano poštnino Priimek in ime:. Naslov:_ Poštna št.:_ Kraj:__ Komadov: Naročila po tel.: 061/728-519 ali na naslov 0'NECO P.P. 45,61235 Radomlje HUD S na 12 obrokov! SAT TRADE tel: 064/422-585.421-108 "Odslej na SoS ali oSS" Sporočila o nepravilnostih (barabijah) delovanja oblastniške Udbomafije za "civilno inciativo". Lahko oddate na sedežu stranke v Skofji Loki, Lontrg 9 a. Anonimna sporočila vrzite v nabiralnik stranke I. nadstropju. "Ne na poŠto!?!" 8275 OBVESTILA Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko dne 19.3.94. 049-442 4782 SEJMI, NAKUPOVALNI IZLETI v munchen, po ugodni ceni - 7 oseb. 0 82-104_M«i TIK - TAK trgovina - UPARSKA POPRAVILA, MODNE URE. Emona center RADOVLJICA si7s OBLAČILA Fantovsko obleko svetlosivo, velikost 100/7, prodam. 0 218-604 5928 Prodam fantovsko obleko za 8 let. 0242-383_8081 Ugodno prodam dve fantovski obhajilni obleki. 0217-914 eoo4 Prodam OBHAJILNO OBLEKO (dolga). 0422-161 8264 Klasje TRGOVINA IN SERVIS d.o.o. KRANJ, C Na Klanec 9, tel.: 064/215-768 POPRAVILO IN SERVISIRANJE VSE KMETIJSKE MEHANIZACIJE, POPRAVILO KARO ANO V •REZERVNI DELI ZA TRAKTORJE TOMO VINK0VIČ, IMT, k ZET0R, UNIVERZAL A |k • AKUMULATORJI A Sfev • KARDANI ^ TRGOVINA S SVOJIMA PRODAJANIMA Vodopivčeva 17 (Mohorjev klanec, Kranj), Tel. :064/214-788 TPC MURGLE, CESTA V MESTNI LOG 55, LJUBLJANA, TEL:061/12-31-445 EKSKLUZIVNI PROGRAM ATVVA, NESCO, SHARP, SAMSUNG, GOLDSTAR TELEVIZORJI 37 cm teletekst 40.450 SIT 51 cm teletekst 52.950 SIT 55 cm TTx stereo 63.500 SIT 63 cm TTx stereo 102.700 SIT - VIDEOREKORDERJI 45.500 SIT - HI-FI STOLPI od 33.990 SIT - AUDIO KASETE AJVVA 60 min 250 SIT 90 min 280 SIT - NUDIMO ŠIROK IZBOR KAMKORDERJEV SONY-PANASONIC NOVO Pri nas garancijo kupci Izbirajo sami od enega leta do treh let - MOŽNOST NAKUPA NA DVA OBROKA PREPRIČAJTE SE, MI SMO NAJCENEJŠI Ugodno prodam dolgo belo obha-jilno obleko. 0310-253 62bo Komplet fantovsko OBHAJILNO OBLEKO, cena 5000 SIT, prodam. 0 327-109 6315 OTR. OPREMA Kombinmiran OTROŠKI VOZIČEK Mon bebe, lepo ohranjen, prodam. 0 310-616 5944 Prodam otroški AVTOSEDEŽ. 0332-101 6060 Ugodno prodam otroško POSTELJICO z jogijem. Okorn, Mestni trg 8, škofja Loka eies BABY-ALARM omogoča brezžično zvočno kontrolo otroka do 500 m daleč. 057-081 sise Prodam nov otroški POGRAD za 16000 SIT. 0218-929_6265 OSTALO Prodam HLEVSKI GNOJ. 055-130 Mešana DRVA, suhe, hrastove PLOHE in ŠPIROVCEV, prodam. Jezerska c. 92, Kranj mib Bukova in hrastova DRVA, ter BUTARE, prodam. 0 421-345 5930 RADIATORJE Jugoterm, 6 kom, novi še v embalaži, prodam. 0 41-573 Tovorno PRIKOLICO za 10 AZI PANJEV s čebelami ali brez, cena po dogovoru, prodam. 0 621-602 Prodam betonska KORITA za prašiče. 0723-139, zvečer 6045 Prodam staro leseno brano, plug za okras gostišča kmečki turizem. 0421-538_»si Prodam rabljene AŽ PANJE In točilo. 043-460 6098 Prodam 16 eolski GUMI VOZ. Smole, Glinje 8, Cerklje 6099 TRIATLONSKO baianco, zelo ugodno prodam. 0 48-625 6131 Ce rabite žalne SVEČE v večjih ali manjših količinah, pokličite zvečer 053-218!_6154 Prodam tople grede in odbijače za Jugota. 0325-576_6i55 Prodam PREKLE za fižol. 046-276 Prodam kletko za kokoši. 047-589 6257_ Suha HRASTOVA DRVA 10 m, prodam. 0 621-467 6313 4 mm 64001 KRANI - Hrattjt 52 a, p. p. 111, telefoni: (064) 331-030, telex 37 744; (»»: (064) 331-734 IŠČEMO AMBICIOZNE SODELAVCE ZA DELO NA PODROČJU IZVOZA IN UVOZA Z VIŠJE - ALI VISOKOŠOLSKO IZOBRAZBO EKONOMSKE ALI TEHNIŠKE SMERI IN AKTIVNIM ZNANJEM ENEGA SVETOVNEGA JEZIKA ZAŽELENE SO VSAJ PETLETNE DELOVNE IZKUŠNJE. DELO JE ZA NEDOLOČEN ČAS S TRI MESEČNIM POSKUSNIM DELOM. PRIDELKI Bukove BUTARE, prodam. 019 64- 5954 Leseno hiško iz opaža 2 x 3 m, primerno za kiosk ali vrtno uto, prodam. 0061/264-010 6042 SADIKE ribeza, malin, jagod, robid, kakor tudi hortenzije, leguster za ograjo, palme 1-2 m, lahko kupite v Kranju, c.l.maja 4, 0324-979 5357 KROMPIR Jaeda za saditev večje in manjše količine, po 15 do 20 SIT/kg, odvisno od debeline gomoljev, prodam. Ljubo Teran, Hladnikova 33, Križe. 0 57-628_5833 Prodam odlično BELO domače PREKMURSKO VINO. 0 242-383 5835_ Jedilni in semenski KROMPIR De-zire, ter Jearta, prodam. 0 49-541 5892_ DOMAČI MED, cena 350SIT/KG, nad 10 kg še 10 % popusta, prodam. 0 64-277 5905 MESO mlade krave, jedilni in krmilni KROMPIR, prodam. 3 633-073 5979 SATELITSKI sistemi" Amstrad" 1«»*» k.yvrvra 1 x>v TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTRO II) GARANCIJA, OBROKI f"|JfWy Z MONTAŽO SAMO OOT * SISTEMI ZA VEČ STRANK* »VRTIJIVI SISTEMI* SAT- VRHOVNIK SK.l/lKA, GODKŠIĆ 125 TEL: 064 633-425 HI - Fi alf TV • v»d»o • avtfio - hI-« SONY P«n«aonlc UBL v^mg AKCIJA: GORENJE 51 TTX 42.990 80NY 5STTX 99.900 SONV E-180 $30 SONV UX-60 235 ODPRTO 00 »Ji DO 12.H M OD 16.h do 18.h OB SOBOTAH OD 9.h DO 12.h V BLJIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjev* 5, Kranj tal.: 222-055 s*' Prodam SADIKE sliv, jabolK marelic. 0212-087 Prodam KROMPIR za daljno sadrt*j sante in kenebek. Posavec 124^; Sadilni KROMPIR erla, sante desire, prodam. 0633-395 0 Prodam KROMPIR za seme son» rezi, jerla, sante, desire in romanj Škofjeloška 33, Kranj___^ Prodam dessire KROMPIR odl£* za sajenje. Kalan, Zg. Besnica >' 0403-167__3> Prodam vrtno SENO - otavo. 969___% Poceni prodam SENO. 063-519 foto bobnar Prodam krmilno peso po 6 STTM 0422-132____£J Prodam belo DOMAČE VINO & vfgnon - pinot. 0241-038, od 1'^ Prodam večjo količino SENA jj SLAME. Žirovnica, 0802-224 ^Ugodno prodam SENO. 0725-055 Prodam SENO. Tenetiše 32, 046-222 6020 Prodam KROMPIR sante za sajenje in jedilni. Žiganja vas 17 «ose ŽGANJEKUHA PERKO - do odprodaje zalog prodajamo vse vrste ZGANJA po starih cenah! 