Tedenske ««%i* r. Naš prestoIonaslednlJi imenovan za generalnega polkovnika. Cesar ]e imoiioval našega jrestulonaslednika generala konjenice nadvojvodo Karla Frr.nc Jožefa za generalnega j;olkovnika avstri|skc armade in za vel.kcga admirala imše vojne mornarice. Imendau rajne cesarice Elizabete, Ker pade ietos imendan naše rajne cesarice Elizabete na netieIjo, dne 19, t. m., je naučna uprava dolocila., da jo ali dan poprej, to je dne 18. t. m., ali dan pozneje, t. j. dine 20, t. m. šole prosti dan, Novl avstrijskl generalni polkovniki. Cesar •? imenoval za generalne polkovnike: Nadvojvodo Jožefa, Karola barona Kirchbach in Samuela baronr, Hazai. Duhovnlške vestl. Prestavljeni so naslednji 66. gg. kaplani: Ivan Vogrinec iz Braslovč v Gornjigrad, Jakob Bohak iz Gornjegagrada v Braslovco, Jakob Sajovic iz St. Ruperta nad Laškim v Ormož, Karol Malajner iz Trbovelj v Žetale, Jožef Petrovič iz Soštanja v Trbovlje, Franc Slana iz Ormoža v St. Rupert nad Laškim, Jožef Krajnc \z Zetal k Sv. Barbari v Halozah, Ivan Baznik iz Sv. Barbare v Halozah v St. Ilj p>od Turjakom, Martin Kozar iz St. Ilja pod Turjakom v Loko pri Zidanem Mostu. C, g. Ivan Slavič, d(^seflaj kaplan v Loki. je zavol jo bolezni dobil začasni dopust. Duliovnlk žrtev svojega poklica. Pater Metod Merka iz rejda karmelitov je opravljal dušnopastirsko službo v taboru za gališke begunce v Gleisdorfu na Srednjem Stajerskem. Ko se ]e vrnil v Gradec, ga je napadla mrzlica. Spravili so ga v bolnišnico, kjer so dognali, da je zbolel na pegastera legarju, i;i si Pa je nakopal med begunci v Gleisrtorfu. Zdravnikom se ni posrečilo mu rešiti življcnja; za dušno paslirstvo vneti redovnik je kot žrtev svojega poklica umrl dne 8. nov. ^Nedeljskl evangelil." Kakor slišimo, je knjiga ,,Nedeljski evangelji" s kratko naobračbo zlasti v korist kršfianskim vojakom, že popolnoma pošla. Kadar se izda dmga izdaja, bomo poročali. Novlce od ogrsklli Šlovencev. ,,Novine' poro6ajo: Župan z Tišine nam glasi, ka se je njemi tožila Vučko Marijar 85 let stara sirota mati z Lipovec, ka jo je cSeca pregnala z domi i si more z koldivanjom kriih iskati. Pri tom žalostnom kriihi se |6 pa namerila na takše hiše, ka so dveri pred njoj za~ prli i je mogla na pokopališči na mrtvečem stoleci spati. Želemo znati od onib, šterih sr tičejo te reči, če je istinska ta zgodba, ali samo izmišliena. — Belotinska \eselica držana v grofovskom malom grarti je 2380 k. 30 lil. dobi^ka prinesla Rdečemi križi. Vesellce so se vdeležile grofovske driižine naše okropline. — Okradnoli sn v D. Lenrtavi g. GrašanoviC Ottona, notariuša, Tat je skoz okna prišo v hišo, gtero je odprto bilo zavolo zračenja Hiše i odneso z nie 4 ]w.vi obiiteli, 1 prstan i 1 ritekiill. — Odskočo io od vojslre Berdlen Stefan, pešak 48. pp., rojen v Tilovcih leta 1880. Po svojeni opravili je blo kovai^. "^njskanje ,,SoldatenzeltunKe.M Že y dveh StevilkaTi^hirska v Bolcanu na Tirolskem izhajajoPa ,,Soldatenzeitung" nroti slovenskemu Ijudstvir, knterega sinovi so prelili že potoke lrt*vi za cesarja in Avstrijo. Zaradi feh ftlankov je zavla'dalo med Slovenci vsepovsod veliko razburjenie, kaiti sedaf .prP ni 6as za narodne hujskarije, ampak kako se bomn sTcupnn obranili sovražnikov. ¦- ¦ •» r->-"''7''"T7'"?"Ty;'^,!' ?