— 86 —
Otdačenje posojilnili zadrug.
Spisal dr. J. Vošnjak.
1. Dozdanji način obdačenja.
Med najimenitnejše naprave, s katerimi se pomaga neodvisnemu rokodelcu in zemljišnemu posestniku ob časih denarne stiske in sploh v konkurenci proti velicemu kapitalu, spadajo hranilne in posojilne zadruge. Čem bolj veliki kapital preti uničiti celi srednji stan v državi, ter vstvariti malo peščico bogatinov tik neštevilne pro-letarijatske mase, tembolj je treba premišljevati in skrbeti, kako se ustaviti nenaravnemu in nevarnemu socijalnemu stanju, kateri izvira iz rastočega nadvladanja velicega kapitala in pogina dozdaj še neodvisne mase v obrtih in na kmetih delujočega ljudstva. Države bi morale vso pozornost obračati na socijalno vprašanje, ne pa mirno gledati, kako narašča moč one socijalistične stranke, ki ima v svojem programu uničenje dozdanjega državnega in socijalnega reda, morale bi podpirati vse naprave, s katerimi se ohrani in okrepi dozdaj še neodvisni srediyi stan, ne pa, da jih zavkajo
— 37 —
s fiskalnimi naredbami, kakor se je pri nas godilo hranilnim in posojilnim zadrugam.
Naložil se jim je namreč zraven pridobitnega (Enverb-) tudi prihodninski davek (Einkommensteuei*) in sicer v istej visokosti, kakor delniškim družbam. In vendar se na prvi pogled vidi, da so posojilnice po vsem druga naprava kakor delniške družbe. Pri delniških družbah se združi mnogo malih kapitalov, da si pridobe moč velicega kapitala, v posojilnicah pa je združenih več ali manj malo imejočih, delujočih ljudi, da si s skupnim kreditom pridobe denai"na sredstva ceneje, kakor bi mogel vsak sam za sebe. V delniškej družbi je vplačan ves ali večji del kapitala; za delničarja se nikdo ne briga; pri posojilnici pa se pred vsem vpraša, kdo je zadružnik, kakih je lastnosti in zmožnosti; znesek vplačanega kapitala (zadružnih deležev) je neznaten. Posojilnice se vstanovljajo, da se velicemu kapitalu nasproti more zdržavati delovni človek neodvisen in zmožen konkurirati. Delniška družba išče kolikor mogoče velik dobiček; posojilnica ne išče dobička, ampak, kakor pravi zakon od 9. aprila 1873 v §. 1., namerava samo pospeševati obrt ali gospodarstvo svojih členov po skupnem delovanji ali po davanji kredita. Kako se je tedaj moglo zahtevati od posojilnic, da so morale plačevati zraven pridobitnega davka na podlogi patenta od leta 1812 še 10 "/o prihodninski davek, ki znaša s prikladami vred povsod 20 do 25 "/„ čistega dohodka! Pri tem pa se je čisti dohodek navadno s takim načinom izračunal, da davek ni samo požrl celega čistega dohodka, ampak, da se iz tega dohodka še pokriti ni mogel! Nasledek tega je bil, da so posojilnice morale visoke obresti jemati od svojih dolžnikov, v nasprotji s svojim humanitarnim namenom.
Da pri tem ne gre za kake malenkostne denarne zavode, in da je zadružništvo jako važen faktor postalo v narodno-gospodarskem oziru, kažejo naslednje številke. Leta 1878 je bilo v Avstriji davku podvrženih 1119 hranilnih in posojilnih zadrug, ki so razpolagale z 19,720.000 gld. zadružnih deležev, 106,152.000 gld. hranilnih vlog, 3,638.000 gld. reservnih fondov, 11,639.000 gld. druzih fondov, tedaj z znatnim kapitalom 141 miljonov gld.*) Zraven posojilnic
*) Kdor si želi natančnejših dat, naj bere: Znr Statistik der oster-reichischen Vorschiiss-Vereine. Statistische Monatschrift 1880. — Motivenbericht der Regierung (113) und des Ausschusses (162. IX. Session) des Abgeordneten-hanses; stenografisohes Protokoli 61., 62., 63. Sitzung de 1880. Pis.
— 38 —
je v Avstriji 292 druzih gospodarskih (konsumnih, magazinskih itd.) zadrug. Posojilnicam so davkarije izkazale dobička 1,213.892 gld., ter jim naložile pridobitnega in dohodninskega davka 356.286 gld., tako da so posojilnice z občinskimi, okrajnimi in deželnimi prikladami vred 1878. leta plačale do 700.000 gld. davka aU 60 »/o svojega izkazanega dobička.
Leta 1873, ko se je z zakonom od 9. ajjrila uredilo zadružništvo, se je z zakonom od 21. maja pridobitnim in gospodarskim zadrugam dovolilo nekaj olajšav glede koleka in neposrednjih pristojbin, a glavno breme, pridobitni in dohodninski davek sta se pobirala slej ko prej vzlic prošnjam in pritožbam vseh zadrug in vzlic neveselej prikazni, da so nekatere zadruge se razpustile vsled visocega davka, nove se pa niso vstanovljale.