045-241 6069 Prodam rdečo PESO, korenček, solato. Suha 29, 043-514 eos2 PROTIOUNA. PROTIMADEŽNA . VODOODBOJNA ZAŠČIT'* granita, marmorja, kllnkarja, keramika, balona Ipd-^f,, TIUA T49foOTEKTqB' Prodaja v trgovinah: UARM°* Hotavlle, cit Kranj In Kamnl\ agi LEKranj tar v prodajaln*" CHEMO In MERKUR. SUPER PONUDBA TRGOVINA SUPERCENE ZADRUŽNI DOM PRIMSKOVO NUDI NAJCENEJŠI NAKUP IZJEMNO KVALITETNIH PROIZVODOV ŽIVILA - KRANJ, p.o. TRGOVINA IN GOSTINSTVO, Naklo, C. na Okroglo 3 V podjetju Živila Kranj v hotelu BOR - GRAD HRIB v Preddvoru ŽELIMO ZAPOSLITI NOVE SODELAVCE V STREŽBI Možnost zaposlitve imajo kandidati s poklicem NATAKAR ali TEHNIK STREŽBE in ustreznimi delovnimi izkušnjami iz hotelske strežbe, k sodelovanju pa vabimo tudi najmlajše kandidate, ki so šele zaključili šolanje in želijo v našem podjetju OPRAVLJATI PRIPRAVNIŠTVO. Če ste KOMUNIKATIVNI In POLNI USTVARJALNE ENERGIJE, ZANESLJIVI in USTREŽUIVI, KREATIVNI In KOREKTNI ter imate POZITIVEN ODNOS DO GOSTOV IN SODELAVCEV, bomo vaše prijave zelo veseli. Pošljite pa jo skupaj z dokazilom o izpolnjevanju izobrazbenega Pogoja na naš naslov: ŽIVILA KRANJ, C. na Okroglo 3, 64202 Naklo - kadrovska služba. Rok za prijavo je 8 dni od objave, •zbrani kandidati bodo opravljali 2-mesečno poskusno delo, delovno razmerje pa sklenili za določen oziroma nedoločen čas. Kvalitetni HLEVSKI GNOJ, prodam. » 48-591_«123 SEMENSKI KROMPIR prodam za j^O- O310-130 6136 Prodam jedilni (beli) in krmilni ggrnplr. Pipanova 44, Šenčur 6137 KROMPIR za sajenje sorte desire in oomačo ajdovo moko prodam. Jer-gg. Podbrezje 218, «70-204 6141 Jfrodam SENO in OTAVO PO 16 sit. •691-867_ 6161 Prodam KROMPIR za sajenje In J^Tipir za krmo. «70-207 6163 Prodam seno v račun vzamem ^jCKA do 100 kg. «422-610 6180 .fjgdam KROMPIR. Hrastje 46 6214 fe^am HLEVSKI GNOJ. «55-740 i^?,KE c'Pras za živo mejo, ugodno i!I222I]iJ?332-561 6231 Jj^am KROMPIR od kraja. «631- 6232 pProdam jedilni in semenski KROM ^^desire in «u»ntn ttdPO-SA? «•« Prod KOROŠKA/AVSTRIJA Prodamo več stanovanj ob smučarskem središču pri jezeru (samo 8 km od Beljaka), ležečih ob južnem pobočju s pogledom na jezero, samo 3 minute hoje do obale in samo 600 m do žičnice za smučarsko središče Gertitze.velikosti 59-92 m2. Cena cca ATS 20.000 do 25.000 za m2.INFORMACIJE: Herr Gruber, 9500 Vlllach, Ossiacherzcile 68, tel.0043-4242-44660, fax.0043-4242-44338 tre in sente. «422-582 6253 am SENO. «621-135 6281 Krompir desire, erla, semenske ?6J?eline, cena 10 SIT/kg in krmni po ^jj/kg. Sr. vas 127, Šenčur 63os SADIKE sliv, jabolk, marelic, tulipa-2°v. narcis - rumene, prodam. Skrk, Reisova 45, Kranj.__«» .^H pozni KROMPIR za nadaljnje Sjffnie in krmo, prodam. « 41-044 Posesti Zazidljivo PARCELO 500 m2 v Škofji K.O. Stari dvor, prodam. «061/ 125-314, zvečer 5778 Starejšo obnovljeno HIŠO z lepim **«wn, ugodno prodam. Cegelnica ™> Naklo. 6872 j|*£dno prodam TRAVNIK 6000 m2 ^OKoiicj Lesc, tt 715-357 soi3 fe?«"! 2 ha mešanega GOZDA -gggva Naklo. Suha 33, Kranj 5079 Prodam spodnji del HIŠE s kletnimi SS^iLin garažo ter vrtom- Jesenice. «861-209 ■*■«< POZNANSTVA Želim spoznati žensko - dekle ali mamico za skupna srečanja ali lahko trajno zvezo. Lahko finančno pomagam v stiski, otrok ni ovira. Šifra: NE BO TI ŽAL 5032 Ce nimate časa in priložnosti naj vam pomaga AFRODITA ženitna posredovalnica, ki nudi usluge mlajšim ženskam brezplačno tel.: 064/ 324-258. Obenem pa vabi na ZABAVO prvo soboto v mesecu v hotel Ilirija v Šiško in tretjo soboto v hotel Creina v Kranju! 5991 PRIREDITVE GLASBO za ohceti in zabave, nudi TRIO BONSAJ. tt 421-498 5274 PLESNA ŠOLA KRANJ- šola za vse generacije s programom Urške, VPISUJE nove kandidate. «41-581 S62i TRIO igra za ohceti, obletnice aH v lokalih, veliko petja. 070-015 6001 DUO TWIX igra na porokah, plesih, lokalih, s petjem. «43-497 6024 DUO KARINA igra na porkah in zabavah. «46-137 6031 "Pod Rovnikom" v soboto, 26. marca MATERINSKI DAN PLES -ZABAVA. «403-196 6isa huoJASTA VLJALNICA ^čSrSJiQODNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVE: -VnenSAI^TA IN NAKITA *m8^XPJ9H VALUT S*PGIW WFDWOST7 PO DOGOVORU PARTNER. VREDEN ZAUPANJA. Ko/oška c. 41 Kranj, tel.;211256 ^cakujemo vas vsak dan od 8-17 °ddam*S na .Planini " Pri Toplarni, 16 ur? P^am. « 323-670. po 8126 •nofiS^t1 IAK°J KUPIMO novo n«don5Ssko hlšo 2 veciir" vrtom ali ■^^estno gradnjo.«218-693 ^1 PrMri?^10^"18^50 hiSo z vrtom v *finftftiSSftlh pri Bledu- KRAN-^laka/ W',veei° v KRANJU / Srnoki^P" ŠkLoki' 230610 gradnjo v*. Tr*ču l*!?CEL0 1 050 Pri VlK^'nv Sehiki dolini 1.000 m2, ffV^CEL0 na Trstenlku ^SmS ^ pri Brniku 33 arov- in MICNimcln drugo. APRON NEPRE-"-NINE, »214-674, 218-693 6304 POSLOVNI STIKI CERTIFIKATE, prodam, cena po dogovoru. « 326-055 ssis Iščem sposobnega partnerja, partnerko za gostinsko dejavnost na prometni točki pri Medvodah. «692-538 5823 Trgovci, sponzorji! Poceni poletni artikel, primeren za propagandni dotisk. «311-078 6097 Prodam CERTIFIKAT vrednosti 300.000 SIT. Šifra: OBOJESTRANSKA KORIST 6162 Podjetje d.o.o. ter novo satelitsko anteno, ugodno prodam. 0325-950 RAZNO PRODAM Primerni KROMPIR za sajenje in več telet, prodam. 0401 -311 5051 GOLF JXD, letnik 1987 In večje število lipovih HLODOV, prodam ali menjam za smreko. 0 733-327 sbss BAZEN za mleko 300 I. in PUHALNIK Grič brez motorja, prodam. Debeljak, Podbrezje 150. 0 70-069 5969 Mlin za sadje, opeko špičak, okna za gredo, prodam. «633-215 ssac Prodam KRAVO, mlatilnico s tresali, konjske pluge, sani. «633-215 sobi Prodam vrhe bršlink, mešanih barv. «66-756 6023 Prodam večje število GRAMOFONSKIH PLOŠČ z mešano glasbo, lahko tudi po komadih. «721-739 eo2< Prodam KABINO za traktor Uni verzal in otroški avtosedež. «215-197 sisi Prodam 10 m3 suhih gabrovih in hrastovih DRV. »401-249 618J BUKOVA DRVA prodam in dostavim. »696-042 61st Iverne plošče za sušilno ter bukove butare prodam. »45-334 eisi Ugodno prodam belo samsko SOBC Meblo ter moško in žensko KOLO »311-978 627( Gostinske komplete krožnikov 2 modrim robom, ugodno prodam »76-828 628( Prodam 10 m BUKOVIH DRV- suhih. »241-067 6294 TRAVNATO SILAŽO, obhajilno obleko dekliško in otroško POSTELJICO, prodam. » 70-732 6310 STAN. OPREMA Novo SEDEŽNO GARNITURO trosed + dva fotelja, 20 % ceneje, prodam lahko na obroke. » 43-056 5817 Novo nerabljeno SEDEŽNO GARNITURO dvosed z ležiščem, prodam, fi 242-238 5004 Dva RAZTEGLJIVA KAVČA dva fotelja, prodam. Ručigajeva 12, Kranj Prodam sedežno garnituro. Bajželj Marija, Brttof 49, Kranj 5984 Prodam bele kuhinjske ELEMENTE »325-840 eoio Prodam SEDEŽNO GARNITURO. »215-831_6012 Prodam FRANCOSKO POSTELJO 160 x 190, cena po dogovoru. »324-313_6182 Staro SPALNICO, prodam. Visoko 11, popoldan. ezoo SATELITSKE ANTENE 439 DEM, montaža klasičnih anten, dograditev A M MTV KANALA. »310-223 4507 ROLETE, ŽALUZIJE popravilo in montaža na »061/376-783 4542 ŽAGANJE DRV na območju občine Tržič. HITRO IN POCENI! «57-214, zvečer *eo5 ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, izdelujemo, montiramo in popravljamo tudi na obroke. «213-218 4886 PREVOZI in SELITVE do 1400 kg. « 422-434 aH 0609/616-860 4955 Izdelujemo in prodajamo suhe smrekove obloge, mecesnove in borove obloge (opaž), raznih dolžin in širin ter ladiiski Dod. »64-103s34? Panasonic Atestirane centrale, telefoni in telefaksi za presa poslovneže SERVISZORIGINALNIMIDEU POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TRGOVINA - SERVIS Uprava tal: 064 222 868 ta.: 064 222 867 LJUBLJANA. tel/fax.: 061 159 0 232 KRANJ. 