**, |t, 5a .^¦v, Knkor izvetno, 1p piseo teh ftlanirov. ki kali.io na talro nevaren nnPin ja^ni mir, med Slovencf službnjofii luteranski pastor. 7animivo ie. da je ta dhreVovaTec avstrijsko-mislef.epa srovonskecrft 7Tudsfva tuj^o. rnion i7rvon Avstri!e. Mi opozariamo državno in voja§ko oblast na P1lavnerau miru nevarno poftetje lista ,.5?orda.tenzcitp." ^f ^1; rt*~t -«~* "^; f^if ^r^fmm Mladlna v Gradca. GraSki listi se pntožujcio, da je tumošnja iniadina zelo podivjala. Dao 10. nov. so zvečer ob 10. uri napadli mjznani mladi pobnliui v sredini graSkega mesta neko gospo, jo ).;iii s pr.l.cami, jo suvali in izmaknili denarnico. TaJti dogodki so ponavljajo dan za dnevom. Slovenskl yo]ak mi Itusko-jfoliskem. i iSe se n;im: Ko potujem po svetu-, vidim mnogo apominov te straSne vojske. Solze se vlijejo vsakemu, kdtir vidi s.omine strašnega klanja v teh krajib. Jaz sem že sodaj yeč kot 9 mesecev tukaj in vklam., ktiko je tu. Jiiisko-jjoljski kmet nima ne polja in ne hiše, ki bi ne bila poškodovana. Ljudje se mi pritožu;ejq, kako strašno je bilo za časa bojev na Rusko-Poljskem, in kaj so strahov prestali. Poljaki pravijo: Vse smo presMi; samo naj ljubi Bog usliši naše prošnje in nara naj da konec te svctoviio voske. Ti ljudje vro6e pros'jo in moli.o za mir. Poleg tega j>a roraajo od enega svetišča do drugoga in pnrejajo procesi.;e. A tudi drugače živijo zelo pobožno; vsak teden hnajo 1 ost v pctek in soboto. Na Boga pa ^erujejo bolj kakor na vse posvetne reči. Ko bi bilo po celem svetu tako, bi bilo veselo in ne bilo bi vojne. Pozdrave vsom doraačira, prijateljem in znaiiceml Uožet Kegi <¦ Sv Ane y Slov. gor. Na zasneženili plaulnah. Piše se nam: Dragi mi ,,Slovenski Gospodar"! ;Mi se Te že v soboto veselimo, ko nas irideš obiskat v daljne hribe in nam doneseš mno°o iiovic Tuk;>.j nas je že mnogokrat obiskal sneg. Kolikokrat nas še bo, ne vemo. Zdravi še srao tukaj vsi. Srčne pozdrave pošiljamo slovenski alpinci iz tirolske bojne ftrte, Joško Žlahtift od Sv. Urbana pri Ptuju, Marko Lapuh- od Brežic. in Ivan Kraiiar iz Kranjskega Naši strelci. Iz bojaega polja se nam piše 6. novembfa: Pozdrav iz bojnega polja od juna.kov, ki so se u.deležili 8. in 9. laške ofenzive. Dosedaj smo še zdravi. Nam prav niC ne stori, četudi l^ali še toliko strelja. Ceravno so nani ljudje pravili, ria smo slabiči in preraladi, venclar se brabro borimo. Le sedaj jih poglejte, kako se hrabro za domovino-hi cesarja vojskujejo. Poglejte jih, kako se prsa teli junakov blišfiijo od hrabrostnih kolajn. Pozdravimo srčno vse domačo! Desetnik Kač Fran iz Laškega trga, poddesetnik Regvart Ivaai od Sv. Trojtee v Halozah, pešci Jurij Cenfrih od Sv.- Ruperta pri Laš,kem, trgu, Henrik Vertič oid Sv. Trojice pri Ptuju, Franc Starc iz Laškega trga, Pozth^av gorskili topničarlev. Vro6e pozdrave r ošiljajo slovenski fantje-gorski topniCarji slovenskim iantom in dekletam: četovodja Albin Gračar, podtlesetnik Kei.