Izhaja vsakega mmmmmm m l*T> M Cene inseratom 15. v mesecu. A B H m B I po dogovoru. — Stane na leto w /BF šmk M kh H SB H I ga ■ gWL lnterurb. telefon 6 K- Uredništvo B H H Bugflr H I B V M Ok štev. 3. Poštno- upravništvo Bf M B H B lBtt B I B B B hrani Celje, Stross- ^ B ^B B M B čun štev. 10.415. majerjeva 3. £ B^ Jgft, W Ponatisi so do- Rokopisi se ne voljeni le, ako vračajo. — Na- v ^ se navede vir. ročnina se po- LIST ZA ZADRUŽNIŠTVO IN KMETIJSTVO — Reklamacije Zvezi«* v" Celju! LAST IN GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V CELJU pSineprost^. XIV. redni občni zbor Zadružne Zveze v Celju. XIV. redni občni zbor Zadružne Zveze v Celju — prvi v naši svobodni, ujedinjeni jugoslovanski kraljevini! — se je vršil v nedeljo, dne 20. julija 1919 ob 10. uri dopoldne v mali dvorani celjskega Narodnega doma. Zastopanih je bilo na občnem zboru 25 zadrug, vrhu tega je došlo na zborovanje tudi večje število prijateljev našega zadružništva iz Celja in okolice. Bridko nam je bilo pri srcu, ker niso bile na zborovanju zastopane naše dolgoletne, zveste primorske članice. V onih časih, ko so celo naši domači ljudje obupavali nad bodočnostjo naše zadružne organizacije, so nas čvrsto podpirale gmotno in moralno naše primorske zadruge. Zvestoba za zvestobo! Primorski bratje! 1 mi slovenski zadrugarji ne pozabimo Vas, ki sedaj trpite v naši neodrešeni domovini — in kolikor je v naši moči in v našem obilježju, bodemo storili za Vaše odrešenje! Dnevni red zborovanja je bil sledeč: 1. Pozdrav predsednika. 2. Či-tanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora-3. Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v I. 1918. 4. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1918 in o razdelitvi čistega dobička. 5. Določitev prispevkov za revizijo in v pomožni zaklad. 6. Razni predlogi in nasveti. I. Otvoritev občnega zbora. Ob 10. uri je otvoril občni zbor predsednik Zadružne Zveze dr. Anton Božič, konštatiral v smislu § 30 zadružnih pravil sklepčnost in ugotovil, da je bil občni zbor z navedbo dnevnega reda v smislu § 27 zadružnih pravil pravilno razglašen v »Zadrugi« št. 5 in 6 z dne 15. maja 1919; vrhu tega so bile vse zadruge 8 dni pred zborovanjem vabljene s priporočenimi pismi k udeležbi. Pred prehodom na dnevni red pa je izvajal predsednik; »Prvi naš pozdrav veljaj pr.voboritelju za narodno ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbov, našemu presvetlemu, junaškemu vladarju, kralju Petru I.! Kakor je vodil doslej ožjo svojo domovino do sreče in zmage nad stoletnimi, premočnimi sovražniki, tako smo prepričani, da ima pod njegovim slavnim žezlom sedaj celi naš ujedinjeni jugoslovanski narod pričakovati lepšo, solnčnejšo bodočnost. Prepričan naj bode, da je zasi- gurana njemu in visoki njegovi porodici naša neomejena udanost in zvestoba. Našemu presvetlemu kralju živijo, živijo, živijo!" Zborovalci so poslušali to udanostno izjavo stoje in so se pridružili predsedniku z navdušenimi vzkliki. Na to je dr. Božič nadaljeval: »Povabili smo na zborovanje poljedelskega ministra g. Šefki ja Gluhiča. Brzojavil je, da se radi nujnih uradnih poslov zbora ne more udeležiti, poslal pa je svojega zastopnika, g. inšpektorja in šefa zadružnega oddelka v poljedelskem ministerstvu g. Miloša Sti-b le rja. Ta. gospod je bil dolgoletni uradnik in organizator Zveze, za katero si je prdobil trajnih zaslug. Kot zastopniku ministerstva in kot rojaku in prijatelju mu veljaj naš nadaljni pozdrav z željo, da bi minister-stvo, v katerem dela, in on sam privedel zadružništvo v naši kraljevini na čim višjo stopinjo razvoja, ker smo živo prepričani vsi zadrugarji, da tiči baš v tem najboljša garancija za bodočnost kraljevine in najštevilnejšega narodnega sloja v njem, našega kmetijstva, (Živi jo-klici). Zunanje in celo notranje meje so ločile doslej slovensko zadružništvo od bratskega hrvaškega in osobito od visoko razvitega srbskega zadružništva. Bilo je skoraj tako, da smo poznali bolje delo zadružništva pri tujih narodih kakor pa zadružništvo pri svojih bratih. Meje so padle, postali smo jugoslovanski zadrugarji eno in zdi se mi srečen začetek, da so posetili skromno naše zborovanje odlični srbski in hrvatski zadrugarji. V prvi vrsti imam čast pozdraviti na našem zborovanju g. Mihajla Avramoviča, ravnatelja Glavnega saveza srpskih zemljoradničkih zadruga v Beogradu. G. Avramovič je ustanovitelj in več ko 25 letni voditelj srbskega zadružništva. Spravil ga je na višino, ki je vzbujala upravičeno pozornost cele Evrope. Neumornemu delu tega najodličnejšega jugoslovanskega zadru-garia se imamo zahvaliti, da je mali kmetiški srbski narod, kolikor ga je bilo v bivši kraljevini Srbiji, vzdržal moralno in gospodarski tako krvavih zadnjih 7 vojnih let. Toliko bolje nas mora zato veseliti, da je bil g. Avramovič poklican tudi za ravnatelja Glavnega saveza zemljoradničkih zadruga v kraljevini SHS, ki se je ustanovil prošlega meseca kot centrala vsega kmetijskega zadružništva v kraljevini SHS. Naj nam III. Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v 1. 1918. Poročilo načelstva o delovanju Zadružne Zveze v l. 1918 poda predsednik dr. Božič sledeče: bode iskreno dobrodošle (živijo-klici) on in zastopnik iste srbske zadružne organizacije, g. Gjorgje Popovič, sveštenik in zadrugar iz Negotina! Iz bratske Hrvatske sta istotako došla dva odlična zadrugarja, glavni ravnatelj Hrvatsko-slavonskega gospodarskega društva sekcijski svetnik g. dr. F ran ge š in ravnatelj Saveza srpskih zemljoradn. zadr. g. Žer-m a n o v i<5. Oba gospoda zavzemata najodličnejša mesta v zadružništvu bivše banovine. Upamo, da nas bodo odslej vezale z zadružništvom onkraj Sotle, katero si je u vojni krasnO odpomoglo, čim najtesnejše vezi ter bodemo mogli s skupnim delom in skupnimi močmi doseči tem lažje svoj vzvišeni cilj. Oba gospoda srčno dobrodošla v naši sredi! (Živela!) Končno posebej pozdravljam našega dolgoletnega podpredsednika in marljivega sotrudnika narodnega poslanca g. dr. Kukovca, kateri je namenjen razpravljati na današnjem zborovanju o nekaterih perečih valutnih vprašanjih in predsednika spodnještajerskega konjerej-skega odseka g. Lovro Petrovarja.« Nato prebere predsednik več pozdravnih dopisov, med njimi od Zadružne Zveze v Ljubljani in Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani. Od gostov je prvi prevzel besedo inšpektor Miloš St ib I er, ki je poročal, da hoče poljedelsko minister-stvo zastaviti vse moči v povzdigo kmetijskega zadružništva. Ustanovil se je v ta namen v poljedelskem ministerstvu poseben oddelek, čegar prva naloga je doseči enotno organizacijo kmetijskega zadružništva v celi kraljevini na podlagi enotnih zakonov in predpisov. Dalje se bode ministerstvo trudilo izpopolniti one panoge zadružništva, ki so tega potrebne, predvsem organizacijo nakupnih in prodajnih zadrug. Ministerstvo se bode tudi zelo brigalo za-vzgojo potrebnega urad-ništva. Ono nikakor noče kršiti samouprave zadrug, želi le z vsemi možnimi sredstvi njihov razvoj pospešiti. Za svojo osebo omenja govornik, da je sicer slovensko zadružništvo finančno najmočnejše, ali manjka mu one idealne zadružne discipline in vzgoje, ki je tako čudovito razvita v srbskem zadružništvu. Tega bi se naj Slovenci v blagor svojega zadružništva naučili čimpreje od svojih bratov v Srbiji. Nato je spregovoril Mihajlo Avramovič. Prinaša pozdrave Glavnega saveza iz Beograda najstarejši slovenski zadružni organizaciji in slika na to v izvanredno učinkovitem govoru gospodarske in socijalne naloge zadružništva v naši seaaj veliki in močni očetnjavi, Govor bodemo po možnosti priobčili v bodoči številki »Zadruge«. II. Čitanje In odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. Na predsednikov predlog se zapisnik zadnjega občnega zbora, ki je bil objavljen v »Zadrugi« in priklopljen tudi tiskanemu zaključku za 1. 1917, nepre-čitan odobri. Soglasno sprejeto. a) Poročilo načelstva. Leto 1918 bo v zgodovini jugoslovanskega naroda eno najznamenitejših. V njem se je dejanski končala svetovna vojna, ki je prinesla toliko solz in gorja. V njem se je dovršilo združenje treh jugoslovanskih rodov Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno edino, nedeljeno in nedeljivo, svobodno kraljestvo. Izpolnilo se je naših narodov hrepenenje, dolgih desetletij gojena stremljenja so dosegla svoj cilj. Za nas se z letom 1918 začenja nova, lepša zgodovina. Doslej smo delali za sebe in za tujca, smo morali graditi in odbijati, odslej bodemo delali za sebe .in za procvit lastne države, bodemo gradili svoj dom in si ga urejali kar najudobneje. V tem delu naj bo nam in celokupnemu narodu sreča mila. Zadružno delo v l. 1918 se je povsem naravno razvijalo v dveh smereh: ohraniti zdravo, ka'r je zadružnega in z zadružništvom združenega, in pripraviti tla za delo po vojni. Načelstvo je osredotočilo delo na strogo reelno gospodarstvo v denarnem in blagovnem oddelku zavoda. V denarni centrali smo skušali tesno koncentracijo včlanjenih zadrug obdržati in spopolniti ter navezati na sebe kolikor mogoče mnogo zadružništvu zaupanih kapitalov, dobro vedoči, da zahteva to zadružna disciplina, korist včlanjenih zadrug in potreba bližnje bodočnosti, dobro vedoči, da bo povpraševanje po* razpoložljivem denarju po vojni naraslo vsled potreb za obnovo kmečkega gospodarstva, za nabavo živine, strojev, izpopolnitev inventarja, popravilo hiš in gospodarskih poslopij, nakup osebnih potiebščin in 'drugo. O uspehu tega dela vam poročamo podrobno v tajniškem poročilu. Skušali smo izčistiti naš denarni oddelek starih peg. Z veseljem konstatiram, da se morem danes zadnjikrat dotakniti vprašanj Glavne posojilnice In Posojilnice v Šoštanju. Konkurz Glavne posojilnice še sicer ni končan, vendar je naša Zveza za svojo tetjatev popolnoma pokrita. Knjižno je izvedeno kritje tekom leta 1919. Posojilnica v Šoštanju je svojo terjatev popolnoma poplačala, sanacija je izvedena in po ugotovitvi letošnje polletne bilance se skliče občni zbor, da vzame sanacijsko delo dolgih osem let na znanje, račune odobri ter izpremeni pravila, ker bo Posojilnica poslovala kot rajfajzenovka še naprej. Svoje članstvo smo razširili. Odpasti nam utegnejo naše drage, lepe primorske zadruge, od katerih so nekatere naravnost vzorni zavodi. Pa če bi že morale vsled razmer, ki jih prinese za seboj svetovna vojna, pohlep Italije in slabo razumevanje našega narodnostnega položaja od strani sveta petorice in pariške konference, iz naše zveze formelno izstopiti, jim hoče ostati naša Zveza tudi v bodoče dobra mati, ki jih bo vedno po svojih najboljših močeh podpirala ter jim šla v vsakem oziru na roko. Pristopila je k naši Zvezi večina onih zadrug, ki so bile do preobrata včlanjene v graškem »Verbandu«. Prepričali smo se, da so te zadruge lepe, delavne in dobro podprte. V kolikor niso, bomo jih skušali oživiti in ojačiti. Kakor se je dvignil naš denarni oddelek v prometu in v vlogah v tekočem računu, tako se je lepo razvijal tudi blagovni oddelek. V zadružništvu je denarna centralizacija zelo važna; jednako važen je blagovni promet. Pokazalo se je to med vojno, ko smo oskrbovali zadruge in potom njih naše kmetijstvo z gnojili, semenjem in drugimi potrebščinami, pokazuje se to po vojni pri sodelovanju za obnovo naše zemlje. Razvoj oddelka utegnete posneti iz tajnikovega poročila. Tukaj pripomnim le to, da se je v 1. 