1el/fa>c: 064 22? ISO SATELITSKI SISTEMI LASAT in RACE, možen kredit, vrtljivi sistemi. «064/719-014_583i Urejanje zelenic, nasadov, vrtov in škropljenje sadnega drevja kvalitetno in ugodno opravi. GAJA D.O.O., Kidričeva 13, Šk. Loka. « 631-854 5b34 KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletana okna, vrata, izdelujemo po naročilu. « 82-104 5982 Skultiviram zemljo na vrtovih, sadovnjakih, njivah. «48-144 5992 J&J SERVIS TV-VIDEO in HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto vsak dan od 9. do 17., smledniška 80, «329-886_mm Opravljam prevoze in manjše selitve do 1500 kg. 0215-211_«m Sprejemam ZIDARSKA in FASA-DERSKA dela s svojim odrom in materialom. 0 332-183 ali 213-537, zvečer. 6122 Izdelam vam projekt za gradbeno dovoljenje, hitro in po ugodni ceni. 0218-937 6173 Polaganje, brušenje in lakiranje parketa. 0871-185, od 8. do 12. ure STARO - NOVO - NOVO - SERVIS GOSPODINJSKE OPREME RIBNIKAR DARE v novi obliki NIVO d.o.o. KRANJ. ZOPET SERVISIRAMO: pralne stroje, štedilnike, hladilnike, bojlerje Tiki itd. K novi ponudbi sodi še nova trgovina s kompletno belo tehniko in leasingom na Likozarjevi ulici 27 v Kranju, tel.: 331-301. Odprto od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure. ŠPORT Novo ČELADO za motor, prodam. 0 326-055 5819 JADRALNO PADALO Edel, zelo ugodno prodam. 0 67-234 5921 STORITVE LEDO SERVIS - servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. Hitro in pocenil 0214-780 3264 POPRAVILA - MONTAŽA pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. 0325-815 3317 ROLETARSTVO NOGRAŠEK iz MIU 13, obvešča cenjene stranke DA NE POSLUJEMO VEČ NA TEM NASLOVU. Preselili smo se v Notranje Gorice. Za obisk in naročila se priporočamo na naslov RONO NOGRAŠEK, NOTRANJE GORICE, MAUSERJEVA C. 46. 0061/651-247 Polagam, brusim, lakiram - parket, pluto, topli pod. 041-662 4093 MONTAŽA in SERVIS centralne kurjave. « 632-520_4303 MONTAŽA TV ANTEN, dograditev A KANALA, MMTV, EURO 3. «215-146, 57-420_5378 nzdelujem kovinska vrata, vetrolove, stopnice, ograje, zastekljujem balkone...0631-537 5616 Kvalitetno izdelujem CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Prebačevo 32 a, 0326-426, popoldan 5757 SLIKOPLESKARSKE in PARKE-TARSKE storitve, izdelava plastičnih fasad itd. 0324-943, zvečer 6215 Nudimo knjigovodsko računovodske storitve, kakovostno in poceni! 0325-526 6217 SERVIS - previjanje elektromotorjev In rotorjev ročnega orodja. 0323-118, Bremec, Gubčeva 1, Kranj 6229 VODOVODNO NAPEUAVO V HIŠI, ter manjša popravila, vam naredimo kvalitetno in po lanskih cenah. 0218-427, non-stop 6241 Strokovno obrezovanje sadja in grmičevja. 0214-410, 714-282 6245 STANOVANJA Najamem 1 do 2-sobno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem Jesenice - Plavž ali Radovljica -Lesce. 081-436, od 9. do 11. ure dopoldan seoo Eno sobno STANOVANJE 36 m2, Brimerno za mirno obrt, cena 42.000 EM, v Kranju - Stara cesta, prodam. 0 069/87-308 5778 V Kranju zamenjam stanovanje 76 m2 za enosobno v Kranju ali okolici z doplačilom. 0 328-140 5820 Stanovanjsko HIŠO v Poljanski dolini v izmeri 5x7, podkletena, prodam. 0 691-676 5900 GORENJKA z odraslo hčerko išče 1 ali 2 sobno stanovanje ali sobo In kuhijo s souporabo kopalnice, na relaciji Jesenice - Rateče šifra: POMOČ 5026 "Ni parkir placa, kje pa, na GLOBUSU je vedno prosto!1 V Kranju zamenjam 2 sobno stanovanje za manjše. 0 065775- 542 ' 5029 STANOVANJE najamem za dalj časa, Bled - Lesce - Jesenice. 082-932 6027 Najamem STANOVANJE na Jesenicah. 078-755 6029 V Radovljici prodam novejše komfortno STANOVANJE 52.5 m2 na mirnem kraju, cena 1350 DEM/m2. 0714-887, po 16. uri 60m Na Planini oddam GARSONJERO 33 m2, najboljšemu ponudniku, šifra: PREDPLAČILO 2 LETI_soes Najamem 1-sobno stanovanje v škofji Loki ali okolici. 0621-349 eieo Mlada družina potrebuje STANO-VANJE. 0310-601, Danilo 6216 Prodam 2-sobno stanovanje v škofji Loki. Cena po dogovoru. 0620-004 6251___ Najamem garsonjero ali 1-sobno stanovanje, pomožnosti opremljeno in s telefonom. 0325-731 6254 ODDAM 2-sobno STANOVANJE na Jesenicah. 081-254, zvečer 8286 Najamem garsonjero, po možnosti s telefonom v bloku ali v hiši do 200 DEM. 0328-180, po 18. uri 6296 KRANJ: UGODNO PRODAMO: gar. 33,5 m2, 2-ss (64, 68 In 47 m2), 2+2 98 m2, ŠK.LOKA, 1-SS 39,5 m2, Frankovo nas. 3-33 80 In 2+2-ss 90 m2. GORJE 2-ss 47 m2 z garažo In v ŽIREH novo 2-ss 58 m2 ter druga. V KRANJU TAKOJ KUPIMO garsonjere, 1 in 2 sobna stan. NAJAMEMO STANOVANJA! APRON NEPREMIČNINE, 0214-674, 218-693 6303 VARSTVO VARSTVO za 1 letno deklico na našem domu iščemo. 0 41-109 5923 VOZILA DELI AVTOODPAD - ZASTAVA, YUGO, LADA, ŠKODA tudi novi deli. Mu-hovc, gorica 1. 0 715-601 4278 Prodam PRTLJAŽNIK za smuči in tovor za Z 101. 0326-594 5434 Oddam rezervne dele za Z 750, starejši letnik. 0 64-197 5924 Prodam avt. PRIKOLICO 350 DEM. 0061/613-308 6007 Prodam mašino za YUG0 45 po delih.« 261-648 od 7. do 15. ure - g. Dežman. Prodam moped PONY EKSPRES in Z 101 po delih. Zg. Bitnje 136 ene "CITROEN" rabljeni rezervni deli in odkup avtomobilov za avtoodpad! 0064/692-194_6135 Prodam AVTOPRIKOLICO dim. 150 X 100x 30. 0421-576 6184 VOZILA Prodaja, svetovanje pri prodaji, odkup rabljenih vozil. 0064/217-528 4558 Prodajamo osebna vozila: OPEL, FORD, BMW, FIAT, ALFA, LANCA, RENAULT, LADA, ŠKODA KOMBIJE, FIAT DUCATO, CITROEN RENAULT, PEUGEOT, tovorna vozila: TAM, rVECO IN VOLVO, plačilo ZA NOVA vozila je kredit ali leasing. Posredniško prodajamo rabljena osebna In tovorna vozila. Parkiranje na parkirišču je brezplačno. Rabljena vozila na zalogi: LADA SAMARA 1303, letnik 1987.R 18 1.4, letnik 1982, reg. do 7/ 94, Z 101, letnik 1983 in JUGO 45, letnik 1989. 0632-840, TEHNOCAR, Tavčarjeva 17, Škofja Loka 4eee PRODAJA, ODKUP, rabljenih vozil in prenos lastništva! 0325-981 4734 Enodnevni nakupovalni IZLET na Madžarsko, dne 19.3.94. Prijave na 049-442 4781 Ugodno prodam SIMCO HORI-ZONT. 0241-127_miš Z 101 GTL 55, letnik 1983, cena 1500 DEM, prodam. Kumljanc, Predoslje 172. 5882 YUGO KORAL 55, letnik 1988, prodam. 0 241-284 5893 OPEL ASTRA 1.4 GL, letnik 1992, lepo ohranjen, prodam. 0 801-266 YUGO 45, letnik 1984, ohranjen, cena 1600 DEM, prodam. 0 331- 858 5899 OPEL KADETT 1.4, letnik 1990, prodam. 0 217-203 5002 Malo rabljeno PRIKOLICO za oseb. avto, nosilnosti 500 kg, prodam. 0 242-238_5003 R 12 TL, cena 600 DEM, prodam ali menjam. 