-e Anton, poddesetuik Dosedla Antou, topničarji: Jakob Zemljič, Franc Obrau, Franc Klaužar, Franc Gradišek in Martin Klemajer. 26. branlio Lahu pot v Tirole. Desetnik Fran šnuderl nam piše iz tTrolskega bojišča: Ceravno so o 2(ii!i malo čita in sliši, si cenjeni čitatelji ,,Slovenskega Gos;.odarja" ne smejo misliti, da smo že vsi l>omrl, Še živimo! Mi zvesto branimo, da nam polentar ne ude v Tirole. Iskrene pozdrave v in:enu vsen slovenskih fantov doraačega domobrans^ega [fišpolka! Pozdrav iz sneženlli Alp. Dne 1. novembra se nam piše: Srčne pozdrave Tebi, »Slovenski Gospodar", vsem Tvojim naročnikom in braloem jošd.amo slovenski lantje in mož.;e doma<^ga pošpolka iz visokih, s snegom pokritih Alp, kjer stojimo kot skala na braniku za svojo lepo domovino. Desetnik Janez gmon, Smib«! Šmihel nad Mozirjem; Jožef Sagadi;., četovodja, Sesterže pri Majšp«rgu; Anton Ošlak, desetnik iz Vitanja in Karol Mauc, desetaik iz Slov.Gradca. NaSl domobranci uiiajo na zinago. Naši domobraaci nain pišejo: Sr6ae pozdrave poš ljamo vsem domačim prijateljein ,,Slovenskega Gospodarja." Naliajauio se skoraj že dve leti v predajih postojankah Poprej smo se borili proti Moskalom in sedaj proti verolomnemu Lahu. Bog nam daj že skorajšen mir. Desetnik Fraac Presker iz Rajheaburga, * poddesetirk Florijan Voit od Sv. Križa, Jornej Koštoma] iz Trnovelj, Kozole Martin iz Koprivnice, Rumpler A. in Oton Klipstatter iz Maribora, vsi teleionisti pri 8. 26 stotniji. Unamo, da nas bo Bog še obvaroval ter nam dal srečmi vspeh do zmage in enkrat srefiao vrnitev. Itallian ne pride gledat Trsla. Slovenski mladeniči nam pišejo izpred Gorice: \rsem čitateljem pošiljamo pozdrave iz pekleaskega hruma soške fronte. Italijan zmironi poskuša predreti pri solnčni Gorici naSo 'fronto. Mi slovenski fantje pa Vam zatT]u,iemo, da ne pride polentar gledat Trsta. Slovenski možje in fanfje pešpolka št. 87, 6. stotnije. Ivo Sepetauo, dijak-črnovojnik iz Bizeliskega,, fietovodja Podgoršek Josip iz Goinilskega, in 6etovodja Martin Rothwein od St. Vida niŽe Ptuja. Izraenianl invalldi. V vojaško bolnišnico v LitrnericG nfi Ceškem so pripeljali 360 izmenjanih invalidov iz Rusije. MerJ terni se nahajajo tudi sledeči: Karol Teržan in Janez Božičnik od 87. pp., Fr. Goriašek1 in Janez Goršek od 26. domobranskfcga pp., lor rvešca F.rane Bratuš in Janez Kraut od 47. pp. . Oprostitcv j-oljedelslEega iu gozdarskega osobja od vojaške sluiine. ' Vojno miaistrstvo je določilo, da so vsi tisti ftrn.o^oinl..i-pol^e<telci ali -gozdarji, ki so bili prvotuo Oi.rošceai cio bO. ncn. 1910, za sedaj oproščcjii do oi. dec. 1910. Na prošajo se jim sme tozadevnu o rostiicv podaljšati do 31. marea 1917. Oduii^a vojaškiii predmetov kot čcpio itd, Stajersko cesar.sko namestai&tvo razglaša: Ker sc še najde med iievo.;aškim prebivalstvom, zlasii v krajih, kje-r j-e bilo. vojaštvo nastanieno, maogo vojaških redi, kakor čepic, bfijOiietov itd., se nevojažko prebivalstvo pozivlje, da odda te najdeno ali drugaee j.ridobljene vojaške predmete aajpoziie,e do 20. nov. t. 1 voiaški upravi. Položaj pismonoš na. deželi. Deželai pismonoša oam piše: Marsikdo zavidis nas pismonoše, češ, dobro se Vam godi, ko Vain ni treba k vojakom. Daa za dnevom prehodite določeno okrožje ia ko pride prvi daii v mesecu, pa vtaknete v žep lepe desetake." Kdor tako misli in govori o našom položaju1, ta je ali slep ali pa liudobea, Ali veste, koliko plače ima ubogi deželni pismonoša? Celih 07 K na raesec. In od leli še mora odplačevati po več kron na mesec v bolaiško blagajno, za pokojnino itd. Marsikateri mesec nam še niti 2 K ne ostane na dan. In od tega bi, se aaj pla6evala hrana, obleka, obuy.qjo, stanov-juije, preskrbela družina itd. iSlišimo, da so se povišak plače častnikom, državnim uradnikom, orožaikom i. L d, Vsi drugi dobijo večje plafee ia draginjske doklade, le na nas uboge pismoaoša nihče ne ztnisli. Pomislife samo, koliko si raztrgamo obleke in obuvala. ko moramo v dežju, blatu i.n snegu prehoditi hribe, gore kr doline, Ko nam ne bi dobri ljudje sempatje dali kaj brezplaSnih okrepčil, bi splob ne mogli vstrajati pri tei draginj.. Mogofte pa se le bo nafiel kdo, ki se bo za nas malo potegnil — PismonoSa Grde navadc. Žalostno za sedaaji resni vojni #as je, da se najdejo aa kmetih Ijudje, ki aimajo seclaj nujnGjših op-ravkov, nego da pišejo prazne ovadbe na oblasti, letajo od glavarstva do sodnije in orožnikov in vsako malenkost izrabljajo proti svojim neprijateljem in zabrbtno mnogokrait oelo proti svojim sosedom in prijateljem. Iz gotovega vira vemo. <Ja imajo sedaj žaadarji, okrajna glavarstva in sodnije mnogo opraviti samo vsled ovadb — ki so mv vadno brez podpisa — razaih zahrbtnežev. Tako se je n. pr. zgodilo, da je nekdo naznanil ubogo vdovo, da ima na hlevu skrite velike mndžijie žita, Celatruma ljudi, med katerimi so bili orožnikl, vojaki, uradnik iz glavafstva in občinski možje, so prišli nekega dne zgocjaj zjutraj iskat ,,skrito" žlto. Premetali so vse seno in slamo, a našli niso ničesar, Nek brezvestni sosed je iz gole hudoblije napisal ovtidbo in napravil žeai toliko žalosti in uradnikom popolnoma nepotrebnih potov. Ljudje božjl, spametujte so vendar! Tare nas itak dovolj vsakojakih težav, zakaj bi si še sami svoj položaj obteževali? Zeleznica Konjiee—Zreče se bode začela gra•Biti najbrže še mesoca novembra, 6« flobi . podjetje povoljno Sfevilo vjetnikov in delavcev, &o*po<!ar8k* botios. Urad za prelirano preblvalstva. Za prehraao ^vstrijskega prebivalstva je usfanovljen s sedfižem na Dunaju. poseben urad. Za predsednika tega urada je cesar imenoval nižje-avstrljskega deželaega !inančnega ravnatelja Oskarja Kokstein. Na no\o ustanovljeni urad za prehrano prebivalstva je podrejen ministrskemu predsednikn in je neodvisen od oštalih ministrsfev. Z ustanovitvijo tega nrada se neha dlelokrog nofranjega ministrstva, poljedelsfcega in trgovskega rainistrstva, kar se tiče j.reskrbe s lirano in krmili. V vodstvo tega urada boste še tudl poklicani dve drugi osebi kot podpredsednika, Naloga nanovo ustanovljenega urada bo: Izdajati odredbe in doloftilaj kako izdelovati in pofdelovati živila, krniila in sirovine, kako živila in krmiln zbirati, ,'ih porazdeljevati, urejati uporabo