1918 osnovala na Dunaju »Kmetijska nakupovalna in prodajna družba z o. z.« s kapitalom nad 3 miljone kron. Tej družbi, koje namen je bil, koncentrirati v Avstriji nakup in prodajo kmetijskih potrebščin in pridelkov, je pristopila tudi naša Zveza z deležem 20.000 K. Družba se je začela dokaj dobro razvijatr, pa prišel je preobrat, ki je imel za posledico izstop vseh nenemških korporacij. Skleni! se je dogovor, da prevzamejo deleže slovanskih korporacij nemške korporacije in izplačajo deleže z 25% pridodatkom. Tozadevna notarska pogodba je bila dne 7. julija 1919 podpisana. Revizijsko delo, katerega važnosti se zavedamo, so opravljali naši revizorji g. Malenšek v Trstu za primorske članice, gg. Fr. Kocbek in A. Kunej za Kranjsko in Štajersko. Obiskoval je vrhu tega zadruge tudi naš tajnik g. Janko Lesničar, v denarnem oddelku se je pa delalo raznim članicam bilance in dajalo nasvete v računovodstvu. Kakor ni krivda Zadružne Zveze v Celju kot najstarejše in nekdaj enotne in edine slov. zadružne organizacije, da so se tekom desetletij ustanovile na slovenskih tleh nove zadružne zveze, tako ni krivda te zveze, da se dosedaj ni mogla doseči enotnost zadružne organizacije. Dr. Krek, prvoboritelj za jugoslovansko ujedinjenje in za lastno neodvisno jugoslovansko državo, se je kot predsednik ljubljanske zadružne zveze večkrat pogovarjal z menoj o zedinjenju na zadružnem polju. Soglašala sva v tem, da je cilj vsega uvaževanja in vztrajnega dela vreden, da pa ga je treba zasledovati po etapah, ker se nasprotje in medsebojno nezaupanje ne da čez noč odstraniti. Dr. Krek je zastopal mnenje, da bi se naj najprej ustanovil enoten zadružni list, v katerem bi se naj obravnavale skupne zadružne zadeve. h skupnega sodelovanja naj nastane skupka organizacija. Tekom preobrata in po preobratu so se vršili ope-tovano sestanki zadrugarjev v Ljubljani, ki so imeli deloma namen, ustvariti skupno organizacijo, deloma nalogo, rešiti skupna zadružna vprašanja. Ker je za- vzelo naše načelstvo stališče, da je za poenotenje slovenskega zadružništva, posebno v pogledu denarne centralizacije, sem to stališče zastopal pri pogajanjih; vendar dosedaj to vprašanje ni prišlo do rešitve, čemur so krive razne okolnosti, ki se pa tičejo nekaterih ljubljanskih zadružnih organizacij. Sklenilo se je, da se konstituirajo odposlanci zvez kot zadružni svet, v katerem se naj pretresajo vsa splošna zadružna vprašanja ter pripravlja pot enotni skupni organizaciji. Ta zadružni svet pozneje ni bil več sklican; krivda na tem ne zadene nas. Pač pa smo bili z ljubljansko Z. Z. in z Zvezo slov. zadrug v vednem stiku zaradi ustanovitve skupne denarne centrale. Prva misel je bila ta, da se ustanovi zadružna banka kot delniška družba. Z ozirom na težkoče pri ustanovitvi take družbe in z ozirom na takratni nesigurni položaj se ta misel sicer ni zavrgla, ampak je začasno stopila na stran. Zadružne organizacije so se oprijele misli, naj se kako že obstoječo banko prevzame. Sledila so pogajanja z »Ilirsko banko«, ki so se pa razbila, ker zastopniki te banke niso hoteli ugoditi zahtevi zadružjiih zvez, da naj dobi zadružništvo ‘Večino delnic in vodstvo v svoje roke. Za tem so prišla pogajanja z »Deželno banko za vojvodino Kranjsko«, ki ima po pravilih obširen dolokrog in združuje hipotekarne posle z izdajanjem zastavnih pisem z drugimi bančnimi posli. Ta pogajanja še niso končana. Besedo ima »Likvidacijska komisija za Kranjsko« in deželna vlada v Ljubljani. Še eno skupno zadevo smo obravnavali. To je ustanovitev Centralne banke za obnovo Primorja kot družbe z omejeno zavezo. Razpravljali smo pri naši Zadružni Zvezi o ustanovitvi te banke v načelstvu in na občnem zboru leta 1918. Sklenilo se je pristopiti tej družbi z deležem 100.000 K. Prišlo je do podpisa družabne pogodbe. Zadeva sedaj počiva. Vzrokov ni treba naštevati, ker vsakdo vidi, da je pri sedanjih razmerah izključeno, da bi sploh mogla banka z delovanjem pričeti. Pripravljeno je vse, in (ob spremembi razmer se lahko z delom takoj začne. Iz teh kratkih podatkov blagovolite posneti, da je misel skupnega dela in skupne • organizacije ostala živa in se bo brezdvoma uresničila. Našo pozornost je vzbudila še druga ideja, na katero sem polagal po preobratu večjo važnost, kakor na ravnokar obravnavano. To je ustanovitev skupne organizacije jugoslovanskega zadružništva. Zaveden in misleč zadrugar je moral uvideti, da potrebuje jugoslovansko 'zadružništvo enotno organizacijo. Zadružne zveze jugoslovanskega ozemlja potrebujejo osrednje organizacijske in revizijske centrale. To je jasno kakor beli dan. Ustanoviti jo, to delo vseeno ni bilo lahko. Pa šlo je. Pred kratkim se je po posebnem prizadevanju g. Avramoviča in drugih dne 14. junija t. I. ustanovil »Glavni savez« v Beogradu kot naša skupna zadružna centrala. V tem »Savezu« je včlanjena tudi naša Zadružna Zveza. Pri ustanovnem občnem zboru je zastopal Zadružno Zvezo njen prejšnji tajnik, se- danji inšpektor v poljed. ministerstvu g. Miloš Stibler. V načelstvu »Saveza« je tudi predsednik celjske Z. Z. Od »Saveza« pričakujemo intenzivno delo v prid jugoslovanskega zadružništva. Da bo tc delo vršil, za to nam je porok predsednik »Saveza« g. Avramovič, ki je eden najbolj uglednih in najbolj vnetih jugoslovanskih zadrugarjev, katerega sloves je svetovno znan. Storjeno delo se pa mora izpopolniti. Potrebujemo enotno denarno centralo in enotno blagovno centralo. Na denarno centralo smo v rajni Avstriji tako dolgo čakali, dokler ni Avstrija razpadla. Pred razsulom je še izšla naredba o ustanovitvi denarne centrale, ki nam slovanskim zadrugarjem ni ugajala, ker je pripuščala vladi preveč pravic in jo postavljala pod popolno vladno kontrolo in odvisnost. Do izvršitve naredbe k sreči ni prišlo. Jugoslovansko zadružništvo na lastno denarno centralo, ki se more osnovati le kot samostojna velika delniška zadružna banka, ne'bo moglo in smelo predolgo čakati. Izmenjava denarja, medsebojna pomoč je tako nujna, da se mora ideja v najkrajšem času uresničiti. Pogoji so podani, ker predstavlja danes jugoslovansko zadružništvo veliko denarno moč. Morebiti bi kazalo pritegniti tudi hranilnice. Poleg denarne centrale potrebujemo blagovno centralo. Potreba za osrednjo kmetijsko nakupno in prodajno zadrugo ali družbo je z ozirom na pomanjkanje surovin, strojev, gnojil, sploh gospodarskih potrebščin, z ozirom na izmenjavo lastnih pridelkov in iz ozirov na težkoče v nakupu blaga v tu- in v inozemstvu jasno dokazana. Sklicano je tudi že pripravno posvetovanje v Zagreb na dan 22. tega mesca. Posvetovanj se udeleži tudi Zveza. O uspehu ne more biti dvoma. Še enega važnega vprašanja bi se dotaknil. Valutno vprašanje je na dnevnem redu. Tudi k temu vprašanju mora zavzeti celokupno zadružništvo našega kraljestva odločno stališče. Interesi od zadrug zastopanih državljanov to naravnost zahtevajo. Iz časniških poročil je zanesljivo posneti, da se hoče rešiti to vprašanje brez vprašanja ljudstva, to je brez volje, sodelovanja in soglasja narodnega predstavništva, kratko: naredbenim potom. Gre za varovanje državnih koristi, gre za ureditev premoženjskih razmer države in državljanov, gre v veliki meri za široke mase ljudstva, za ljudi, katerih celo premoženje obstoji v gotovem ali naloženem denarju. Pri vprašanju take dalekosežnosti mora — to je jasno — odločati ne samo finančni minister, tudi če bi bil najsposobnejši, ampak v prvi vrsti in o celem kompleksu teh vprašanj narodno predstavništvo. Prva naša zahteva mora v tem vprašanju biti ta: odločitev pri regulaciji valute mora biti pridržana Narodnemu predstavništvu. Druga zahteva je ta: regulacija valute se mora zgoditi brez nepotrebnega in večjega oškodovanja širokih mas, posebno našega kmetijstva in delavstva. Sliši se, da se namerava novi papirnati denar naše kraljevine zamenjati za sedanje avstro- ogrske krone v razmerju 1 : 3 ali 1:4 ali celo 1 : 5. Pustilo bi nas to izmenjalno razmerje popolnoma hladne, ako bi se za oni 1 dinar, za katerega sem moral dati dosedanje avstro-ogrske krone, toliko dobilo kakor za menjane krone. Jasno pa je, da učinek ne bo ta, ampak nasprotno: za blago, ki stane danes starih 5 avstro-ogrskih kron, bo treba dati po menjavi prilično novih 5 dinarjev. Zakaj: ker doma vrednosti blaga ne dela to, ali plačuješ v kroni ali v dinarju, ampak dejstvo, ali je dovolj blaga na razpolago. Malo blaga — dosti kupcev, to povzroča draginjo in najsi se nahajamo v deželi dinarjev, ali v deželi lir ali v oni frankov in funtov šterlingov. Da množica bankovcev na draginjo neugodno vpliva, je jasno- Pa to dejstvo se precenjuje. Draginjo smo imeli v času, ko so bile avstro-ogrske krone še dobre, draginjo so imeli na Francoskem in Angleškem ob razmeroma dobri valuti. Ta draginja je skupno z drugimi vzroki povzročila poplavo s papirnim denarjem. Zato ni boljšega sredstva za regulacijo valute kakor to: vlada naj z raznimi njej na razpolago stoječimi sredstvi kakor: devizna centrala, ureditev uvoza in izvoza, n^kup inozemskega blaga v masah, povzdiga produkcije, pospeševanje klirinškega prometa in ome-jenje plačevanja v gotovini, uničenje verižništva i. t. d. ublaži draginjo; regulacija bo šla potem, ko se ti nasvetovani in drugi ukrepi vlade uresničijo, brez posebnih težav. In takrat se naj izmenja dinar kraljestva ,Srbov, Hrvatov in Slovencev z dinarjem srbskim in z avstro-ogrsko krono v znosnem razmerju. Odvišni denar, ki bo postal za cirkulacijo nepotreben, se pa naj odvzame z davki na vojne dobičke in eventuelno tudi z delno oddajo premoženja, pri čemur pa mora biti v obeh slučajih skrbljeno za varovanje interesov gospodarsko šibkih slojev. Sedaj od vlade nameravana ureditev valute je povsem nesocijalna. Veliki posestnik, ki ima hiše v mestu in veleposestva na deželi ter malo terjatev in malo razpoložljive ali naložene gotovine, z nameravano regulacijo ne bo skoraj nič prizadet. Prizadet bo pa vžitkar z nekaj v posestvu ali v zadrugi in hranilnici naloženim kapitalom, prizadet bo mali rentner, bo delavec, ki si je z delom svojih rok male prihranke prislužil. Kakor sedaj izgleda, bo nameravana regulacija valute prinesla raznim vojnim dobičkarjem in bogatašem korist, varčnim kmetom, vžitkarjem in delavcem pa škodo. Dobro za nas, če se ,v tem pogledu motim. Priznavam: operacija se mora izvršiti, brez nje ne bo šlo. Pa izvrši se naj tako, da ne bo trpel škode naš mali človek, široka