0 217-625 5007 PEUGEOT 106 XR, star 5 mesecev, prodam. 0 311-510 5009 GOLF bencinar, letnik 1981, reg. do 12/94, prodam. 0 56-506 5910 OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1989, 95.000 km, prodam. 0 213-133 5916 Z 750, letnik 1983, reg. do 10/94, prodam. Mavčiče 41. 5919 Z 750 LE, letnik 1984, reg. do 11/94, prodam. 0 67-234_5920 PEUGEOT LOOK, letnik 8/90, prodam. 0 41-109 5922 YUGO KORAL 45, letnik 1989, reg. do 2/95, prodam. 0 733-948 5925 GOLF JXD, prodam, v račun vzamem cenejši avto. 0 328-305 5927 FORD TAVNUS 1.6, prodam. 0 802-129__ 5931 ŠKODO 120 LS, letnik 1982, 33.000 km, prodam. 0 622-926, po 20. uri 5033_ VOLVO 345 GL, letnik 1980, avto-matik, metalno siv, prodam. 0 218- 135 5036 Z 101 komfort, letnik 1979, odlično ohranjen, prodam. 0 41-096, po 14. Ud. 5940 Prodaja novih vozil: DAIVVU in MITCHIBUSHI. Vse informacije 0242-300, 242-600 ali 325-981 4733 FIAT COMPAGNOLA. letnik 1967, reg. do 12/94, prodam. 0 633-165 aH 631-067_so« GOLF diesel, letnik 1989, cena 13.000 DEM, prodam. 0 85-156 5045_ GTL 55, letnik 1986, prodam. Perčič, Prebačevo 20. 5047 AUDI 80, letnik 1988, siva barva, centralna, alarm, klima, prodam. 0 881-452, od 11. do 23. ure. 5048 R 21 GTX 2000 kubikov, srebrno metalne barve garažiran, prva reg. 1989, prevoženo 72.000 km, prodam. 0 78-177, popoldan. seso Prodajarno, odkupujemo in servisiramo VILIČARJE različnih nosilnosti. 0 631-518_5952 Z 850 - kombi, za prevoz oseb in stvari, reg. do 3/95, cena ugodna, prodam. 0 861-675 5953 R 4 GTL, letnik 1988, 65.000 km, topo ohranjen, prodam. 0 215-545 Z 101 GTL, letnik 1983, zelo ugodno prodam. 0 329-143_5957 R 5, letnik 1991, rdeče barve, lepo ohranjen, 5 V, prodam. 0 312-494 YUGO 45, letnik 1984, prodam. 0 710-787_som UNO 45 S, letnik 1986, prodam. 0 311-319 5086 Z 101 GTL, letnik 1986, prodam. « 57-872_5967 R 12 TL, prodam. « 48-617 5971 126 P, letnik 12/87, reg. do 12/94, lepo ohranjen, gtaražiran, prodam. « 403-041 5073 Na podlagi sklepa sveta Krajevne skupnosti Radovljica pogodbeno zaposlimo GOSPODARJA NA KOPALIŠČU IN KAMPU v Radovljici za določen čas, v času letne sezone. V poštev pridejo kandidati s poklicem strojni ali elektro tehnik s smislom za delo na vodovodnih inštalacijah in urejanjem okolja. Zaželene so večletne delovne izkušnje. Pisne ponudbe pošljite na naslov. Krajevna skupnost Radovljica, Gorenjska c. 27 do 28. 3.1994. O izbiri boste obveščeni v 8 dneh po razpisnem roku. IfKBOUEB POMLADNO ZIMSKA AKCIJA VISOKOTLAČNIH PRALNIH STROJEV HDS695 HDS995 HDS1295 DELOVNI PRITISK | 150 bar 170b ar 180b ar TEMPERATURA VODE CENA Neto + P.D. 150°C 150 °C 150°C 3300 DEM 4200 DEM 5800 DEM ATEST, GARANCIJA, SERVIS, DODATNA OPREMA KINGDOM D.O.O., STANEŽICE23 U, 61210 LJUBLJANA TEL: 061/50-348 GOLF, letnik 1982, prodam. 544 631- 5977 YUGO 45, letnik 11/84, prodam, « 681-581 5971 BMW 520 I - 11/90 (24 ventilskO, granitno siv metalik, odlično ohranjen z veliko dodatne opreme, ugodne prodam. 878-029 sati Prodam Z 101, letnik 1976, registriran do avgusta. Zg. Duplje 80, B47- 190 599( Prodam 126 P, letnik 9/85, odlične ohranjen, prevoženih 32000 km. «216-944_599: Prodam HROŠČA, letnik 1975 ugodno. «861-373 599; Prodam ohranjen osebni avto Z 1.1 GX, letnik 11/87. CEna po dogovoru «57-030 sok SIERRO 1,6 L, letnik 1982. prodam «733-612, zvečer kxv GOLF 82, zelo dobro ohranjen ; dodatno opremo, prodam. 0725-055 6001 Prodam GOLF diesel, letnik 79 170000 km. «733-445 tov. JUGO SKALA ohranjena, stara 5 let reg. 1/95, prodam. Kos, Groh. nas. 7 šk. Loka sov Prodamo JUGO 45, letnik 1987, zi 2500 DEM. «620-807 eoii Ugodno prodam dobro ohranjer FIAT 126 P, letnik 1988. «43-093 6019 Prodam Z 101, letnik 1976, reg. d< 8/94, cena 600 DEM. B631-568602 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1990 TOMOS BT 50. «84-102 602 Prodam Z 101 JUGO 1.1 GX, letnik 1988, reg. 20.3.95. «620-789 aozs JUGO 45, letnik 1985, ugodno prodam. «77-503 6028 ŠKODO FAVORIT 91, 35300 km, prodam za 8500 DEM. «49-4308033 VISA 11 RE, letnik 1985, reg. do 29.6.94, prodam. Cafuk, C na Brdo 35 A, Kranj Kokrica 0034 Prodam ŠKODO, letnik 1979, reg. do decembra 94, cena ugodna. Podbrezje 4, Duplje 6036 R 4 GTL, lepo ohranjen, cena po dogovoru, prodam. «215-825, od 17. do 20. ure, razen sobote 8044 Prodam OPEL KADETT, letnik 1977, cena 3500 DEM, vreden ogleda. «43-390 8040 Prodam JUGO 1.1 GX, letnik 1987, modre barve, prevoženih 74000 km, lepo ohranjen, cena po dogovoru. «328-716 , _6060 Prodam R 4, letnik 1991. Brttof 83, Kranj___m«' Prodam FORD ESCORT 1.6 diesel, letnik 1987, reg. do 2.2.95. «83-848 6055 Vozilo AX 11 TRE, letnik 1988, reg. do 7/94, nove gume, radio, odlično ohranjen, prodam za 8500 DEM. «621-467_mm Prodam ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 1990. «43-494 6062 FOTOMODELI AGENCIJA "DOBER GLAS", V POVEZAVI Z BERNARDO MAROVT, VABI IZKUŠENA IN NEIZKUŠENA DEKLETA IN FANTE NA IZBOR ZA SNEMANJE KATALOGA ZNAMKE "ARMANI". TELEFON: 061/125-82-12 INT.203.VSAK DAN OD 10. DO 14. URE A FIAT TIPO 1,4 digital, letnik 9/90, 75000 km, IE, katalizator, centralno zaklepanje, električni pomik zatemnjenih stekel, nastavljiv volan, Michelin nove gume, radio Blaupunkt, odlično ohranjen, garažiran - prodam - cena 14.500 dem. «81-827_6063 BX CITROEN, letnik 1984, reg. 8/94 in GOLF diesel, letnik 1985, reg. 5/ 94, prodam. «83-735 eo65 Prodam JUGO 45, letnik 1986, 80.000 km. «84-147 6067 Prodam VW CARAVELLE 7 + 1 diesel, letnik 1985. «81-228 6070 Prodam R19, RT 1,4, 4 v, platinasta kovinska barva, letnik 6/93, 22000 DEM. «213-418_6072 Ugodno prodam R 4, letnik 1988 in VAMAHA YZF 750 R. «58-221 6075 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1988. «78-336_6077 Prodam ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 10/91, 32000 km. «874-281 R 4 GTL, letnik 1988, prodam za 3800. «620-885_6083 Prodam R 4 GTL, letnik 1986. «632-514 6o8s Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1982, reg. do 12.5.94. Tominčeva 26 (Stražišče), «311-182_soee RENAULT 5, 1390 cm3, letnik 1991, 3 vrata, metalne barve, prodam za 9000 DEM. «41-582_eooi OPEL KADETT 1.5 turbo diesel, karamboliran z rezervnimi deli, prodam. «211-090 6005 VW HROŠČ, letnik 1975, reg. do 7/ 94, cena 1600 DEM, prodam. «631-674 6101 Ugodno prodam Z 101 starejši letnik. «51-997 6102 Prodam Z 101, letnik 1976, neregistriran, v voznem stanju. «51-510 Audi Auto - Krainer CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 126, tel.:0043-463-21415 VOZILA*NAD.DELI*SERVIS GOVORIMO