istih, kakor tudd doIočevati oene. Nadalje bo imel tu.di nalogo, da dožene ranožino zalog živil in krmil. K sodelovanju z"a dosego nalog tega urada se tudi lahko prlsilijo ob6ine. Dan, ob katerera ho začel poslovati nanovo ustanovljeni urad, bo določil ministrski predsednik. — Predsednik novega urada, Oskar Kokstein, je bil roien leta 1860 y Varaždinu na Hrvaškem ter je deloval v finan6ni službi*v Pragl, Crnovteah in od lef" 1807 na Dunaju'. Oddaja žita. Od sedaj do rip.e 1. decembra S e b o d e p u s t i 1 o z a o s e b o i n 1 e t o 85 *-g žita, od 1. dec. naprej 80 kg žitn, od 15. dec, 75 kg žifa, od 1. jan. naprej 70 kg ži'ta. Kai' pišerao, je zanesljivo res. Javno vpraSanie ua marlhorsko okraino glavarstvo. Iz se\eraega dela mariborskega okraja se iiam piše: Posestnikom severnega d«la mariborskega okraja se je od okrajnega glavarsfva določilo, da naj vozijo svo'e žito v mlin g. Ehrlicba v Kaniži, A ta mlin pa sedaj radi pomanjkanja bencina veftinoma Btoji. Torej airaamo mliaa. Nekateri so poskusili peljati svojo žito k Scherbaumu v Maribor, a tam se je reklo, da kmotskega žita ne sprejmejo v zmletje. Prnsili smo, da bi smeli svoje borno zalogp žita zapeljati v bližnji mlin ob Muri. A dasiravuo se Je že sara oosarski namostnik izrazil, da nlma ni6 proti tomu, rte bi se iz bližnji]i nbfiin ob Mnri vozilo žito v kak mlin ob Muri, vcadar okrajiio glav*rstvo iog;-; nofte dovoliti. Kam nai damo svojc žita v zmletie? Da bi ga peljali na pohorske mline, za to nam primaujkuje živine, primanjkuje ntan pa tacli dragega časa, Vprašamo okrajno glavarstvo, zakaj se aam revnim, ubogim ijosostnikom niti take male.akostif da bi smeli j vljiU svo.c žito v bližiiji mlia ob 'Muri, no dovoli? liruz moke smo ia brez kruhfh -: Nadaljo \pražamo še: Zakaj se mora ravno v mariborskem okraju Lmeti tudi za phanje prosa unulno dovoljenje, ko tega v drugih glavarstvih, n. pr. v raklgoaskern, ai treba? <;O.pomba uredništva: Sploh nikjer! Za to ni nobenega cesarskega ukaza, niti ministerialae ali namestniško odredbe!; Vpražarao tudi? K.ako lo, dadobijo nekateri vse sladkorne izkazaice, ki jim gredo, drugim pa se jih od osebe, ki jili deli, vrže samo le nekaj? Zahtevamo za yse jednake pravice! — Vcč [josestnikov iz severnega dela mariborskega^ okraja. Moke, kruha, sladkorja, kave in petroleja je danes težko dobiti, Kdo je kriv tega? Porazdelitev blaga na posamezne kraje je nepravilao urejena, Večino blaga dobijo trgovci v inestih, trgih I« injdustrijskih krajih, Na deželo Ie. malokedaj zaide kaka troha tega blaga. Ako pa pride kmetski človekvmesto in liofie kupiti sladkor ali kavo, se mu kratkomalo reče: ,,Mi prodajamo samo za mesto." Zelo veliko Casa dandanes zapravijo ljudje samo s tem, da hodijo od kraja do kraja, o'd trgovine do trgovine iskat gorej omenjenega blaga, Naji bi okrajna glavai-stv.a, prehranjevalni uradi, razne osredne dmžbe i t. d. vendar V& položaj upoštevale in blago, s katerim razpolagajo, tako razdeljevale, da bi dobili trgovci na deželi vsak za svoj okoliš potrebnega blaga. Tedaj bi bila cela zadeva glede preskrbe prebivalstva ranogo bolj