masa, ker bi se sicer utegnili stebri naše države v teh burnih časih majati. Papirnati denar kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev naj po naših informacijah izdaja emisijska banka. Kakor moramo zahtevati in je to samo posebi umevno, da zakon o naši vrednoti sklene narodno predstavništvo, ravnotako je naša zahteva, da se tudi zakon o emisijski banki sklene v narodnem predstav- ništvu. Zahteva temelji na istih razlogih, katere sem že zgoraj naštel. Tesno združena z ureditvo našega denarnega vprašanja so daljna vprašanja: o predvojmh dolgovih prejšnje kraljevine Srbije, o prevzetju starih, to je predvojnih dolgov Avstrije in Ogrske ter skupnih dolgov rajne monarhiie ter o vojnih posojilih teh izginolih držav. Natančneje o teh vprašanjih razpravljati ni moj namen. Opozoriti hočem le na dejstvo, da je iz zadružnega stališča neobhodr.o potrebno, da se tem vprašanjem posveti nepretrgana in vneta pozornost. Nebroj jugoslovanskih zadrug ima te vrednostne papirje. Naj zadruge te v bilanci v največ slučajih s polno vrednostjo izkazane zneske popolnoma ali deloma izgubijo? Natančna statistika bi pokazala, da gre skupna svota teh naložb v državnih vrednostnih papirjih na stotine miljonov. Jasno je: naše zadružništvo propade, ako se te vrednostne papirje spravi le deloma ob veljavo. Da čas za nešteto konkurzov ni ugoden in da bi ga naše gospodarstvo ne prebolelo, je brez ugovora. — Češko denarstvo in češka politika je to uvidela. Uvideli so to tudi v drugih državah. Celo v Nemčiji in Avstriji. Tudi pri nas mora priti do spoznanja, da se glede predvojnih in vojnih dolgov mora ubrati neka srednja pot, ki brez miloščine omogoči eksistenco posameznemu, ki je prizadet in denarnim zavodom brez razlike, so-li banke ali zadruge. Ko te kratke reflekse na razna zelo pereča vprašanja končam, dovolim si eno prošnjo: da bi naš Savez kot naš zastopnik pri vladi vzel vse te aktualne probleme resno v pretres, sklical anketo, zbral materijal ter potem mnenje celokupnega jugoslov. zadružništva predložil vladi v prevdarek in upoštevanje. To storiti smo dolžni in uverjen sem, da bo vzel naš vneti za-drugar, g. predsednik Avramovič to nalogo v svoje spretne roke in jo izvedel v dobrobit zadružništva. b) Poslovno poročilo Zadružne Zveze za I. 1918 je podal Zvezni tajnik Janko Lešničar. Izvajal je med drugim sledeče: 1. Članstvo. Zadružna Zveza je štela koncem leta 1917 129 članic. Likvidiralo je leta 1918 5 članic in sicer 2 rajf-ajznov.d na Štajerskem (Kmečka hranilnica in posojilnica v Narapljah in Kmečka hranilnica in posojilnica v Št. Petru pod Sv. Gorami), 1 vinorejska zadruga (Brežice), 1 tiskovna zadruga (Narodna založba v Celju) in ena nakupna ter prodajna zadruga (Stari trg pri Rakeku); v stanju likvidacije so tri zadruge, ena obrtna kreditna zadruga (Slovenjgradec), 2 mlekarni (Grobelno in Šikolje); odstopila je ena rajfajznovka na Štajerskem (Sv. Anton v Slov. goricah). Pristopilo je sedem novih članic in sicer 6 rajfajznovk (Trbovlje, Dobova, Slad-kagora, Polenšak, Žetale in Ruše) ter 1 kmetijsko dru- štvo (Ptuj), tako da je stanje vseh članic koncem 1. 1918 127. Od teh članic se je nahajalo 32 pa Goriškem, Trstu in Istri, 2 pa v zasedenem ozemlju Kranjske. Članice v nekdanji pokrajini Primorsko so si ustvarile lastno provizorično Zvezo v Trstu, kateri načeluje naš podpredsednik g. ravnatelj Tržaške posojilnice Josip Ulčakar. 2. Organizatorično delo. Gospoda moja! Šestintrideset let že deluje naša zadružna organizacija, dvaindvajset let kot Zveza slovenskih posojilnic in 14 let pod sedanjo firmo, da vzgoji našega kmeta in obrtnika k samopomoči. Celoto dolgo dobo je naša organizacija -krepila naš narod gospodarsko in s tem politično, da je prebil zmagoslavno najhujše navale sovražnih sosedov in dočakal svojo politično in gospodarsko neodvisnost. Naše zadruge so učile desettisoče svojih članov, da so svoje interese in svoj kapital postavili v službo splošnosti; s tihim, a doslednim delom so ustvarile za naše ljudstvo predpogoje dostojnega človeškega iri narodnega življenja ter dela. Tudi v sedanji veliki dobi narodnega preporoda in združenja z bratskim narodom srbohrvaškim v svrho samostojnega državnega življenja čuti dobro naše zadružništvo, da je v prvi vrsti poklicano k ureditvi naših socijalnih in gospodarskih razmer. Zato stavlja naše zadružništvo vse sile duha in v njem organiziranega narodnega premoženja v službo naše mlade države. Večji del poslovnega leta 1918 je kazal isto sliko kakor vsa prošla vojna leta: veliko kupičenje denarja na eni in mirovanje kreditnega obratovanja na drugi strani. Z zgodovinskim preobratom koncem meseca oktobra 1918 pa se je ta slika mahoma spremenila. Porušenje bivše avstro-ogrske monarhije, ki je došlo skoraj čez noč, je povzročilo tudi ogromen gospodarski preobrat. Zveza je morala obračati vso svojo pozornost premnogim vprašanjem, na katerih rešitev ni bil nikdo pripravljen. Popolna nejasnost v denarnih vprašanjih, ki žal še dandanes ni odpravljena, je zanesla znatno nervoznost v najširše ljudske kroge. Osobito vprašanje valute in vojnih posojil je razburjalo ljudi. Obe vprašanji ste odprti še danes. Naše tozadevno stališče je jasno 'očrtano v predsedstvenem poročilu. Nadalje je pristopilo k naši Zvezi že lani in letos več zadrug, ki so bile prej včlanjene pri graški Zvezi. Vsled zapornih odredb vlade , niso mogle dobiti te zadruge svojih odvišnih denarjev iz Gradca ter so iskale pomoči potom kreditov pri nas. To pomoč so zadruge tudi našle v neskrajšani meri. Po našem mnenju se jim za naložbe kakor tudi za vrednostne papirje, kateri še leže v sedanji nemško-avstrijski državi, ni treba bati. Baš zadnje dni je priobčil »Slov. Narod« o tej zadevi dva zelo informativna in za našo javnost zelo pomirljiva članka iz krogov jugoslovanske mirovne delegacija v Parizu. Mirovna konferenca je sprejela v mirovno pogodbo z Nemško Avstrijo že posebno določbo, ki pravi: Avstrija bo brez odloga vpostavila bivše avstrijske, ogrske in bosanske podanike, ki so postali podaniki kake zavezniške države v posest njikovega imetja, pravic in interesov, ki S3 nahajajo na avstrijskem ozemlju. Te dobrine, pravice in interesi se bodo vrnili prosto vseh bremen in pristojbin., na novo predpisanih ali povečanih od 1. novembra 1918 dalje. Žal se odpadajoče svote ne bode izplačevale direktno, ampak potom nem-ško-avstrijskega in našega, v to svrho ustanovljenega kompenzačnega urada. To bode gotovo stalo precejšnje stroške. Zveza se bode potegovala za to, da bode v našem jugoslovanskem uradu zastopano na vsak način zadružništvo. Zastopnik naj skrbi za to, da naše zadruge ne bodo oškodovane. Glavno pa j£ pri celi akciji, da Nemška Avstrija na vsak način jamči za iztirljivost naših terjatev napram svojirp podanikom, v našem slučaju največ proti denarnim zavodom. Kakor upira celi naš narod pogled v bodočnost in delajo njegovi najboljši sinovi na zgradbi našega kraljevstva, tako je treba, da si tudi mi ogledamo nekoliko naloge, ki čakajo naše zadruge v bodočnosti. Mnogo in mnogo naših zadružnih delavcev se je koncem 1. 1918 vendar vrnilo iz vojne in lotili so se znova dela po zadrugah. Med vojno je šlo naše stremljenje za tem, da se ohranijo zadruge pri življenju in v tekočem poslovanju, v bodočnosti bo treba skrbeti za njih razvoj, oziroma oživeti poslovanje tam, kjer je med vojno dremalo. Ustanovitev novih, potrebnih gospodarskih zadrug bode najbolj oviralo pomanjkanje izšolanili zadružnih delavcev. Zato je ena nujnih naših zahtev ustanovitev zadružne šole za kraljestvo SHS in prosili bodemo Glavni savez u Beogradu, da bode to našo zahtevo uveljavil na kompetentnih mestih. Kakor se je povdarjalo že lansko leto, smo Slovenci svojo kreditno organizacijo več ali maj že dovršili. Sedaj se že lahko pregledajo' uspehi. Večje posojilnice po mestih in trgih so se tekom deset- in desetletnega svojega obstanka razvile v trdne, dobro fundi-rane zavode in imajo vsled svojih solidnih poslovnih metod pred seboj najlepšo gospodarsko bodočnost. Tu in tam bo treba njihovo poslovanje še modernizirati tako, da bodo opravljale lahko za svojo klijentelo vse bančne posle. Vidimo namreč, da streme banke za tem, da ustanove tudi že v manjših mestih svoje podružnice in pritegnejo zlasti v svoj delokrog trgovino in obrt. Te posle vrše tudi lahko naše zadruge in sicer na vsak način ceneje in kulantneje. Nacijonaliziranje naše trgovine in obrti v narodno mešanih trgih in mestih mora najti krepko oporo v našif} Schulze-Delitzschevkah. Pri tem bode znabiti na mestu tu in tam manj ozkosrčnost in bode potrebna pomoč našim mnogoštevilnim podjetnim mladim ljudem, kateri se žele lotiti trgovine in obrti, pa tudi že manjših'industrijskih podjetij. Položaj naš v deželi, ki bode vsled svojih svojih zakladov na premogu, lesu in vodnih silah glavni industrijski okoliš kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, zahteva prilagodenje denarnih zavodov novim nalogam. Preje tudi nismo bili vajeni gledati v svet in iskati tam trgovskih in drugih poslovnih zvez. Opravljali so to na našo škodo tujci. Sedaj je nastopila nova doba. Kakor so kumovale naše zadruge mladi naši narodni obrti, industriji in trgovini pri rojstvu, tako jo morajo sedaj spremljati pri poletu v svet. Kolikor imam kot poročevalec pregleda, imamo • na Slovenskem sedaj dovolj rajfajznovk. Novih ustanovitev ne bode več veliko treba. Ta vrsta zadrug se je pri nas skoraj povsod, razmeram primerno, dobro obnesla. To že dokazuje dejstvo, da ni bilo nikjer na deželi niti enega poloma kake rajfajznovke. Le ponekod so te zadruge zaostale, ker ni bilo delavcev, deloma pa tudi ne drugih eksistenčnih pogojev. Take zadruge bode treba likvidirati in izločiti. Upam tudi, da pridemo vendar enkrat do ujedinjenja naših zadružnih zvez in d?, bo potem mogoče tudi združiti konkurenčne rajfajznovke po deželi in jih usposobiti za krepkejše življenje. Poglobljenje poslovanja rajfajznovk pa mora biti i v bodoče naša glavna naloga. Kdor le malo pozna poslovanje podobnih zadrug na Češkem ali Nemškem, vidi, v kako primitivnem poslovanju smo še pri rajfajznovkah! In bolje ne bo postalo, dokler ne izgine politika iz našega zadružništva in ne nastopi mesto dosedanjega lovljenja vlog, kakor smo ga prejšnja leta doživeli, v zadrugah plemenita konkurenca najboljših mož v občinah, ki bodo stremeli za gospodarsko in kulturno povzdigo ljudstva! Kakor je pa odlična kreditna organizacija našega ljudstva, tako jo je smatrati le za torzo, dokler ne nastane poleg nje organizacija, ki bode zadružnim potom dvigala našo produkcijo in olajševala oddajo naših kmetijskih pridelkov ter obrtnih izdelkov. To je posebej pri naši Zvezi še popolnoma neobdelano polje. Kje š* imamo mi potrebno število živinorejskih, vinarskih, sadjarskih, nakupovalnih in prodajnih zadrug, kje imamo produktivne zadruge našega obrtništva, kje konzumne zadruge za naša mesta in industrijske kraje! Kje imamo konečno ono število zadružnih elektraren, ki bodo v sedanjih razmerah, ko se skoraj danzadne-vom draže delavske sile pri kmetu in obrtniku in se silno draži tudi premog, prodpogcj izboljšanja produkcije! Razprava o teh vprašanjih bi napolnila cele knjige in ne more spadati v skromen okvir poslovnega poročila. 