SLOVENSKO Prodam Z 128, letnik 1988, cena po dogovoru. »633-645 sioo JUGO 55 AX, letnik 1987, prodam ali zamenjam z vašim doplačilom. «325-107 eno JUGO 55 KORAL, letnik 1989, ohranjen, garažiran, prodam. «620-259 srn Prodam 126 P? letnik 1987, odlično ohranjen. «872-575 en7 YUGO 45, letnik 1987, prodam. O 58-320 6121 Karamboliran R 5 Campus plus, letnik 1992, 5 V, prodam. « 312-470 R 4 GTL, letnik 1988, avtoradio, reg. do 12/94, prodam. « 0609/616-139 6128 FIAT 126 P, v nevoznem stanju, reg. do 4/94, letnik 1979, cena 200 DEM, prodam. « 51-510 6132 R 4 GTL, letnik 1987, reg. do 2/95, rdeče barve, prevoženo 72.500 km, cena 3400 DEM, prodam. « 241-271, po 16. url. 6133 OPEL ASCONA 1.3 S, letnik 1983, reg. do 3/95, prodam. « 58-1186134 Ugodno prodam JUGO 55 A, letnik 1986, 17.6.93 reg. Špikova 11, Drulovka 8139 Prodam JUGO 45, letnik 1989. Šiškovo nas. 46, Kranj Stražišče ei42 Prodam FORD ESCORT, letnik julij 1991. «738-035_sus Prodam JUGO KORAL 60, letnik 1989. «621-929 6144 Prodam FIAT CROMO 2.5 turbo diesel, letnik 1988 z veliko dodatne opreme. Brvar, Zg. Bitnje 98 6145 Z 101, letnik 1979, vozna, registrirana, prodam za 700 DEM. «632- 465 6153 Prodam NISSAN SHERRY 1.5 GL, 5/ 84. cena po dogovoru. «58-337, popoldan 8157 Prodam GOLF bencinar, letnik 1986, prevoženih 60.000 km. «242-397 126 P, letnik 1988, malo karamboliran, kleparsko obnovljen, prodam za 2000 DEM. «632-465_eiee Prodam FORD FIESTO, letnik 1979, motor obnovljen. «723-552 6170 Prodam GOLF, letnik 1982, rdeč, prva barva, reg. 10/94. «872-074 6177_ Prodam VVARTBURG KARAVAN, prva reg. 3/89, 30.000 km. «421- 062 6183 Prodam Z GTL 55, letnik 1984, reg. do julija 1994. «631-701, int. 25 Prodam Z 128, letnik 1981, reg. do maja. «50-808 61sb Prodam JUGO 45 E, letnik 1987. «214-904, v petek od 8. do 14. ure Prodam AUDI 80, letnik 1974, ugodno. «312-053 6192 Prodam obnovljen GOLF GTI, letnik 1978, grafitna metalik barva in VW 1200 J, letnik 1975, reg. celo leto. «332-439 6103 PASSAT nemški, opremljen, letnik 1988, 1,8, prodam ali zamenjam. RUBIN KOKRICA, «215-545 6104 Prodam Z 101, letnik 1987. RUBIN Kokrica, «215-545 6105 VW POLO, letnik 1989, reg. do 3/95, prodam ali zamenjam. RUBIN Kokrica, «215-545 eiee Prodam JUGO 45, letnik 1988 in dobro ohranjen FIČO 750 860 621- 6107 Prodam R 4 GTL, letnik 1992. «871-074, po 15. uri 6198 JUGO 55, letnik 1990, lep rdeč, Srodam. RUBIN Kokrica, «215-545 •02 Prodam karambolirano vozilo VW 1303. Zg. Bela 28 6204 Prodam R 5, letnik 1989, veliko dodatne opreme. «710-090 s2os Z 750, kabriolet, letnik 1980, prodam. « 310-737 6212 R 4, jetnik 1989, prodam za 4700 DEM. šmid Dragica, Golnik 112 621 s Prodam GOLF GXD, letnik 87/88, dobro ohranjen. «46-112 6220 Prodam GOLF diesel, letnik 1990, metalna barva, 5 v. 0213-143 6225 Prodam FIČOTA, letnik 1979, reg. do 3.5.94. 0621-146 6226 Prodam zelo dobro ohranjen avto DAIHATSU APLAUSE, posebna izvedba 0211-707 6228 Prodam GOLF, letnik 1978, cena 1950 DEM. 0713-378 6233 Prodam Z 750, letnik 1983, registrirano vse leto. 0310-089 8239 BMW kot nov prodam, letnik 1983, rdeče metal barve, športen videz. Kranjska c. 31, Tržič, trgovina ADP 8240_ Ugodno prodam Z 750, letnik 1981. 077-389_6244 Prodam R 4 TL, letnik 1979 in R 4 GTL, letnik 1983. 0738-920, do 17. ure 6248 SCIROCCO GT, letnik 1980, prodam, cena po dogovoru. 0213-809 6240_ Prodam R 4 TL, letnik 1978, reg. do 11/94. Avto je generalno obnovljen in vreden ogleda. 048-641 6255 Prodam CITROEN AX 11 TRE, letnik 1987, 77000 km, sive metal barve, cena 7200 DEM. 0422-089 6267 GOLF, letnik 1981, reg. do 12/94, prodam. Q311-357_6266 Prodam odlično ohranjen AUDI 80 TD, letnik 9/88, cena 17300 DEM. 0311-390 6269 Prodam Z 750, letnik 1983, reg. do 11/94. Vučenovič, Golnik 46, Golnik 6270_ Prodam Z 101, letnik 1984 za 1200 DEM. 0325-862_6271 Prodam Z 101, starejši letnik. 0329- 502 6272 GOLF, letnik 1981, rumene barve, prevoženih 108.000 km, cena po dogovoru. 0061/52-923 6274 Odkup, prodaja in prepis vozil nudi. AVTOPRIS, d.o.o., 0312-255 6262 Prodam JUGO 45, letnik 90, cena 4000 DEM. 0312-255_6283 Prodam AX 11 TR, letnik 1989, 5 vrat. 0312-255 6264 Z 101, letnik 1985, reg. do 2.10.1994, dobro ohranjena, cena 1900 DEM, prodam. 044-056 6265 Hočete zaslužiti 2000 DEM za mesec? Pridružite se nami 0 0609/ 617-132 6213 Zaposlim pripravnika KOVINSKE STROKE. 0241-089_5825 K sodelovanju vabimo KOZMETIČARKE z večletno prakso. 0 326- 683 5837 Redno zaposlimo 5 zastopnikov za delo po kmetijah, delo je dolgoročno, Ponudbe na 0 633-181, od 7. do 9. ure. 5898 Prosto delovno mesto v predelavi plastičnih mas v Kranju, z dvoiz-menskim delovnim časom, zainteresirani mlajši moški pošljite krajši opis šolanja in del, ki ste ga opravljam sedaj. Šifra: VESTNO DELO 5001 Iščem ZIDARSKO SKUPINO za notranji omet. šifra: HIŠA seoe Takoj zaposlim delavca z veseljem do dela v kovinski stroki.0 41-663 ali 43-123 5912 Zaposlimo avtoelektričarja - elektronika, a 631-518 5046 •ZA ODRASLE IN OTROKE • ZAČETNIKE IN BOLJŠE SMUČARJE INDIVIDUALNE U$E ZA VSE, KI ŽELITE VEI SNOVVBOARĐ AU IČANJE SMUČARSKA ŠOLA BOHINJ 721 007, (9- 16 h) ALPSKO SMU INF.: 064 3KUPON GORENJSKEGA GLASA VAM V TL MESECU MARCU PRI PLAČILU TEČAJEV £ B PRINAŠA 10% POPUSTA I 22 HONDO CMC, 1.6 I hatchbac, 1600 cem, 110 KM (81 kW) - katalizator, I. 11/90, 90.000 km (dolge vožnje: Kranj_Muenchen). Avto je bil garažiran in redno servisiran in Ima ALU platišča, dodatno zimske gume + platišča, centralno zaklepanje in GT - alarm - daljinsko, električni pomik stekel in ogledal, ogrevane sedeže, pranje žarometov, radio- kasetofon z CD - enoto (10 x CD). 8214-166 ali 216-221_6290 Prodam R 4 GTL, letnik 1988/4. a49-356 6292 Z 101 1.1 GX, lita platišča, modre barve, letnik 1987, ugodno prodam. Cena 2200 DEM. 8725-917 6293 Prodam izjemno ohranjen, garažiran GOLF JGL 9/81, 67000 km. B216- 998 6295 Prodam CLIO 1.4 RT, letnik 1991, reg. celo leto. 8211-668 6299 Prodam GOLF, letnik 1982, ugodno. a323-851 63oo Na zalogi imamo; GOLFE GTI 16 V, PASSAT karavan 1.8, katalizator, UNO, letnik 1990, GOLF 1.3, letnik 1989, AUDI TD, letnik 1988, Z 128 in Z 101. 8 325-981 6307 SUZUKI SVVIFT GL, letnik 1991, po zelo ugodni ceni, prodam. 8 633- 353___6309 VISI 11 RE, letnik 12/83, reg. do 12/ 94 prodam. 8 213-620 ali 70-569 PIZZERIJA GRIL - restavracija v Kranjski gori redno ali honorarno zaposli KUHARJA - ICO in NATAKARICO. 8326-530, od 7.30 do 12. ure 5063 Iščem prijetno dekle za delo v šanku. 