V zimskej sesiji 1879. državnega zbora je vlada vendar enkrat l)redložila načrt zakona o nekojih spremembah pridobitnega in prihodninskega davka za pridobitne in gospodarske zadnige in posojilnice. Vladni predlog se je v posebnem odseku, katerega ud je bil tudi pisatelj teh vi'stic, temeljito pretresaval in znatno spremenil. Vlada je hotela davek olajšati samo kreditnim zadrugam in posojilnicam, odsek pa je veljavo zakona raztegnil na vse zadruge, tedaj tudi na konsumne, magazinske, stavbine itd. zadruge. Vlada je za podlago oproščenja od davka vzela znesek 5000 gld., ako posojilnica ne kaže večjega bilančnega aktivnega stanja. Zarad nejasnosti in pretečih prepirov je odsek se odločil za vsakoletni čisti dobiček do 300 gld. kot podlago oproščenja. Vlada je hotela pridobitni davek še naprej pobirati od posojilnic, če prav v manjšem znesku; odsek pa je oprostil zadruge tudi pridobitnega davka. To so bile glavne spremembe od odseka državnemu zboru predložene. Državni zbor pa je glede na vladno izjavo, da sicer zakon ne dobi najvišje sankcije, restringiral odsekove sklepe in se bolj držal vladnega predloga. A gospodska zbornica se je vrnila do sklepov odsekovih, kar je napotilo poslansko zbornico, da je tudi ona v seji 18. decembra 1880 sprejela zakon, kakor je bil od odseka izdelan; 27. decembra 1880 pa je dobil ta zakonski načrt najvišje dovoljenje.
2. Obdačenje po zakonu od 27. decembra 1880. Zakon velja za vse na podlogi zakona od 9. aprila 1873. leta (drž. zak. št. 70.) vstanovljene zadruge, katere se v svojem delokrogu
— 39 —
omeje na svoje zadružnike, če prav — in ta določba je važna — tudi od nezadružnikov denar najemajo ali blago kupujejo; dalje velja zakon za kontribucijske posojilne kase in za občinske posojilnice. Vse te. zadruge bodo proste pridobitnega davka (Erwerbsteuer), prihodninski davek pa bodo plačevale samo tiste zadruge, katerih čisti dohodek (Reiuertrag) 300 gld. na leto preseza. Zakon jako natanjko, in to je treba nasproti fiskalične namene tirajočim davkar-skim oblastim, določuje, kako se ima zračunati čisti dohodek, V obče delajo čisti dohodek po bilanci izkazani presežki (Ueber-schiisse), ki se kot obresti, dividende, tantijeme ali s katerimkoli imenom razdele, reservnemu fondu pridado ali na prihodnji račun zapišejo; dalje vsi zneski, kateri se rabijo
1. za povekšanje zadmžnega kapitala;
2. za vnienje denarnih vlog, hipotekovanih in druzih iz dohodkov v bilanci ne izkazanih kapitalov. Vladni predlog je govoril o vrnitvi dolgov sploh, a potem bi kaka davkarska oblast lehko tolmačila, da se s tem misli na vrnitev dolgov v tekočem prometu. Zato je najbolje, da se jasno izreče, da spadajo pod to točko samo vrnitve zadružnih deležev, hipotekevanih in druzih kapitalov, če se ne plačajo iz dohodka tekom leta, predno je po bilanci izkazan;       ,
3. za poobrestenje na realnem posestvu podvzetja hipotekovanih kapitalov;
4. za darila in dniga volila, če se ne dado že obstoječim dobrodelnim zavodom. Mnoge posojilnice iz svojih čistih dohodkov podpirajo šole ali druge dobrodelne namene. Navadno se za taka volila plača pristojbina, tedaj bi od posojilnic darovana bila dvakrat od davka zadeta;
5. za plačauje prihodninskega davka.
V podlago za odmerjenje davka se ne smejo vračuniti: ' 1. bilančno predpisani dobički iz prejšnjih let;
2. dohodki iz objektov, gruntnemu in hišnemu davku podvrženih v znesku, ki ostane po stroških za nje izdanih;
3. stalne plače in remuueracije, katere dobivajo posamezni zadružniki, členi vodstva in nadzorstva za svoje zadrugi storjene službe;
4. obresti tujih v podvzetji rabljenih kapitalov;
— 40 —
5. isti del dohodkov, ki se rabi za odpis inventara, izgub ali za stvarjenje posebnih fondov (odpisovalnih, amortizacijskih, reservenih, itd.)
Po teh natančnih določbah si lehko vsaka posojilnica izračuna znesek, kateri bode podlaga dohodninskemu davku, kar dozdaj nikakor ni bilo mogoče, ker so se ravnale davkarije po raznih ministerijalnihnaredbah, včasi nejasnih, včasi samim sebi protislovnih.
Dohodninski davek bodo plačevale le one posojilnice, katerih čisti dohodek bode presezal 300 gld. na leto, a tudi te v manjšej meri, kakor dozdaj, namreč za prvih 1000 gld. le dve desetinki, za drugih tisoč pet desetink, in še le za višje zneske polni davek. Ako tedaj izkaže posojilnica 1000 gld. čistega dohodka, plača prihodninskega davka samo za 200 gld., pri čistem dohodku 2000 gld. samo za 1000 gld. Objednemseje sklenil zakon, vsled katerega so zadruge glede premakljivega imetka proste pristojbin-skega ekvivalenta (Gebiihrenequivalent), glede nepremakljivega imetka pa so podvi-žene pristojbinskemu ekvivalentu v meri od 1 Vj "/o vrednosti s priklado.
S tema zakonoma pridobe posojilnice znatne olajšave, kajti večina bode ali prosta vsacega davka, ali le male zneske morala plačati, dočim so dozdaj vse bile obdačene.in služile kot ugodni predmet za povekšanje fiskalnih dohodkov. Naj bi zdaj tudi rodoljubi po slovenskih pokrajinah vstanavljali posojilnice, katerih je še le prav skromno število, da si bi v mnozih krajih potrebne bile v podporo našega srednjega stanu, neodvisnih rokodelcev in kmečkih posestnikov.