3. Uprava in pisarna. Načelstvo je imelo v letu 1918 8 sej, v katerih se je redno poročalo o Zvezinem poslovanju, seja nadzorstva se je vršila ena. Za zunanje odbornike je bila gotova velika žrtev, da so se v takratnih težavnih razmerah udeleževali načelstvenih sej. Za trud jim bodi izrečena prisrčna zahvala. Kakor že prejšnja vojna leta, tako sta tudi preteklo leto predsednik dr. Anton Božič kot pisarniški vodja in dr. Lrnest Kalan kot blagajnik kar naj- vestneje izvrševala svoje posle. Ker sta opravila, kakor vse načelstvo, svoje funkcije popolnoma brezplačno, jima gre toliko bolj najprisrčnejša zahvala. Pisarna je vršila svoje posle, kolikor je bilo možno, točno in v intencijah članic. Za naše razmere gotovo velik denarni promet in dejstvo, da je prejela pisarna v letu 1918 5.180 dopisov, odposlala jih je pa 5.754, kaže, da se je delalo, kar je bilo mogoče. V pisarni smo imeli v letu 1918 le dve moči, enega moškega in eno gospodično. 4. Računski zaključek za leto 1918. Denarni promet je znašal v letu 1918 K 63,128.225'25.' To je največja številka, katero je zavod dosegel od svojega obstanka. Deleži so znašali koncem leta 1917 K 86.870; tekom 1.1918 je bilo izplačanih deležev za K 600’—, vplačanih pa za K 210'—, tako da znaša stanje deležev koncem 1.1918 K 86.480'—. Deleži so se obrestovali po 4%. Vloge v tekočem računu so znašale koncem 1.1918 K 9,390.33170, to je za K 3,976.013'68 več kakor koncem 1.1917. Vloge na knjižice so znašale koncem 1. 1918 K 85.485'37. Odkar ima Zveza upeljano popolno bančno poslovanje, se te panoge ne goji posebno ter predstavlja gornja številka le bolj slučajne naložbe. Podučljiva pa je razdelitev vlog v tekočem račifnu. Od 8<> denarnih zadrug Zveze je imelo koncem 1.1918 naložbe pri Zvezi 65; poleg njih so še imele naložbe 2 obrtniški produktivni zadrugi, 1 vinarska in 1 stavbena zadruga, skupaj 69 zadrug vlagateljic. Od teh vlagateljic je imelo koncem l. 1918 naložbe nad K 1 O o o o o o 1 » 500.000 — 1 300.000'— 4 200.000'— 6 H 100.000'— 22 K 100.000 — 35 Obrestno mero smo držali celo leto na čim najugodnejši višini, vsled česar, tudi ni bilo posebnega zaslužka. Težišče celega našega denarnega poslovanja v I. 1918 je bilo na kolikor možno varni in mobilni upravi zaupanega denarja. Dobro smo se zavedali, da pome-njajo miljoni vlog v vojnem času vse kaj druzega kakor vloge v normalnih mirnih časih. Dočim so zna-čile vloge naših posojilnic v mirnem času resnične prihranke, katere je vsak kolikor možno čuval in jih ni rad dvignil, značijo sedanje vloge prisilno vnovčenje poljskih pridelkov in živega inventarja. Vsed tega Zveza ni mogla in ni smela denarja nalagati tako, da bi ga napravila nemobilnega. Pravilnost tega gospodarstva je že dokazalo letošnje leto. Komaj je najhujši pritisk vojne ponehal in je došlo vsakojako blago v svobodno trgovino, že so se začeli dvigi v velikem obsegu. Še bolj se bode pokazalo to tedaj, ko dosežemo toliko zaželjeni popolni mir in bode došlo naše gospodarstvo vsaj kolikor toliko v normalen tir. Krediti so znašali koncem 1. K 539.899'98, koncem 1. 1918 pa K 1,006.01370, torej so se zvišali za K 466.11372. Kredit je imelo 27 zadrug. Naložen denar. Koncem l. 1917 smo imeli razun gotovine in poštne hranilnice naloženega denarja in vrednostnih papirjev K 4,995.016'89, koncem 1. 1918 pa K 8,407.107 32, torej več za K 3,412.090 43. Vrednostnih papirjev je imela Zveza koncem l. 1918 le še nom. K 1.000'— avstrijske srebrne rente. Vojna posojila smo odbiii. Denar je naložen v varnih domačih bankah. Iz nemških zavodov smo dvignili že v jeseni 1. 1918 ves denar in ga prenesli v slovenske. Koncem l. 1918 smo imeli edino še v bivši avstrijski poštni hranilnici nekaj nad K 23.000.—; tudi ta znesek smo še pravočašro pred zaporo dvignili. Razum normalnih kreditov zadrugam smo bili edinole udeleženi še z deležem po nom. K 20.000'— pri kmetijski nakupovalni družbi »Agroterra« na Dunaju. Te deleže smo v letošnjem letu prodali. Iz vsega se vidi, da je denar zadrug pri nas absolutno likviden. Rezerva in lastno premoženje. Stanje rezerve koncem 1. 1918 znaša K 56.706'85; ako se prišteje k temu deleže po K 86.480'—, bi znašalo premoženje Zveze koncem I. 1918 K 143.186 85, ne vštevši dela čistega dobička po K 20.534'80 za 1. 1918, kateri se bode po odbitku deležnih obresti zopet pripisal rezervnemu fondu. Režije. Na članskih prispevkih in raznih drugih dohodkih smo imeli lani na razpolago za kritje režije K 17.621'27, izdali smo pa na režijah K 30.182 99. Narastek režije se razlaga iz obstoječih razmer; vkljub največji štedljivosti se nam ni posrečilo teh izdatkov zmanjšati. 5. Blagovni oddelek. Skoraj popolno pomanjkanje najvažnejših kmetijskih potrebščin v 1.1918 in pa stremljenje bivše vlade, da da še ono, kar se je dobilo, nemškim delom Štajerske, ni dopustilo razvoja našega blagovnega oddelka. Promet je bil sicer številkoma višji ko 1. 1917 — znašal je okroglo K 420.0d0'— napram K 378.000' a po množini blaga manjši. Oddali smo lansko leto 23 vagonov umetnih gnojil in 10 vagonov semenskega žita, pšenice v jeseni in ječmena v spomladi. Poleg tega smo oddali nekaj deteljnega in vrtnega semena, žvepla, konopne vrvice, kolomaza in premoga. Večji promet je bil tudi s tiskovinami. Koncem 1. 1918 smo imeli glasom bilance dolžnikov in zaloge K 24.595' 17; od tega je pravih dolžnikov za K 5.045 17, dalje polovico deleža pri »Agroterra«, katerega smo vplačali, po K 10.000'—, in zaloga K 9.550'—; to je nekaj malega tiskovin in blaga ter zaloga vreč. Račune smo poravnali vse. Pri vodstvu blagovnega oddelka smo se Stran 48. ZADRUGA Leto XXVII. =- ' ' -r'— '■ .~:rrrrrrz .. -———-■■■■■■ ----- ■■■ ■■ ■■ ■ - ■ :-■ • ■ - ■'■■■'J-—1 1-:.. i~- držali skrajne previdnosti. Dobička je dal ta oddelek po odbitju stroškov K 8.576‘89. Velika ovira za reden blagovni promet je bilo pomanjkanje skladišča. To vprašanje smo koncem lanskega leta povoljno rešili. Vzeli smo v najem skladišče na kolodvoru, kjer imamo zraven tir ter gre sedaj nakladanje in prekladanje gladko izpod rok. Ker nam je poverila Narodna vlada 1. 1918 poslovanje s krmili in smo se udeležili skupno s Slovensko kmetijsko družbo akcije za preskrbo dežele z raznimi kmetijskimi potrebščinami, se je letos blagovni oddelek Zveze nenadejano visoko razvil. O tem bodemo imeli čast poročati na prihodnjem občnem zboru. 6. Revizije. Redne revizije smo izvršili 1. 1918 pri 19 zadrugah, računske zaključke in z njimi zvezan pregled knjig in poslovanja smo izvršili pri 27 zadrugah. Z revizijami smo zaostali, ker ni bilo ljudi. Letos smo z revizijami na boljšem, dasi imamo tudi letos ovire, ker je moral jeden revizor k vojakom, drugi pa je bil zaposlen pri blagovnem oddelku. Upamo pa tudi v tem pogledu na zboljšanje razmer. 7. Sklep. V novo dobo razvoja in napredka je stopil naš narod, v veselejšo fazo razvoja stopa tudi slovensko zadružnišvo in z njim naša Zveza. Trudili smo se zadnja leta, da postavimo Zvezo na trdno podlago in ji zasiguramo ono gibčnost, katero za svoja dela potrebuje. To se nam je, kar lahko trdim brez pretiravanja, v polni meri posrečilo. c) Poročilo nadzorstva. Član nadzorstva nadučitelj F. Kocbek (Gornji grad) izjavi, da ie nadzorstvo v svoji seji dne 18. aprila 1919 vse knjige in bilančne priloge natančno pregledalo in se prepričalo, da so knjige v redu vddene in zaključene ter vse postavke v bilanci pravilne. O tam je nadzorstvo poročalo v skupni seji načelstva in nadzorstva dne 20. julija 1919. IV. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1918 in o razdelitvi čistega dobička. V imenu nadzorstva stavi nadučitelj Kocbek (Gornji grad) sledeče predloge: 1. Da se odobri računski zaključek za I. 1918 in podeli načelstvu obsolutorij s posebno zahvalo načelstvu in uradništvu, 2. da se obrestujejo deleži za 1.1918 s 4 °/o, ostanek čistega dobička pa se pridene rezervnemu zakladu. K debati se oglasi ključavničarski mojster Ivan Rebek (Celje) in predlaga, naj bi se dala iz čistega dobička za 1.1918 večja vsota za obrtno nadaljevalno šolo v Celju. Ta zavod je za dobro vzgojo našega obrtniškega naraščaja nujno potreben, vzdrževati pa se bode mogel le tedaj, ako bode rašel pri denarnih zavodih dovolj razumevanja in podpore. Predsednik dr. Božič mu odgovori, da pri Zvezi ni navade, dajati kakoršne-koli podpore iz čistega dobička. Eventuelne podpore se dajejo iz tekočih sredstev ter bode načelstvo po možnosti prošnjo g. Rebeka podpiralo. Na to se oba predloga nadzorstva soglasno sprejmeta. V. Določitev prispevka za revizijo in v pomožni zaklad. i Predsednik dr. Božič sporoči predlog skupne seje načelstva in nadzorstva, naj ostanejo režijski prispevki za 1. 1918 isti kakor za 1. 1917. Zveza še ni tako močna, da bi mogla kriti revizijske in druge uradne stroške iz svojega. Malim zadrugam pa bode načelstvo, ako se vložijo tozadevne prošnje, pri režijskem prispevku po možnosti popustilo. Predlog skupne seje načelstva in nadzorstva glede režijskih prispevkov za 1.1918 se na to soglasno sprejme. VI. Razni predlogi in nasveti. Pred obravnavanjem te točke pozdravi predsednik med zborovanjem došlega narodnega predstavnika prof. Voglarja iz Maribora. K besedi se oglasi narodni predstavnik dr. Kukovec, ki izvaja, da je od srečne rešitve valutnega vprašanja odvisen ves gospodarski razvoj naše mlade države, vsled česar je tudi zadružništvo poklicano, da po svojih močeh pri tej rešitvi sodeluje. Mnenja glede rešitve valutnega vprašanja pa si zelo nasprotujejo. Tako predragajo ljubljanski bančni krogi, da se naj zamenja krona za novi dinar v razmerju 1:1, v Beogradu žeie to izpeljati v razmerju 5:1, v Zagrebu 100. 