8421-057, petek popoldan eoss Dekle za strežbo in fanta z veseljem do pizzopeke, lahko brez prakse. Pizzeria Botana lahovče. 8421-714 6061_ Gradbeno podjetje nudi zaposlitev KV ZIDARJU, XV tesarju in delavcu. 8328-514, od 17. do 18. ure 6071 Delo na vašem domu, delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom ter znamko in dobili boste potrebna navodila, šifra: DOBRO PLAČILO 6074 DZS d.d. zaposli potnike za zastopanje njene prodajne mreže. Mesečna plača 47.000,00 SIT + PROVIZIJA + STIMULACIJA 8064/311-1016076 Iščemo prodajalce drobnega tekstila - teren Gorenjska. 8241-038, od 17. do 19. ure 6104 NATAKARICO zaposlim v škofji Loki. Sobote, nedelje - prosto. 8620-077 6140 Iščemo dekle za strežbo. Inf. osebno v slaščičarni Čebelica, c. 1 .maja 21 A, Kranj 6ise Nudimo delo In lep zaslužek osebam z lastnim prevozom in voljo do dela z ljudmi. 865-915 6205 PODJETJE d.o.o. ZAPOSLI: 1. POMOČNIKA DIREKTORJA - 1 delavec (za fizična, intelektualna in organizacijska dela v podjetju - Kranj) 2. PRODAJALKO ZA TEKSTIL - 1 delavka na Jesenicah 3. ADMINISTRATORKO ali EKONOMSKI TEHNIK -1 delavka (lahko pripravnica) 4. KOMERCIALISTKO za nabavo tekstila po Sloveniji in tujini -1 delavka IZOBRAZBA ZAŽELENA, SPOSOBNOST IN PRIDNOST OBVEZNA! Šifra: Z VAMI BOMO VELIKO BOLJŠI PRILOŽNOST TEDNA Redno ali honorarno zaposlimo zastopnike za prodajo težko pričakovanega artikla za vsak dom. Ponudbe s življenepisom pod "IZKORISTITE PRILOŽNOST" Nudim delo na domu sposobnim natančnim šiviljam. Šifra: PRECIZNA 6210__ _ Nudimo dobro plačano delo trgos-kega zastopnika z lastnim prevozoni in veseljem do dela z ljudmi. B58-384__»J Gostilna Osvald zkaposli NATAKARJA- ico zaželjeno pasivno znanje nemščine. 8801-128__gj Iščemo dekle - študentko za strežbo v KAVA BARU v Škofji Loki. S 631-134 ali 633-450_ V Okrepčevalnici zaposlim dekle 843-583, od 7.30 do 12. ure *g ŽIVALI ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam. Krivic, Zgosa 22, Begunje, 8733-232 *g PURANE bele, težke pasme, stare 5 tednov, za nadaljno rejo, prodarn. veterinarsko nadzorovana vzreja Naročila in informacije 8 064/222-304__5i2< RJAVE JARKICE, stare 9 in 12 tednov, prodam. Oman, Zminec, Šk.Loka, 8621-475__»f* TELICO staro 1 leto, za zakol a» nadaljno rejo, prodam. Trstenik 33^ KRAVO za zakol, prodam. Jezersk8 c. 92, Kranj.__ Dva teleta BIKCA SIMENTALCA kupim. 8 681-044__JJj 7 tednov stare PUJSKE, prodam Zupan, Podnom 20._ 300 kg. «061/841-272___JJ*. TELIČKO in BIKCA stara 7 dn'; prodam. Struževo 9, Kranj. 6125 AŽ PANJE s čebelami prodaj Reteče 82, škofja Loka __fj> Kupim 10 dni starega TELETA simentalca. «70-592___•J3 TELETA starega 10 dni simentalca «1 črnobelega, kupim. «312-237_J^ Prodam brejo TELICO ali menjarn za jalovo goved. Virmaše 42, SkO'J Loka___•2 Prodam KRAVO po teletu. «7lj:' 316 8203 TELICO črno belo 8 mesecev brejo, prodam. Praprotna polica ' Cerklje._ Prodam čistokrvne LOVSKE TEB' IERJE. Voklo 106, «49-442 Prodam BIKA težkega 500 «061/841-052 82 ZAPOSLITVE REKLAMNA AGENCIJA vabi k sodelovanju KOMERCIALISTE. Stimulativno nagrajevanje. « 218-204ali 57-235_5072 Iščem zidarsko in fasadersko delo. Imam skupino in delamo kvalitetno in poceni. «401-316 5210 PIZZERIJA OLIVA išče KV KUHARJA ali PRIPRAVNIKA ter DEKLE za pomoč v strežbi. Informacije Pizzerija OLIVA, Sv. Duh 93/a, Šk. Loka. 5767 Za delo v prijetnem gostinskem lokalu zaposlimo dekle z izkušnjami. B 214-369 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrla KARLA ŽURGA PTT UPOKOJENKA Ohranili jo bomo v%ajnem spominu. Delavci PE PTT KRANJ Prodamo prvič breje KOZE. «421- 232__ 6278 Prodam TELETA 120 kg težkega za rejo ali za zakol. «48-051 627» Prodam rjave JARKICE ter manjše in večje PRAŠIČE. Stanonik, «65-546 8287 Prodam JARKICE, stare 7 tednov. Grilc, «214-855 62»6 Prodam KRAVO simentalo v 9. mesecu brejosti 3 tele. Pokopališka 4, Kokrica «03» PRAŠIČE za rejo ali zakol, prodam. Prešeren, Gorica 17, «712-222 62se Prodam dva PRAŠIČA težka 150 kg. Struževo 20, Kranj 625» Prodam bele PIŠČANCE za nadaljno rejo po Izbiri. Dri novec, Strahinj 38, Naklo 6261 Prodam KRAVO simentalko po teletu in KRAVO brejo 6 mesecev. Visoko 5, ViSOkO 6288 Prodam mlado KOZO, dobro mle-karico. Grda 3, Cerklje 6273 Dve KRAVI SIMENTALKI po izbiri, prodam. « 725-719 6306 Prodam TELETA SIMENTALCA Zg. Duplje 26. 6314 KAMNOSEŠTVO Kaiper, Na Kalu 16, NAKLO, tel. 47-875,47-286 IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV IN NAPISOV ZAHVALA Z žalostjo v srcu smo se poslovili od naše mame, stare mame, prababice in tašče KATARINE ŠIMNIC Matijevčevc mame iz Zg. Upnice Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in jo pospremili na njeni zadnji Poti. Hvala dr. Cernetu za zdravniško pomoč, ter g. župniku za lepo opravljen pogreb. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Kristan in pevcem, ter vsem, ki ste kakorkoli pomagali v teh dneh in ste ostali neimenovani. VSI NJENI Zg. Lipnica, Kropa, Zasip, Radovljica, 5. 1994 ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage žene, mame in stare mame ANGELCE SLIVNIK roj. Zore iz Sp. Gonj ^zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Posebej se Zanvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in nudeno pomoč, g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Hvala tudi sodelavcem Merkurja, Komunale Radovljica m Slovenskih železnic Jesenice. VSI NJENI Sp. Gorje, 12. marca 1994 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, brata in strica MILANA ŽMAVCA ?e iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in JPK vodovod, za pečena sožalja, cvetje, sveče in ker ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. **nsrčna hvala prof. dr. Debencu, dr. Grilu, dr. Jerajevi, dr. Križajevi, dr. Keclju in vsemu strežnemu osebju bolnišnice Golnik, patronažni sestri Meliti in Francki. Zahvaljujemo se Kaplanu Jožetu in Niku za opravljeni pogrebni obred, pevcem, govorniku za poslovilne besede in zaigrano Tišino. VSI NJEGOVI Kranj, 8. marca 1994 ZAHVALA lrceJedalo vse, **> imelo "obene bilke zt*e ni poielo. Ob boleči izgubi naše drage tete in svakinje MAGDE MEGUŠAR roj. Muri vseni^u"0 svaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, cvetje, sveče in Laz in StC name*to cvetja darovali za potrebe farne cerkve. Zahvaljujemo se g. dekanu Cirilu H11, g. Krču in njegovim pevcem, podjetju Navček in vsem, ki ste kakorkoli počastili njen spomin. VSI NJENI Jezersko, 10. marca 1994 V SPOMIN To vem pa, da mi v srcu iiviš, kjer jasno se v svitu nesmrtnem iariš; -iznikne krasota naj stvamice vsa, ti v duši