50. Sto za sto je nemogoče; če bodemo dosegli 100:50, smo lahko zadovoljni. Protič-Ninčičeva relacija 100:20 bi bila pa naravnost katastrofalna. Treba se bode na vsak način približati relaciji, kakor jo je predlagalo finančno ministrstvo še pred nekaj meseci, namreč 100:50 ali 100:40. Težave, ki jih dela vsestransko zadovoljiva rešitev valutnega vprašanja, so sovražnikom naše države dobrodošlo sredstvo za protidržavno hujskanje in beganje ljudstva, češ, da bode dosedanji denar popolnoma zgubil na veljavi i.t. d. Zadružniki, naša dolžnost je, da na ljudstvo pomirjevalno uplivate. O državni finančni predlogi za I. 1919/20 pravi, da vsebuje ista nekaj popolnoma nesprejemljivih določb. Tako določa točka ob te predloge, da se naj v bodoče plačujejo osebno davki v isti visokosti v dinarjih kakor dosedaj v kronah. Govornik je opozoril v finančnem odseku, da bi tak zakon na gospodarstvo uničujoče uplival in smatra za umestno, da se naj davki plačujejo v relaciji zamenjave kron z dinarjem. Priporoča, naj se skliče enketa vseh zadružnih organizacij v kraljestvu SHS, ki naj zavzame k temu vprašanju stališče. Prosi tudi g. Avranoviča, ki ni samo navaden za,drugar, ampak se ga upošteva v najviših krogih, da se zavzame za ugodno rešitev obeh vprašanj. Nič manj važno od obeh navedenih je vprašanje vojnih posojil. V Parizu se opaža tozadevno nekak des-interesement in smo prepuščeni tukaj popolnoma samemu sebi. Nameravana je v kratkem enketa vseh slovenskih hranilnic, ki so podpisale okroglo 50 milijonov kron vojnih posojil; s poverjenikom finančnega ministerstva Savnikom pa sva se zmenila, da skličeva tudi enketo zastopnikov mladoletnih. Obe enketi imata namen apelirati na vlado, da se tako hranilnice kakor tudi mladoletne obvaruje pred preobčutno zgubo pri vojnih posojilih, ker bi v nasprotnem slučaju ravno pri teh bilo ogroženo največ eksistenc. Naše zadruge povprečno sicer niso podpisale tako velikih zneskov vojnih posojil, kakor hranilnice, vendar bi pa tudi pri marsikateri posojilnici prišlo do poloma, ako bi vojna posojila zgubila vsako vrednost. Treba bo torej tudi od te strani nekaj ukreniti. Dr. Božič povdarja veliko važnost obravnavanih vprašanj. Zahteva zborovalcev mora biti, da se izvede ureditev valute s sodelovanjem narodnega predstavništva. Na enketi pri Trgovsko-obrtni zbornici v Ljubljani se je zavzelo stališče, da se naj zamenja 1 krona za 1 dinar. Da se pa more kriti razlika pri relaciji, se naj uvede na vojne dobičke davek do 80 %• Enako bo na Češkem, v Franciji, Italiji, Avstriji. Naj bi se o tej zadevi sklicala anketa pri Glavnem savezu, ali pa vsaj seja načelstva te korporacije, kateri bi se ev. pritegnil zastopnik finančnega ministerstva. Banke so že zavzele svoje stališče, sedaj ga moramo zavzeti še mi, ker se nas tudi mora upoštevati. Kar se tiče vojnih posojil, ve vsak, da se je zadruge naravnost prisililo podpisati. Kot dokaz navede češko zadružno zvezo v Rragi, kjer seje podpisalo vsega skupaj okroglo 100 milijonov vojnih posojil, kljub temu da so bili Čehi vse drugo prej kakor avstrijski patrijoti. Članice naše Zveze so podpisale okroglo 3 milijone kron. Ne smemo pustiti, da bi moglo iti več zadrug vsled zgube vojnih posojil v konkurz. Morali se bomo pridružiti Čehom in študirati vprašanje, kako vojna posojila rešiti. Ravnatelj A v ram o v ič se tudi dotakne valutnega ( vprašanja, vprašanja vojnih posojil in koncentracije zadružništva. Omenja, da je na svojem potovanju v Celje imel priložnost se prepričati, da je razlika med vrednostjo krone v Beogradu in tu v Celju naravnost velikanska. Zgodila bi se torej posebno Slovencem velika krivica, ako bi se izvršila zamenjava v kakem neugodnem razmerju. Ta kakor tudi ostali dve vprašanji naj tvorita glavne točke enkete, katero bo rade- volje v najkrajšem času sklical v Beograd in si obeta od tega zborovanja velik uspeh. Ker se potem nihče več ne oglasi k debati, da predsednik dr. Božič k izvajanjem dr. Kukovca in k svojemu predavanju na glasovanje sledeče predloge in resolucije: 1. Občni zbor Zadružne Zveze izreka prepričanje, da se mora rešiti vprašanje denarne vrednote zakonitim potom s sklepom Narodnega predstavništva. Povdarja pa, da bi pri neugodni relaciji dinarja proti kroni bili prizadeti najhuje mali štedilci. Tudi vidi veliko nevarnost oškodovanja gospodarsko šibkih slojev v prehodnih določbah financijskega zakona za leto 1919/20 in zlasti v članu b6 ter poziva vse činitelje in Glavni Savez v Beogradu k najodločnejšemu posredovanju. Občni zbor izreka željo, da se skliče v najkrajšem času pri Glavnemu savezu v Beogradu anketo o ureditvi valutnega vprašanja s posebnim ozirom na zadružništvo, malo kmetijstvo in delavstvo. Enako anketo naj skliče »Zadružni svet v Ljubljani«. Isto velja glede predvojnih in vojnih državnih posojil, glede katerih je naše zadružništvo zelo prizadeto. 2. Občni zbor odobrava stremljenja po zenotenju zadružništva v slovenskih pokrajinah naše domovine. Pozdravlja pa še posebej ustanovitev »Glavnega Saveza« v Beogradu ter sklene pristopiti temu Savezu. Občni zbor pooblašča načelstvo, da prijavi pristop k snujoči se denarni centrali in k blagovni centrali s primernimi deleži, katerih visokost naj načelstvo po svoji presoji določi. 3. Občni zbor iskreno pozdravlja vse v zasedenem ozemlju se nahajajoče članice, posebno one na Goriškem in v Istri. Naj vstrajajo in vršijo svojo za obrambo in ohranitev našega naroda sila važno nalogo. Podpora s strani Zveze jim je vedno sigurna. Resolucije in sklepe sprejemajo zborovalci soglasno, na kar je bil občni zbor ob 1/2 2. uri popoldne zaključen. Prvi jugoslovanski zadružni shod. (Konec.) Mihajl Avramovič: Iz razprave o oskrbi našega kmetijstva, ki jo je referent le načel, se je razvila cela študija o vseh naših problemih, tako da nam je s tem podan pregled položaja po vseh delih naše države. Podal se je program našega zadružništva v bližnji in daljši bodočnosti, program o pospeševanju industrije, ki potrebuje za uspešen razvoj surovin in organizova-nih konzumentov, kar oboje se dobi pri nas. Mi v Srbiji smo bili pred vojno rešili vprašanje o pridelovanju in porabi vina potom vinogradniških zadrug, katere nam pa je sovražnik uničil. Istotako smo se bili pobrigali za ribarstvo in smo bili osnovali tri ribarske zadruge za dorjansko, prespansko in ohridsko jezero, od katerih je zlasti zadnje zelo bogato na ribah. Glede opombe o amerikanskih misijah moramo reči, da zaslužijo ti ljudje v resnici vsako pohvalo zr svoje težko delo, ali došli so k nam nepripravljeni samo z nekoliko avtomobili, dočim ni pri nas prav nobenih prevoznih sredstev, pa se zato pri najboljši volji njihov namen ne more uresničiti tako kakor bi bilo želeti. Za razvažanje blaga bi bilo treba vsaj 100 avtomobilov, katerih pa niso mogli nabaviti. Vsled tega so svoje delo omejili na mesta. Referent Marič: Mislim da je razprava zaključena in konstatiram, da se zlagamo v tem, da ima zadružništvo dolžnost pobrigati se za oskrbo na deželi; gosp. •Avramovič pa se pooblašča, da na kongresu interaliji-ranega zadružništva v Londonu zastopa celo naše zadružništvo, zagrebškim organizacijam naj se poveri naloge, da naj vsestransko proučijo vprašanje uvoza, izvoza, prevoza, izplačevanja in zamene iz jednega kraja države v drugi kraj in da eventuelno pri prihodnjem sestanku predlože konkretne predloge o ustanovitvi Glavne nabavne zadruge. O tem se je vnela daljša debata, katere uspeh je bil sklep, da se bo moglo o tem natančneje razpravljati šele p}) povratku f£. Avramoviča iz Londona. Med tem naj se pa vsaka zveza sama bavi s tem, kako bi se dalo rešiti vprašanje o oskrbi na deželi. Popoldne istega dne se je izvolil pripravljalni odbor za ustanovitev Glavne zveze- prot. Ant. Sušnik, dr. Fr. Poljak, Mihajl Avramovič, Simo Lozanič, Gjuro Marič, Viktor Nemanič in dr. Rudolf Sardelič. Ustanovni občni zbor Glavne zveze naj bi se vršil 31. maja. (Bil je pozneje odgoden na 29. junija 1919). Nato se je konferenca bavila še z nekaterimi zadružnimi zadevami Jurij Gollner, poverjenik pri zastopstvu zemaljske središnje vjeresijske zadruge v Zagrebu, je poročal, da je v mejah naše države oko i 500 kreditnih zadrug, med njimi 165 s hrvatskim poslovnim jezikom, ki spadajo pod- zastopstvo v Zagrebu. Njihova centrala se nahaja v Budimpešti. Te zadruge imajo znatne terjatve proti svoji centrali. Predlaga resolucijo na centralno vlado, naj poskrbi, da se jim vrne ta denar in da se jim odstopi del fondov centrale. Drugače bi te zadruge svojih obvez ne mogle izpolniti- Želi zvedeti mnenje konference, ali naj se te zadruge polagoma likvidirajo ali reorganizirajo. Ostale zadruge so pod zastopstvom v Kapošvaru in imajo madžarski poslovni jezik. Takih zadrug je v Hrvatski in Slavoniji 82. Kaj naj se napravi s temi zadrugami? Dragan Turk je izjavil: To so bile vladine zadruge, ki so delale proti našim naci-j o n a l n i m ciliem. Zato se nam ni treba brigati zanje, naj propadejo obenem s sistemom, ki jih je dvignil in protežiral. Edo Markovič: Pobijali smo te zadruge v prošlosti, sedaj je položaj drugačen. Mnogi od njihovih - članov so naši rojaki, ki so bili le zavedeni. Vsaka škoda, ki bi jo ti člani utrpeli, bi bila škoda našega naroda in noše države. Ačim Gjermanovič se strinja s predgovornikom, ker hočemo graditi, a ne rušiti. Če so zadruge zdrave, naj se obdrže in naša dolžnost je, da jim k temu pomoremo. Treba se je pobrigati tudi za saške kmetijske zadruge (Bauerngenossenschaften), katerih je nekaj v okupiranih krajih bivše Ogrske, dasi' ravno jim je bil predsednik zloglasni Vidman, ki je tako krvniško preganjal naš narod, zlasti Belgrajčane, za časa okupacije. Mihajl Avramovič: Mi želimo, da bi v naši državi ne bilo niti jednega pripadnika kakega tujega naroda, ali je to nemogoče, ker je v naših krajih koloniziranih mnogo tujih elementov. Pokazati moramo celemu svetu, da smo plemenitejši nego naši sovražniki in da hočemo vse podvzeti, da se bodo tudi tuji elementi čutili v naši državi zadovoljni. Vsled tega bomo skrbeli tudi za nje in njihovo blagostanje. Dodati moram, da se poleg navedenih zadrug nahajajo v mejah naše države še konsumne zadruge »Hangye«. Njihova zveza se je obrnila do naše vlade s prošnjo, da jih sme pregledati. Ugoditi se seveda prošnji ni moglo. Vlada se je obrnila potem do belgrajske zveze, da bi ona zvr-šda ta pregled, česar pa vsled pomanjkanja osobja ni mogla storiti. To zadevo naj bi vzela v roke Glavna zveza, ki naj poskrbi, da se te zadruge pregledajo in da se združijo v posebne’ zveze. Anton Kralj: Slovensko zadružništvo se je pri denarni sporavnavi močno posluževalo poštne hranilnice na Dunaju. Promet z njo pa je bil dne 1. februarja tl. na ukaz centralne vlade nenadoma ukinjen. Javnost ni bila preje o tem nič obveščena. Interesenti niso mogli na to več dvigniti naloženega denarja, in tako leže velike vsote na Dunaju, s katerimi sedaj ni mogoče razpolagati. Omeniti moram dalje, da je bil del zadrug na Spodnjem Štajerskem včlanjen pri Zvezi kmetijskih zadrug v Gradcu, pri kateri je naloženega veliko odviš-nega denarja teh zadrug. S temi naložbami dotične zadruge ne morejo razpolagati. Priporočamo torej, da se sprejme resolucija g. Gollnerja z dostavkom, naj centralna vlada poskrbi, da se bodo brez ovir povrnile naložbe slovenskih zadružnih organizacij, ki se nahajajo pri poštni hranilnici na Dunaju in pri graški zvezi. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Nato se je začelo razpravljati o agrarni reformi. Razni govorniki so povdarjali važnost tega vprašanja za zadružništvo. Predlagalo se je, naj bi se izbral odbor, ki naj bi vso zadevo proučil, stopil v stik z merodajnimi faktorji in zastopal zadružne interese. Ker pa so nekateri delegati povdarjali, da nimajo tozadevnih pooblastil, se je izvolitev takega odbora opustila, pač pa se je priporočilo, naj se vsaka zveza sama bavi s tem vprašanjem in svoje sklepe sporoči pripravljalnemu odboru zd ustanovitev Glavne zadružne zveze. S tem je prva konferenca jugoslovanskega zadružništva zaključila svoje dvodnevno delo. FR. ZELENIK: Carina in gospodarstvo. Slovenci si dosedaj pač nismo napenjali možganov z razmišljevanjem bistva in pomena carine, ne o njenem vplivu na razvoj narodnega gospodarstva. Leta 1906 se je vprašanje carine zadnjič razpravljalo v avstrijskem parlamentu. Poslanci, ki so sedeli v tistem parlamentu, so kratkomalo prikimali k vsemu, kar so zahtevali Kestranek, vitez Hohenblum in pa Tisza. Ker so to bili visoki gospodje, ki so prav dobro vedeli, kaj hočejo, tedaj se poslancem ni zdelo potrebno ubijati se s carinskim vprašanjem, pa so kratkomalo prikimali, avstrijski narodi pa so začeli stradati in plačevati številne milijone v žepe madžarskih magnatov, avstrijskih grofov in baronov in industrijskih vitezov. Javnost, posebno glasniki širokih slojev so seveda nastopili v časopisju proti visoki carini na zrnje, toda malega človeka se takrat ni poslušalo, v parlamentu pa itak ni bilo zastopnikov revnih slojev. V parlamentu pa so bili gospodje precej edini, ker visoko carino sta zahtevala oba: Kestranek za industrijo, Hohenclum in Tisza pa za kmetijstvo. Sedaj se je to vse izpremenilo in tudi Slovenci se bomo morali začeti baviti s vprašanji, ki so nekoliko obsežnejša in pomembnejša, kot je strankarska politika. Sicer pa se že pečamo s vprašanjem carine, vse namreč zabavlja in se huduje čez visoko carino, posebno pa rentačijo tisti, ki so 'r.islili kolikor mogoče veliko blaga spraviti v Jugoslavijo. Dobijo se celo tako malenkostni ljudje, da bi radi uvažali celo »palice«, kot da bi Slovenci res ne imeli umestnejših potreb kot so palice. Kdor ima toliko časa, da ga lahko ubija s sprehajanjem, naj si odreže kje drenovko, pa,naj klati z njo okoli. Vsi taki importaželjni ljudje 'naj bi pomislili, da čimvečji je import, tem slabše je za naš' denar. Poglejmo samo na našo valuto na Italijanskem. Čeravno lira sama vredi komaj 55 cent. na svetovnem trgu, vendar moramo plačevati danes skoraj do 9 kron za liro! Vprašanje carine je tako staro, kakor je stara gojitev narodnega gospodarstva. Vkljub ti starosti, vkljub temu, da je to vprašanje rodilo pri drugih narodih obilo bojev, celo literaturo, vendar bistvo carine še vedno ni dognano. Še danes si niso popolnoma na jasnem, kakšen vpliv ima pravzaprav carina na razvoj cen, produkcije, konzuma itd. Vsledtega ima carina mnogo zagovornikov, a še več .nasprotnikov. Medtem, ko ena plat učenjakov dokazuje, da carina vpliva neugodno na narodno gospodarstvo, da ovira produkcijo in konzum, so drugi zopet mnenja, da je carina nekako vzgojno sredstvo. Opirajo se na dejstvo, da so se nekateri predmeti po vpeljavi carine pocenili, n. pr. vreče iz jute, mineralna olja itd. Prizadeti krogi izkušajo vpliv carine omiliti. N. pr. industrijec izbqljša produkcijski način, izboljša produkcijske naprave, si nabavi boljše stroje itd. Da uvedba tako visoke carine na deželne pridelke in industrijske izdelke ni vplivala blagodejno, to pa vemo mi vsi, ki smo bivali za avstrijskim carinskim zidom. Škoda, ki so jo trpeli avstrijski narodi, je naravnost ogromna. Ogrski mag.^atje so zahtevali zaščito ogrskega poljedelstva z visoko carino. Seveda so se jim pridružili avstrijski plemeniti veleagrarci z grofovskimi in drugimi plemenitaškimi naslovi. Oglasil se je seveda takoj mogočni Kestranek, zastopnik industrijskih vitezov in začelo se je barantanje in da so za sebe dobro računali, čemo videti iz nižje navedenega. Kmetovalec je starokopitne!. Drži se starih šeg in naprav, pa se ne poprime ao najskrajnejše sile novega običaja. Še manj pa se bo poprijel novotarij, če ga ne prisili potreba. Ogrski magnatje so si mislili, kaj nam treba novotarij, kaj izpreminjati pridelovalni način, kaj obdelovati zemljo intenzivnejše, naj gre po starem, manj stane. Naj plača »dumme Schwob« to dražje, kar pridelamo po starem. In tako je ostalo. Ogrski kmet še danes ravno tako sJabo in površno obdeluje svojo zemljo, kot jo je pred tridesetimi leti, o umetnih gnojilih se malokateremu kmetu sanja, kar dokazuje poraba umetnih gnojil. Zato je pa tudi donos zemlje isti, kot je bil pred dvajsetimi leti, zaostaja daleč za z^-padnimi deželami. Na enaki površini, na kateri pridela ogrski kmetovalec 12 stotov, pridela avstrijski Nemec 14 stotov, češki kmetovalec 18 stotov, kmet v Nemčiji 24 stotov, holandski kmet 28 stotov, angleški pa 33 stotov. Izračuna si lahko vsak sam, koliko izgubimo vsled slabe obdelave in kateri kmetovalec ima večjo korist od svoje zemlje, ali ogrski, katerega ie ščitila visoka carina, ali angleški, kjer carine ne poznajo, zato s toliko večjo vnemo negujejo in kultivirajo zemljo. Znano je, da je veljala Ogrska prej za loči vsakokratna skupščina. Pri vsakem takem kreditiranju se zahteva »obveznica« (dolžno pismo), ki mora razun glavnega dolžnika biti podpisana še od dveh solidarnih »jemcev« (porokov; »jemac«- iz;haja od glagola »jemčiti« to je jamčiti!). Rok teh obveznic ne more biti daljši od šest mesecev in mora biti dolg poplačan najdalje v roku enega leta. Izjema je dovoljena le, ako je toča ali kaka druga elementarna nezgoda oškodovala dolžnika, v kojem slučaju se more rok podaljšati še najdalje za eno leto. f) Zadruga sprejema od za-drugarjev samo popolnoma zrelo in zdravo grozdje iiMo po ceni, ki jo odredi ocenjevalni odbor. Ta cena ne sme biti večja od povprečne cene, ki v dotičnem času velja v zadruginem okolišu, g) Zadruga hoče skrbeti za to. da se predelovanje grozdja in negovanje vina in ostalih pridelkov zmiraj izvrši tako, da bode vino in drugi proizvodi dosegli glas izvrstnega blaga, h) Zadruga bo prodavala svoje proizvode ali potom zadružne zveze ali na način, ki ga bo, v sporazumu z zadružno zvezo, smatrala za najboljega. Tudi poslovnik navaja nekaj zanimivih točk, iz katerih se da sklepati na poslovanje zadruge. Tako navaja v poglavju »Vinogradi in groždže« (grozdje), da morajo biti vinogradi, ki so prijavljeni zadrugi, v dobrih vinogradnih »položajih« (legah). Zasajeni morajo biti v pravilnih vrstah po navodilih kletarja ali kakega drugega strokovnjaka, s kanali za odvajanje vodenih padavin. Vinogradi, ki so zasajeni s trtami, kojih vrednost za lokalne prilike (razmere) še ni natančno dognana, se ne jemljejo v obzir. Vsak zadrugar ima dolžnost, da obrača negovanju svojih vinogradov največjo pažnjo in da po naredbi ali ukazu.zadruginega upravnega odbora takoj izvrši vsa vinogradniška dela, s katerimi je zaostal. Vse grozdje sc izroči zadrugi. Zadrugar si pridrži le, kar sam potrebuje za hišno gospodarstvo. Vendar pridržani del nc sme presegati četrtine celokupne nabrane količine. Količino pridržanja grozdja določi ocenjevalni odbor. Pridržanega grozdja se ne sme naprej prodajati, niti v tej obliki, niti kot vino. Vobčc se sme tudi prodaja grozdja vršiti le preko zadruge. Do-našanje nezadružnega grozdja v zadružno klet pod imenom zadružnega je za-branjeno. Tak zadrugar sc prvokrat opo-m.enc in denarno kaznuje, drugokrat pa izključi. Proti trsnim boleznim se smejo rabiti samo ona sredstva, ki jih priporoči zadružna zveza. Začetek «berbe« (trgatve) določi ocenjevalni odbor v sporazumu s kletarjem in- sicer kadar se je z merjenjem »šire« (mošt) dognalo, da je apsolutno umnoževanje sladkorja v grozdju ponehalo. Ni dovoljeno, brati zjutraj, dokler je rosa, niti se ne sme’brati takoj po dežju. Grozdje se prinaša v zadrugo očiščeno od listja v korpih od 30—50 kg. Grozdje; se mora brati po sortah, kakor to ocenjevalni odbor odredi. Nadaljnje poglavje je naslovljeno »pritnanje groždža« (sprejemanje grozdja). Grozdje se sprejema celi dan, po potrebi do 9. ure zvečer. Predelovanje se vrši v vrstnem redu, kakor je grozdje bilo pripeljano ali donošeno. Sprejemanje vrši ocenjevalni odbor skupno s knjigovodjem, magacinarjem in kletarjem. Odbor tehta, a knjigovodja zabeležuje težo v svojo knjigo in v zadrugarjevo knjižico. Vsak tovor ali vsak voz grozdja sc posebej izmeri s »širomerom« (dobesedno: moštomerom), da sc na ta način do-žene, koliko sladkorja' vsebuje »sira« (mošt). V ta namen se vzame in stisne grozdja iz raznih dblov tovora skupaj do 10 kg. Merjenje izvrši kletar, a odstotke zabeleži knjigovodja zopet v obe knjigi zraven količine gfozdja. Za slučaj, da zadrugar z mero ni zadovoljen, tedaj se od istega mošta napolnijo tri steklenice po sedem desetink litra tako. da ostane 10 cm steklcnicc prazne. 'Po se povež In kuha 20 minut. Sod. v katerem so se steklenice kuhale, se nato vzame od ognja, da se voda v njem ohladi. Za tem se steklenice vzamejo, obrišejo, zapečatijo z zadružnim pečatom in dobi eno zadruga, drugo zadrugar in tretjo oni, ki je meril sladkor v grozdju. Po izvršeni trgatvi odpošlje zadruga svojo steklenico zadružni zvezi v Beograd, da sc tam določi odsto- tek sladkorja in je to potem merodajno za obe strani, za zadrugo in za zadrugar-ja. O vsem tem se sestavlja zapisnik, ki se čuva v zadružnem arhivu. Vendar doslej v tej zadrugi še nikdar ni bilo slučaja. da bi morala zveza na ta način intervenirati. Sledi poglavje »isplata groždža« (izplačevanje grozdja). Izplačevanje se vrši takoj o trgatvi, ko sprejme zadruga od zadružne zveze na posodo potrebne novce. Vendar se izplača takoj samo ena polovica cele vrednosti, med tem ko sprejme zadrugar drugo polovico še le, ko se je začelo vino prodajati in se je dolg, ki ga je zadruga naredila pri zadružni zvezi, že popolnoma izplačal. O ravnanju z vinom in rakijo ima poslovnik še te-le določbe: Ko mošt pre-vreje in ko se rakija in tropin izkulica, mora upravni odbor točno premeriti vse vino in rakijo ter vse po sortah zabeležiti v knjigah. Odpisi pri pretakanju se vrše zopet na podlagi natančnega merjenja. Nadalje se Vrše odpisi letno po 3% ljri vinih, ki so stara do dveh let. 2% pri vinih, ki so stara nad dve leti, 4% pri rn-kiji in 6% pri »sirčetu«. to je pri očetu (jesihu). Prodajno ceno za zadružno pijačo odreja upravni odbor. Vendar cene nc mofe smatrati za utrjene in je dotlej nc sme objaviti, dokler ni prejel v tem pogledu mišljenje zadružne zveze. Prodaja se vrši samo za gotove novce ali prot' povzetju. Samo zadrugarji morejo v mejah, določenih od skupščine, dobivati vino in rakijo od zadruge na up (»na po-ček« toraj »na počakanje«) in to po isti ceni. kakor jo morajo plačevati ostali odjemalci. Najmanja količina, ki se proda, je pri vinu 5 litrov, pri rakiji in jesitni 1 liter, kar velja tudi za zadrugarje. Niti zadrugarjem. niti nezadrugarjem ni dovoljeno piti vino v zadružni pisarni, v zadružni kleti ali na zadružnem dvorišču. S kakšnimi denarnimi sredstvi deTa. ta zadruga? Z zadružnimi deleži, z izpo-sojiii in z rezervnim fondom. Deleži so po 50 dinarjev in se mora ena desetina prT vstopu vplačati. Izposojila se jemljejo *e od zadružne zveze. Na rezervni fond sc polaga največja važnost in prinašajo pravila v tem pogledu sledeče določbe : Od neizplačane vrednosti grozdja'— čuTi smo, da se ob priliki trgatve izplača samo polovica — se vpiše vsako leto 20% v rezervni fond in to tako dolgo, dokler fond ne doseže svote od 10.000 dinarjev. Odslej se vpiše vsako leto 10% in to (Jo svote od 20.000 dinarjev. A ko doseže rezervni fond to višino, se od neizplačane vrednosti grozdja v ta namen ne odvzame ničesar več. razuu v slučaju, da se Je fond vsled izgub zopet znižal pod predpisano vsoto. V tem slučaju se zopet k i- no vpisuje po' 10%. Rezerve služijo za kritje poslovnih izgub. Radi tega mora biti polovica rezerv vedno naložena v nepremičninah lit polovica v deležih pri zadružni zvezi. Dohodki rezervnega fonda se smejo po sklepu skupščine porabiti v dobrodelne in prosvetne namene. V slučaju, da se zadruga razdruži, se mora fond izročiti zadružni zvezi, ki ga upravlja toliko ča-- sa, dokler se ne osnuje nova zadruga na ravno takih načelih, kakor je bila razdru-žena. Rezervni fond preide potem na no-•vo zadrugo. Glede bilance je navesti, da se odpisuje od orodja in vobče inventarja 10%, od nepremičnin pa 5% vsako leto. Cisti dobiček se deli sledeče: 20% v rezervni fond; 5% članom upravnega odbora kot nagrada za njihovo poslovanje in sicer se to deli po številu sej in poslovnih dni. ki jih jc pbsamezni član upravnega odbora za zadrugo opravil; 3% se na isti način razdele kot nagrada med člane nadzornega odbora; 2% prejme ocenjevalni oi»-bor: 2% gre na zadružne deleže in sicer ne kot obresti, temveč kot pripis k deležem. ker se pri vstopu vplača samo ena desetina deleža; 50% dobe zadrugarji na roko in sicer sorazmerno po množini grozdja, ki so ga posamezni zadrugarji dali zadrugi, tako da dobi iz dobička največ oni, ki je dal zadrugi tudi največjo količino grozdja in s teni najbolj pripomogel ustvariti čisli dobiček. Zalibog je sovražnik uničil vse spise tudi v tej zadrugi, ravno tako pri zadružni zvezi v Beogradu, vsled česar ni več na razpolago zadnje bilance te zadruge. Pač pa se je posrečilo gospodu Avramo-viču, voditelju srbskega zadružništva, (Ja je očuval vsaj bilanco za I. 1912. Po tej bilanci izkazuje »Venčačka vinogradar-ska zadruga« sledečo »imovino«: Blagajna 8707.61 din. Vrednost zaloge v kleti 94290.60 » Deleži pri zadružni zvezi 6242.— « Zaloga potrebščin, orodja, strojev, sodi in sploh vse premičnine 54133.53 » Nepremičnine 89358.70 » vsega 252732.44 din, Na drugi strani bilance najdemo: »Rezervni fond« 10000. din. in »dug« in siccr: Izposojilo od zadružne zveze po 4% 104190.60 « Deleži zadrugarjev 50414.14 » Vlagatelji 3262.48 » Donositelji grozdja I. 1912 67843.05 » Donositelji grozdja I. 1911 14185.37 » Upravnemu odboru 1418.55 » Nadzornemu odboru 851.13 » Ocenjevalnemu odboru 567.42 » vsega 252732.44 din. — Račun izgube in dobička je torej sledeči: Prihodi: Razni 405.— din. Od prodanega vina 45894.64 » vsega 46299.64 din. . Izdatki (»zashod«): Uslužbenci 12251.77 din. Odpisi od premičnin 4336.25 y> Odpisi od nepremičnin 4703.10 « Cisti dobiček 25008.52 » vsega 46299.64 din. Cisti dobiček se je razdelil sledeče: Rezervnemu fondu, da se doseže 10000 dinarjev, ostanek 2311.87 din. 20% na vplačila (deleže) zadrugarjev 5674.18 » 5% upravnemu odboru 1418.55 3% nadzornemu odboru 851.13 y> 2% ocenjevalnemu odboru 567.42 Ostijnck med zadrrug. kot doplačilo za donešeno grozdje 14185.37 » skupaj 25008.52 din. V pojasnilo naj navedem še sledeče: Ko doseže rezervni ' fond višino 10.000 dinarjev, potem se zniža prispevek v ta fond od 20% na 10% čistega letnega do- bička, a istodobno se poviša oni del. ki sc izplača zadrugarjem sorazmerno po količinah donešenega grozdja, od 50% na 60%. Ko bo rezervni fond dosegel 20.000 din. in se s tem nadaljna vplačila ustavijo, se povišajo doplačila na donc-šeno grozdje na 70%. Ravno tako pride zadrugarjem v dobro onih 20%, ki so se vpisali na deleže, v znesku 5674.18 din. Treba sedaj pomisliti, da je zadruga štela začetkom leta 1912 še-le 48 članov in ravno toliko je bilo tekom 1912. leta na novo sprejetih. Bilo jih je torej 96. Vzemimo, da so vsi oddali grozdje zadrugi. Prejeli so torej vsi iz čistega dobička na deleže 5674.18 din. kot doplačilo za grozdje 14185.37 » skupaj 19859.55 din. tako da je vsak zadrugar povprečno prejel od svoje zadruge na koncu leta Še 207 dinarjev! Ta znesek bi brez zadruge gotovo ostal zasebnemu trgovcu. -Razun tega je zadruga silno povzdignila vrednost vina vsled stalnega nadzorovanja vinogradniškega dela, vsled enotnega prešanja in dobrega kletarstva. Dobiček, ki ga imajo vinogradniki vsled zadruge, gre letuo potemtakem v ogromne svote, pri količkaj večjem vinogradniku gotovo v tisoče dinarjev na leto! Vsled popolnosti moram še omeniti, da vsebujejo zadružna pravila tudi predpis, da ima zadruga svoj »sud dobrih ljudi« to je »sodišče dobrih ljudi«. Kaj je to/ To je zadružno razsodišče. Ako se skregata med sabo dva zadrugarja v kakor-šnikoli stvari, tedaj morata predložiti svojo zadevo »sudu dobrih ljudi«. Pravila pravijo izrecno: «Da svoji nalogi čim bolje zadošča in da očuva i nučvfsti dobre odnošaje med zadrugarji, kar je prepotrebno za vsako delo in napredek, bo zadruga skrbela za to, da pomiri spore, ki bi se pojavili med zadrugarji.« V to svrho je določen »sud dobrih ljudi«. Ta se glasom pravil sestavi tako-le: »Vsaka stranka izbere enega zadrugarja kot člana razsodišča, a ta dva izbereta iz sredine zadrugarjev tretjega člana. Ako se ta dva glede izbora tretjega člana ne bi mogla složiti, tedaj ga izbere predsednik zadruge ali, ako je ta sam udeležen na sporu, predsednik nadzornega odbora. Tako sestavljeno razsodišče si izvoli Jz svoje sredine predsednika in sodi po dobri vesti in zdravem razumu. Sodba velja za obe stranki in sc nobena ne more dalje tožiti.« Avramovič sam mi priča, da pride pred »sud dobrih ljudi« v celi Srbiji letno po 150—200 slučajev, osoblto radi motenja pošesti ali oddeljenja zemlje, ako se hoče razdražiti kaka »poro-dična zadruga«. B. SKAL1CKY: Pospeševanje vinskega prometa in naše zadružništvo. Promet z vinom je v primeri z drugimi državami, v naših krajih še ^a jako priprosti stopnji. Ako želi kak tuj odjemalec nakupiti v naših krajih nekaj vina, romati mora od ene vinske gorice do druge, poiskati vinogradnike, ki še po večini ne stanujejo na mestu, ampak v oddaljenih krajih. V njihovih, tudi nad vse priprostih vinskih kleteh najde v vsakem sodu drugo vino, z drugačnim okusom, mesto večje množine vina enake kvalitete, kakor jo rabi on. Na ta način ne bomo nikoli dosegli, da se bi od nas izvažalo vino v velikem, ampak bomo vedno navezani le na domače kupce, ki so naših primitivnih razmer že vajeni in ki jim ni za trud in izgubo časa. In vendar je v interesu prometa z vinom, zlasti v interesu njega izvoza neobhodno potrebno, da se te razmere spremene. Prišli bodo gotovo slej ali prej časi, ko bode naš vinski pridelek v deželi težko prodati. Cene bodo padale, vinogradnik ne bode prišel več na" svoj račun in vinogradništvo bode propadlo, gotovo na veliko gospodarsko škodo naše države. Treba je toraj, da že sedaj zainteresiramo tujega kupca za naš vinski pridelek in da mu nudimo poleg dobrega blaga tudi priliko, da nakupi na enem mestu lahko večjo mnor žino pridelka, kolikor mogoče enake kakovosti. Da mu te prilike ne more nuditi posameznik, je umevno. Ako pa nudi to priliko vinski trgovec, bode pritiskal na ceno vina pri vinogradniku. Zato je najbolje, da se vinogradniki združijo v vinarske ali kletarske zadruge, ki prevzemajo od svojih članov vinski pridelek, ga zenačijo, šolajo, da je pripraven za prodajo in izvoz in posredujejo ter pospešujejo tako vinsko kupčijo. Ker je pri taki vinski trgovini vsak posredovalec-nevinogradnik izključen, ostane ves dobiček v roki vinogradnika samega, kar je gotovo edino pravilno in pravično. Kaj zamore dobra vinarska zadruga, videli smo pred in med vojsko pri vinarski zadrugi (kmetijskem društvu) v Vipavi, ki nam jo je žal sedaj odvzel nenasiten Italijan. Ta zadruga je izvažala na tisoče hektolitrov vina na leto, v vojski je dobavala vino za vojaštvo; ves dobiček, ki bi šel sicer v nikdar polni žep verižnikov, ostal je v rokah vinogradnika-trpina, ki v potu svojega obraza z največjim trudom in ogromnimi stroški obdeluje svojo zemljo, da ji iztisne dragoceno vinsko kapljico. Že bivša avstrijska vlada je podpirala vsestransko razvoj kmetijskih, toraj tudi vinarskih zadrug, dobro vedoč, da s tem pomaga vsej državi. Da bo to storila in morala storiti tudi naša sedanja, narodna vlada, o tem ni nikakega dvoma, ker se bo šlo za vzdrževanje važne kmetijske panoge, vinogradništva, ki je v naši državi vitalnega pomena. Saj bo naša država pridelovala 3 do 4 milijone hektolitrov vina v vrednosti najmanj dveh milijard kron. Kam z vinom, če ga ne bomo izvažali ? Pravilno in potrebno bi bilo, da bi se že sedaj pripravljali na izvoz vina. Vinski odjemalci iz inozemstva (n. pr. iz Češke) se že sedaj pri nas oglašajo in vprašujejo, ali in kaj imamo za prodati. In mi? Mi stojimo, kakor po navadi in čakamo na tujo pomoč! Zdaj bi bil pravi čas, da se organiziramo v vinarske zadruge, da iščemo stika s tujino in da jej nudimo vse mogoče ugodnosti pri nakupu vina, da si tako že sedaj zasiguramo zunanje odjemalce. Anketa glede ustanovitve zavarovalnice za živino se je vršila dne 22. julija v dvorani Slovenske kmetijske družbe. Udeležili so se je živinorejci iz vseh krajev Slovenije, poleg njih zastopniki vlade, zadružnih zvez, živinorejski strokovnjaki in zivinozdravniki. Prelat Kalan je kot načelnik poverjeništva za kmetijstvo pozdravil udeležence in izporočil, da je deželna vlada sklenila, ako le mogoče še v letošnjem letu ustanoviti državno zavarovalnico za živino v Sloveniji. Prebitek pri vnovčevalnici za živino bo skušala dobiti kot prispevek k rezervnemu zakladu zavarovalnice. Živino-zdravnik Franc Černe je na to poročal o pomenu zavarovanja živine, o načrtu in o pravilih za zavarovalnico; omenil je važnost zavarovanja posebno za manjše in srednje posestnike, katere ravno zavarovanje lahko obvaruje ne le znatne škode, ampak tudi gospodarskega propada. Zavarovanje živine je v korist ne le posameznemu posestniku, ampak tudi splošnosti, ker pospešuje živinorejo, pomaga pri zatiranju kužnih bolezni, pomaga dobro izkoriščevati v sili zaklane živali in mrhovino. Potrebo zavarovanja živine so čutili posestniki živine že davno, zaradi tega- so ustanavljali društva, ki so podpirala člane, kadar se jim je prigo-dila nesreča pri živini; največkrat so se zavezali člani med seboj, da bodo po določeni ceni odkupili meso od v sili zaklanih živali. Začeli so tudi ustanavljati zavarovalnice za posamezne kraje; take zavarovalnice so imele malo stroškov in lahko kontrolo, vendar