ostaneš mi večno krasna. (S. Gregorčič) Na prvi pomladni dan mineva žalostno leto, odkar je brez slovesa za vedno odšla od nas ljuba žena in mami ANGELCA MAČEK roj. Kne, Iz Britofa 305 pri Kranju Vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen prerani grob, ji prinašate cvetje, prižigate svečke, iskrena in prisrčna zahvala. Žalujoči: mož Franci, sin Zoran in sin Frenk z družino ZAHVALA Ob smrti naše mame, stare mame, tete, prababice JOŽEFE DRAKSLER roj. Jamnik, p.d. Volarjeve mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijatljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju bolnišnice Golnik, g. župmku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem iz Naklega za lepo petje. Vsem imenovanim m neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI V SPOMIN * Minilo je že leto dni, ko tebe Angelca od nikoder ni Tvoje telo v grobu zdaj počiva, tvoja duša naj pa sveti raj uliva. Na današnji dan pred letom dni nas je zapustila sestra ANGELCA OBLAK Hvala vsem, ki se je spominjate. VSI NJENI Škofja Loka, 18. marca 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tete FRANČIŠKE NOVAK roj. Ažman *se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo zapete žalostinke in solistu za zaigrano mino. Žalujoči: sin Janez z družino v imenu vsega sorodstva Kranj, 15. marca 1994 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda, brata in strica JOŽETA GRILCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše, ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala župnikoma ter pevcem za lep pogrebni obred. Prisrčna zahvala St< sodelavcem Piroterma, Iskre posebej iskrena hvala »tevci in Planike. Vsem in vsakemu Žalujoči žena Angela, sinovi Ciril, Jože, Vinko in hčerke Angeli, Mici, Ani, Marjeti, Francka, Magda, Olga z družinami, ter ostalo sorodstvo Trata, Adergas, Ljubljana, Orehovlje, Voglje, 13. marca 1994 V SPOMIN Živel si z zemljo in ljudmi, Sradii si z voljo, kot je ni. Mf preudaren si, pogumen, za nikogar nikdar utrujen. Ko zdravje te je zapustilo, si zmeraj upal, da se bo vrnilo. Čeprav si mnogo pretrpel nikdar ti nisi to velel. 19. marca bo minilo 10. leto, odkar nas je zapustil mož, ata, brat in stric ŠTEFAN URBANC iz Trstenika Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in prinašate rože. Spominjajo se ga žena Barbara ter hčerki Francka in Minka z družinama NAJAVLJAMO Občni zbor Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na občni zbor društva, ki bo danes, 18. marca 1994 ob 17. uri v Domu kulture v Naklem. Pohodno-planinska sekcija vabi Pohodno-planinska sekcija društva upokojencev Žirovnica vabi na planinski izlet na Oj-sterc 610 m in Osojnica 640 m nad Bledom. Izlet bo v torek, 22. marca 1994, zbor ob 8. uri pred domom upokojencev na Selu z osebnimi vozih. Hoje bo 4 ure in je potrebna primerna planinska oprema. Kulturne prireditve Klub škofjeloških študentov Škofja Loka vabi v Četrtek, 17« marca, ob 20. uri v Križno goro nad Škof j o Loko na predavanje s predstavitvijo diapozitivov Benetke in Beneške maske 1994 , v nedeljo, 20. marca, ob 20. uri v hotel Transturist v Škofji Loki na predavanje z multivizijsko predstavitvijo Pot v drugačnost ali Z motorji po Aziji in v petek, 25. marca, ob 20. uri v Hotel Transturist v škofji Loki na predavanje z diapozitivi Potep po deževni; a nepozabni Škotski. Vsa predavanja so brezplačna. Informacije po tel.: 064/621-450. Izlet v Posavje Društvo upokojencev Kranj vabi na avtobusni izlet v Posavje, ki bo v torek, 29. marca 1994, ob 7. uri izpred kina Center Kranj. Prijave sprejema Društvo upokojencev Kranj, Tomšičeva 4 vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Pohod Žabnica - Šutna -Rovi - Planica Odsek za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira v soboto, 26. marca 1994, pohod od Žabnice, preko Šutne, mimo Rovta na Planico. Zberite se ob 7.40 uri na avtobusni postaji v Kranju. Planinski izlet na Viševnik Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi ljubitelje gora na planinski izlet na Viševnik, ki bo v četrtek, 24. marca 1994, z odhodom ob 7. uri s posebnim avtobusom izpred kina Center Kranj. Prijave sprejema Društvo upokojencev Kranj, Tomšičeva 4 vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Predavanje Toma Križnarja Boh. Bistrica - Jutri, v soboto, ob 20. uri bo v Domu J. Ažmana Tomo Križnar ob diapozitivih predstavil popotovanje s kolesom do Tibeta in tudi svojo knjigo Z biciklom v Tibet, ki bo na voljo s tridese-todstotnim popustom. Folklora nastopa Ribno - V Kulturnem domu Ribno bo jutri, v soboto, ob 17. uri Srečanje otroških in odraslih folklornih skupin občine Radovljica. Na prireditvi, ki jo organizira ZKO Radovljica se bodo predstavile štiri otroške folklorne skupine in štiri odrasle folklorne skupine. Balantičev recital Kranj - V kranjski župnijski cerkvi bo jutri v soboto, ob 19. uri literarna skupina Tolmuni predstavila recital sonetnega venca Franceta Balantiča z naslovom Bogat sem kakor tihi glas piščali. Z istim recitalom pa bodo že danes, v petek, člani Tolmuna nastopili v Kulturnem domu v Železnikih. Pomladni pozdrav Sovodenj - V nedeljo, 20. marca, ob 16. uri bodo učenci podružnične šole Sovodenj izvedli kulturni program z naslovom Pomladni pozdrav. Obenem pa bodo odprli tudi razstavo ročnih del članov Društva upokojencev Sovodenj. Brucovanje študentov Selške doline V soboto ob 20. uri bo v Kulturnem domu v Železnikih brucovanje, ki ga pripravlja Klub Študentov Selške doline. Za zabavo bo igral ansambel Obzorje. • M. G. Drugačna Sibirija Klub študentov Kranj v nedeljo ob 18. uri v sejni sobi kluba na Poštni 3 v Kranju prireja potopisno predavanje z diapozitivi z naslovom Drugačna Sibirija. Vstop je prost. • M. G. Otroci materam Občinski odbor SKD Kranj vabi v sredo, 23. marca, ob 20. uri v dvorani Kina Center prireditev z naslovom Otroci materam. Pridružite se jim! Sovodenjski upokojenci vabijo Društvo upokojencev iz So-vodnja, ki je staro komaj dve leti, je vendarle izjemno aktivno. V soboto bo imelo svoj redni letni občni zbor, ob tej priložnosti pa bodo odprli tudi razstavo ročnih del svojih članov ter starih predmetov iz teh krajev v Poljanski dolini. Razstava bo odprta v soboto od 14. do 18. ure, v nedeljo pa od 9. do 18. ure. 19. zimski pohod na Porezen Planinsko društvo Cerkno, Združenje borcev NOV Cerkno, borci brigade Srečko Kosovel, borci Ing. bataljona XXXI. divizije in borci Gorenjskega vojnega območja vabi- 4o na 19. zimski pohod na 'orezen, ki bo v