pa v letih, kadar je bilo veliko nesreč pri živini, dostikrat niso mogle zmagovati svojih bremen. Zavarovanje po velikih privatnih zavarovalnih družbah se tudi ni moglo splošno razširiti; take družbe so skrbele v prvi vrsti za svoj dobiček in zaradi tega so zahtevale visoke premije in imele stroga, dostikrat tudi prav zavita pravila. Zavarovalnica za živino ne sme biti naprava, ki bi podjetju dobiček donašala, pač pa mora biti to dobrodelen zavod, ki svoje dohodke, premije in podpore porablja le za plačevanje';škod. Na tem principu so osnovane deželne zavarovalnice na Nižjem in Gornjem Avstrijskem, Koroškem. Moravskem i. dr.; ta princip mora veljati tudi za državno zavarovalnico v Sloveniji, Vpeljalo naj bi se predvsem zavarovanje za govejo živino ; kakor hitro pa bi bilo mogoče, bi se priklopili k zavarovanju tudi konji in pozneje še prašiči. Državna zavarovalnica za živino naj se osnuje na podlagi krajevnih zavarovalnic, ki bi se ustanavljale za posamezne kraje. Kjer bi se občina za ustanovitev odločila, bilo bi zavarovanje za vse posestnike v občini obligatorično; to bi olajšalo kontrolo, pocenilo zavarovanje in varovalo neprevidne posestnike. Vse krajevne zavarovalnice bi bile združene v državni zavarovalnici; ta bi pred vsem upravljala in nalagala njihovo skupno premoženje, presojevala nastale škode, preračunavala odškodnine, vodila krajevne zavarovalnice in skrbela za njih pouk. Ko je poročevalec razložil še načrt za ustroj krajevnih zavarovalnic in važnejša določila, ki naj bi se sprejela v pravila, pričela se je razprava, ki so se je mnogi navzoči udeležili. Pred vsem se je sklenilo enoglasno, da se ustanovi državna zavarovalnica za živino; dalje se je sklenilo v principu, da mora biti zavarovanje v okolišu krajevnih zavarovalnic obligatorično, vendar pa, ako bi to zadelo v začetku na težave, se lahko prične na temelju prostovoljnosti. Sklenilo se je potem, da veljaj zavarovanje' za vse bolezni, torej tudi za kužne, v primerih, kadar bi bila* država dolžna plačati odškodnino ali dati podporo, naj bi država nanjo pripadajoči del plačala naravnost zavarovalnici. K zavarovanju naj se sprejema vsa goveja živina, ki je stara vsaj tri mesece in pa tista, ki pri priglasitvi še ni dvanajst let stara. Odškodnina naj se vsakokrat določi tako, da bo zavarovanec dobi! od zavarovalnice 80 odstotkov resnične škode. Pri sprejemu naj določi član sam vrednost, za katero naj se zavaruje njegova živina. Vrednost se lahko vsakega pol leta spremeni in ceni naj se vsako govedo posebej. Kot začetna premija naj se določi za vse krajevne zavarovalnice en odstotek zavarovane vrednosti. Pritrdi se tudi načrtu za centralno upravo zavarovalnice.. Končno se je še sklenilo, da se v teku meseca vrši ponovno anketa, na kateri se naj razpravlja še o nekaterih točkah, posebno pa o tem, kako bi se moglo kolikor mogoče kmalu vpe- ljati tudi zavarovanje za konje in prašiče. Zadružne in gospodarske novice. Dohodki železniških ravnateljstev znašajo: Sarajevo: aprila 5,961.000; maja: 7,808.770, junija 9,427.720; julija 8,000.000 K. Prebitek v juniju in juliju se je porabil za kritje primanjkljaja v prejšnjih mesecih. — Zagreb: od marca je zaostalo 5,470.000 K, april 7,460.000, maj 12,430.000 K, junij 16,120.000 K, julij 18,470.000 K. Od dosedanjih dohodkov zagrebškega ravnateljstva je porabil finančni minister 14 milj. K in minister saobra-čaja 2 milj. K za izplačanje delavskih dnin. Denarna pomoč rudarstvu v Srbiji. Ministerski svet je sklenil,' privoliti posojilo rudarskim in premogovnim podjetjem, da opomore njih obratu. Nov! bankovci. Bankovci po 20 dinarjev, ki so bili tiskani v Zagrebu, so gotovi. Na sprednji strani nosijo sledeče besedilo: Ministarstvo financija kraljev-stva Srba, Hrvata i Slovenaca 20 dinara. Praška kreditna banka je zvišala delniško glavnico od 50 na 100 milijonov kron. Koliko ima Jugoslavija vinogradov? Glasom Lakatošove statistike je v Jugoslaviji z vinsko trto zasajene površine: v Hrvatski in Slavoniji 47.754 ha 1'1 % » Bosni in Hercegovini 6.640 » 9'3 » » Dalmaciji.............. 82.282 » 6'4 » » Istri...................46.510 » 9.4 » » delih Ogrske . . 100.772 » 2'4 » » Sloveniji.............. 39.792 » 1.9 » »Stari Srbiji .... 33.101 » 0‘7 » Skupno 356.788 ha 1‘6 °/o Leta 1910 je zraslo 3,311.873 hi vina v vrednosti 147,040.257 K. Naravno, da je vsled ogromnega zvišanja cen vina pridelek v vrednosti ogromno narasel. Kurz jugoslovanske krone na Čehoslovaškem. Nekateri listi poročajo, da se bo moral trgovinski promet s Čehoslovaško ukiniti, ker zahtevajo banke za 100 čehoslovaških kron 200 jugoslovanskih. To se ne ujema povsem. Danes se zahteva za 100 čehoslovaških kron 165—170 jugoslovanskih in le koncem meseca zahtevajo banke 200 kron, da se zavarujejo proti morebitnemu znižanju kurza. Kurz se namreč določa koncem meseca. Razliko do 200 kron vrnejo banke, ko izvejo kurz. Kot vzrok navajajo banke okolščino, da se jugoslovanska krona na praški borzi ne kotira. Zagrebška ekspozitura čehoslovaškega poslaništva v Beogradu je pravkar storilo potrebne korake, da se jugoslovanska krona kotira na praški borzi. Premogovnik v Pečuhu. Delo v pečuškem premogovniku se je v polni meri zopet pričelo. Dnevno se pridobi 126 vagonov premoga. Valutno In bančno vprašanje. Trgovska in obrtna zbornica v Osjeku se je obrnila do ministrstva za trgovino in industrijo s spomenico glede ureditve valute, ozir. zakonskega osnutka o narodni banki in izvaja sledeče: Sedanja narodna banka kraljestva Srbije ima danes dve vrsti bankovcev v prometu in sicer je bilo njih stanje po privatnih informacijah zbornice 24. jul. 1919 sledeče: Dinarski bankovci glaseči se na zlato 4,236.340, na srebro 530,866.845, skupaj 535,103.185. Ti bankovci so po istih informacijah kriti sledeče: zlato v gotovini 63,438.000, srebro v gotovini 15,571.000, tuje valute 433.000, depoji pri inozemskih koresponden-tih 281,408.000, skupaj 360,850.700. Blagovni promet Zadružne Zveze v Celju. Tiskovine za računske zaključke. Opozarjamo, da imamo v zalogi inventurne izvlečke iz glavnih knjig z naslovnimi ovitki, dalje računske zaključke za posojilnice in mlekarne. Članicam priporočamo, da naročajo pri nas tisek računskih zaključkov; iste pri tem lahko obenem pregledamo. Dalje imamo v zalogi tiskovine za glavne knjige hranilnih vlog in posojil, blagajniške dnevnike, opravilne zapisnike, izkaze o rentnini in neposrednih pristojbinah, zapisnike za seje načelstva, nadzorstva in občne zbore (zaradi velike zaloge oddajamo te zapisnike zelo po ceni), opomine za obresti in podaljšanje posojil ter vse za posojilniško poslovanje potrebne knjige in tiskovine. Kdor kaj potrebuje, naj hitro naroči, da dobi še svoje tiskovine po primerni ceni. Papirja silno primanjkuje. Bakrena galica. Zvezi se je posrečilo dobiti nekaj vagonov modre galice. Galica je že v našem celjskem skladišču ter jo lahko takoj oddamo. Stane v našem skladišču brez zabojev kg po K 12'50. Semensko žito. Zveza ima v zalogi omejeno množino prvovrstnega češkega semenskega ovsa po ceni K 230'— za 100 kg brez vreč. Nadaljne množine semenskega ovsa dobimo spomladi. Takrat dobimo tudi večjo množino jarega semenskega ječmena in semenske koruze. Apneni dušik. Priporočamo apneni dušik iz našega skladišča v Celju na drobno po ceni K 160’— za 100 kg, na debelo po K 150'— za 100 kg. Dušik je v papirnatih vrečah. Otrobi in druga krmila. Zveza ima vedno v zalogi razne vrste otrobov. Posojilnicam in nakupnim zadrugam priporočamo dobavo na vagone. Otrobe oddajemo od mlinov brez vreč. V zalogi imamo izvrstne bučne prge po ceni K 160'— za 100 kg. To krmilo je bolje negoli koruza. Na razpolago je le še omejena množina. Koruza je došla in jo lahko oddajamo v manjših množinah. Naročila sprejemamo, dokler traja zaloga. Koks oddajamo dokler traja zaloga. Priporočljivo za kovače in ključavničarje! Krušno žito vsake vrste kupuje Zveza za svoje članice po dnevnih cenah. Semenski krompir. Letos je pri nas silno pomanjkanje krompirja, tako da se je bati, da ob času sajenja ne bo nikdo imel semena. Zato priporočamo že sedaj naročila, da se dobava ne zakasni, kakor je to žal bilo lansko leto. Jamstva za izvršitev teh naročil seveda vočigied položaju Zveza ne more prevzeti. Vabilo na 25. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Mariji Snežni registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši 16. listopada 1919 v zadružni pisarni pri Krisperju ob 3. uri popoldan. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1918 in nasveti o nada-ljnem uradovanju. 3. Slučajnosti. V slučaju, da bi občni zbor ne bil sklepčen, vrši se v smislu § 35. pravil, uro pozneje drugi občni zbor, kateri sklepa brezpogojno. Hranilnica in posojilnica pri Mariji Snežni na Velki registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Zohrer. Stanaeker. Vabilo na 12. redni občni zbor Kmeclje hranilnice in posojilnice V petroVčah registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši v nedeljo dne 14. septembra 1919 ob 9. uri dopoldne v zadružnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Potrditev računov za leto 1918. 4. Likvidacija zadruge. 5. Slučajnosti. Petrovče, dne 13. julija 1919. Kmečka hranilnica in posojilnica v Petrovčah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. NAČELSTVO. Opomba. V slučaju nesklepčnosti vrši se občili zbor eno uro kasneje z istim dnevnim redom ne glede na število došlih zadružnikov. Vabilo na Xli. redni občni zbor KmeGn.l. zbor hranilnice in posojilnice Železniki registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši dne 24. avgusta 1919 v zadružni pisarni ob 3. uri popoldne s sledečim sporedom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje letnega računa za leto 1918. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Nasveti in slučajnosti. Železniki, 12. avgusta 1919. NAČELSTVO. Jos. Globočnik A. Hafner. Vabilo na občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice 1 $t. Jurjn oh Južni železnici registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši v nedeljo, dne 24. avgusta ob 10. uii dopoldne v zadružni pisarni s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje letnega računa za I. 1918. 3. Volitve načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. V Št. Jurju ob J. ž., dne 1. avgusta 1919. NAČELSTVO. VSEBINA: XIV. redni občni zbor Zadružne Zveze v Celju. — Prvi jugoslovanski zadružni shod. — Carina in gospodarstvo. — Nove smeri v vinoreji. Za društvo »vrtnarska šola« v Kranju. • Nova kompenzacijska pogodba z Avstrijo. — Agrarna reforma. — Slika iz srbskega zadružnega življenja. — Pospeševanje vinskega prometa in naše zadružništvo. — Anketa glede ustanovitve zavarovalnice za živino. — Zadružne in gospodarske novice. Blagovni piomet Zadružne Zveze v Celju. Odgovorni urednik Janko Lešničar. — Izdaja »Zadružna Zveza« v Celju. — Tiska Zvezna tiskarna v Celju.