nedeljo, 27. marca 1994, ob vsakem vremenu. Ob 11. uri bo na vrhu Porezna komemoracija v spomin padlim v ofenzivi marca 1945. Pohod bo potekal iz naslednjih smeri: iz Cerknega, Železnikov, Jesenic, Podbrda in Petrovega brda. Na pohodu upoštevajte navodila planincev in gorske reševalne službe. Koča na vrhu je oskrbovana, priporočajo pa vremenu primerno obleko in obutev, in ne pozabite na izkaznico pohodov. Zborovanje jezerskih planincev Jezersko, 18. marca - Jutri, 19. marca 1994, ob 18.30 bo v dvorani Korotan redni letni občni zbor Planinskega društva Jezersko. Vodstvo vabi člane, da se srečanja udeležijo v čim večjem številu. • S. S. Zbor šenčuskih športnikov Šenčur, 18. marca - Danes ob 19. uri bo v domu Športnega društva Šenčur redni letni občni zbor tega društva, ki zdužuje približno 300 članov. Udeleženci se bodo seznanili z delovanjem v zadnjem obdob- 1*u in se dogovorih' o ciljih za )odoče delo. Obenem bodo izvolili nove sodelavce v uspravni odbor društva. • S. S. Gasilci so posredovali dvakrat Kranjski gasilci so samo v torek posredovali kar dvakrat. Prvič že dopoldne na Cesti 1. maja, ko so se vžgale smeti na tovornem avtomobilu kranjske Komunale, kar je že drugi letošnji primer, ki ga pripisujejo malomarnosti tistih, ki odlagajo goreče odpadke ali vanje odmetavajo goreče cigaretne ogorke. Popoldne okoli 17. ure pa so bili policisti obveščeni o gozd- nem požaru na obrežju reke Save med Prebačevim in Žer-javko. Gasilci so se tja odpravili z dvema voziloma, vendar je bila lokacija požara težko dostopna. Požar se k sreči ni razširil, do konca pa so ga s pomočjo traktorske cisterne pogasili gasilci Gasilskega društva Hrastje - Prebačevo. • M.G. Gorenjske ceste bodo spet polne Ta konec tedna bodo gorenjske ceste zaradi svetovnega prvenstva v smučarskih poletih v Planici in Jožefovega sejma na Jesenicah znova zelo prometne. Posebnega prometnega režima ne bo, prometni policisti pa priporočajo pravočasen nakup nalepk za avtomobile, da ne bi po nepotrebnem prihajalo do zastojev. Vozila, ki ne bodo imela ustreznih nalepk, bodo policisti izločali v Podkorenu. Sicer pa ob cesti več patrulj Erometne policije, promet pa odo nadzorovali tudi s helikopterjem. Opozarjajo na previdno in strpno vožnjo, proti kršilcem prometnih predpisov pa bodo ustrezno ukrepali. M, Kor Pjev/ v ftevm. Zadel otroka V sredo dvajset minut pred devetnajsto se je v kranjskem naselju Planina pripetila huda prometna nezgoda. 35-letni Radojica S. je vozil osebni avto VW golf po cesti Jaka Platiše proti ulici Janka Puclja. Pri stanovanjskem bloku v ulici J. Puclja 19, kjer je križišče enakovrednih cest, mu je nasproti s kolesom BMX pripeljal 7-letni Igor Š. Kolo je bilo brez predpisane razsvetljave, v okvari pa je bila tudi zadnja zavora. Voznik Radojica Š. ni upošteval kolesarjeve prednosti, poleg tega pa je vozil z neprilagojeno hitrostjo. Vozilo je trčilo v levi kolesarjev bok, pri tem pa ie otroka vrglo na motorni pokrov. Voznik je še zaviral, otroka je vrglo še tri metre naprej, in nato pa je s hudimi telesnimi poškodbami obležal v travi. Na policistov znak ni ustavil Tudi druga prometna nesreča se je zgodila v naselju Planina, za katerega kranjski policisti nasploh pravijo, da tam vlada Eopolna anarhija. Policist ranjske policijske postaje Zmago S. je med svojim delom, ki sicer ni bilo namenjeno urejanju prometa, skušal ustaviti mopedista, ki je z vožnjo po pločniku ogrožal pešce. Mope-dist, za katerega se je izkazalo, da je bil pod vplivom alkohola na policistov znak ni ustavil, ampak je treščil vanj. Oba sta padla po tleh, pri tem pa je veriga mopeda policistu odrezala del prsta. • M. G. (loto bobnar) Naša nagrada Legatovim vnukom V redni prilogi, namenjeni sedanji jeseniški občini pod naslovom Od Rateč do Rodin, je bila v nagradni igri Vsak teden ena srečna družina, sreča namenjena v Selo pri Žirovnici. Nagrado Gorenjskega glasa je prinesla na hišno številko 33. Tam sta se nenavadnega obiska silno razveselila upokojena Francka in Viktor Legat. Ko smo Legatove obiskali, nam je vsa smejoča se gospodinja Francka pripovedovala: "Na Gorenjski glas smo naročeni od... Saj sploh ne vem, od kdaj, ampak kar pomnim, je pri naši hiši. V nagradnih igrah nisem nikoli nič dobila, bila pa sem ie izžrebana za Glasov izlet - pred mnogo leti. Imeli smo se imenitno in tega izleta nikoli ne bom pozabila. Mož je sedemnajst let delal v elektrarni in najina pokojnina je majhna. Polovico najmanjše! Rodili so se štirje otroci in danes imava kar devet simpatičnih in pridnih vnukov. Čeprav denarja ni v izobilju, s skromnostjo in majhno kmetijo že nekako shajava. Če sem bila vesela nagrade? Pa še, kako sem je bila vesela! Vsak tolar pride prav! Ker imam svoje vnuke zelo rada, bodo nagrade vsekakor deležni in je na moč veseli...." • D.S. - Foto: Janez Pelko Francka in Viktor Legat s Sela pri Žirovnici z enim od vnukov. Konferenca kranjske gasilske zveze Kranj, 18. marca - Danes ob 17. uri bo v dvorani doma krajanov v Šenčurju redna letna konferenca Občinske gasilske zveze Kranj. Članstvu bodo poročali o svojem delu predsednik Marjan čeferin in drugi člani iz vodstva organov predsedstva, med razpravo pa oo priložnost tudi za pogovor o dejavnosti posameznih društev. Po sprejemu delovnega in finančnega načrta za 1994. teto je predvidena Še podelitev gasilskih odlikovanj in spominskih priznanj. • Trgovski Pro foMMEna Staneta Žagarja 37, 64000 Kranj d.o.o., p.p. 35, tel.: 064/212-635, 214-183, fax: 064/214-183 VAŠI STARI ZNANCI PONOVNO Z VAMI IN ZA VAS I V SREDO, DNE 23.3.1994 PONOVNO ODPIRAMO TRGOVSKI CENTER PR0 C0MMERCE V BIVŠEM OTROŠKEM VRTCU NA PRIMSK0VEM - POLEG TOVARNE IBI. POSEBNA VELIKONOČNA PONUDBA: IZBIRA BLAGA, KAKOR TUDI CENE UGODNEJŠE KAKOR NA RAZNIH TOVARNIŠKIH RAZPRODAJAH, AKCIJSKIH PRODAJAH, GROSIST1H, ITD. NAJ VAM ZA POKUŠINJO NAVEDEMO NEKAJ CEN: • jogi rjuhe 690,00 SIT • ženske hlačne nogavice 79,00 SIT • moške srajce - dolg rokav 390,00 SIT • majice T-Shlrt 290,00 SIT • kuhinjski prtički 59,00 SIT • otroški puloverji 990,00 SIT • frotir brisače 290,00 SIT • moške flanela srajce 790,00 SIT itd... NE ZAMUDITE TORKOVEGA GORENJSKEGA GLASA S POSEBNO PRILOGO z NAŠO KOMPLETNO PONUDBO - PRESENEČENI BOSTE NAD IZBIRO. ŠE BOLJ PA NAD CENAMI. PRI NAS NE BOSTE KUPUJ MAČKA V ŽAKUU - NUDIMO tđk% VAM KVALITETO ZA PREVERJENO NAJNIŽJO CENO. \W*\, -:_;_;_' i ■ i i ■ 11111 l*i. i_i_-- RADIO KRANJ Slovenski trg 1 Tel.: 064 - 222222 program, 222825 uredništvo, 221186 komerciala, Faz.: 221865