nravifino urejena. Mestiu trgovci pa skrbijo za ,,svoje" Ijudi in tako navadao ubo. kmetsko in delavsko ljudstvo ne dobi niti najpotrebr.ejSega blaga. Kaj je z mlekom? Gotovi ljudje v Maribom gi- rijo noosnovane govorice, da se bo snielo odslej mleko pošiljati in nositi v Maribor sanio inlekarnam, in da se ho eena rnleku znižala. Mi smo se na uradaem mestu informirali o tej zadevi in smo izve«leli sledol-e: Kadar t;o okrajno glavarstvo gotovo s svojira naGrtom glede dobavo iu preskrbe mleka za Maribor in okoliške občiae, bo odredilo, da se^bo odviSno mlekpo občinah na določeaili krajib oddajalo ia vozilo ¦ Maribor, kjer se bo pasteriziralo in nato takoj (io stavljalo strankam, Nikogar se ne bo sililo, da bi moral oddati mleko, ki ga rabi sam za svojo družiin ali za svoje stare domače odjemalce. Oddali so bod' moralo samo res odvišao mleko, Po občinaib se bodv mleko ob gotovili urah zbiralčTTn z vozom spravijalo v mesto ali na železnico. Ceaa mleku se ne bo zr.ižala, ampak na vsak način zvišala. Cas, kadar s Ik) v mariborskem okrajnem glavarstvu pričelo zbiraajo mleka, se bo javno razglasil. Uporaba in oddaja koruznili strokov. Komzni sfroki so dobro krmilo za govedo in svinje. Stroki sc niori',.|o na drobao stolči ali zdrobiti in se jih laliko potem, ko se jih v kotlu skuha ali pa polije s kropom, poklada Živini. Kdor pa strokov ne rabi sam za krmo živiai, jih mora oddati vojno-žitnoj.rometnenm zavodu. Dobro posušeni stroki se plačujejo po 12 1 kg. Propovedano je koruzae stroke za\reči ali ž njimi kuriti. ¦ Zlvlnske cene. IJosestn)k iz celjske okolice piše: ,,Prosim, da se obelodaai najvišja cena za pitanb govejo živino, posebno za vole I. razreicla. J^z sem šel dae 5. aovembra poaujat vole v nakup uradno določeaemu nakupovalou. Ta mi jo rekol • ,,Sedaj se ne plaiuje volov ve6 po 3 K 1 kg, Ker so jib vojaki v Rumuniji veliko število pr!dobili." To se m"' čudno zdi, ko mesarji, n. pr. v Žalou, še vedno prodajajo meso po 6.30 K in drugocl po 7—8 K. Toroj je meso več kot polovico dražje kot živina. T^rosur.. raz;asnite nam to zadevo in natisnite uradno dolo čene ceno za vole in nstalo živino," — Odgovor: Mi smo se na uradaem mestu poufiih o zade\i in '•< nam ]G povedalo, da je cesarska namestnija z odlo kom z dne 29. avgusfa 1916 nastavila sledefte najvigje ceao za 1 kg žive teže: Pitani (klavni) voli f vr.^e . . . do 3 K *:=() v , li. , . . . do :-i-K 20 v. „ III. ,. . . . do 2 K 90 v. Plemeni (vprežni) voli do 3 K 50 v. Pitar.e (kSavne) krave I. vr=te . . do 3 K 10 v. , II. „ • ¦ do2 K 60 v. „ III. , . . «'o2 K 10v. Močnobreje plemene krave in telice od :-} K 20 v do 3 K 40 v. Krave z novim mlekom od 3 K 30 v do 3 K 50 v. Teleta uo 3 K. Nakupovanjc živlne y liutomerskem olfraju. Dopis iz ljutomersktHTa okraja v zadajl številki ..Sloyenskega Gospodarja" je imel vspeh. Oblast je bila opozorjona na dejstvo, da je v ljutomerskero okraju veft živine na razuolago, ki bi ]o posestniki radi oddali. Kaknr izvemo, se bo prihodnje rtni p.a.kupovnla. O'lviŠna živina v 1 jutomerskem okraju, da se tako dnipi nkraji. kjer se živino lo te/ko dobi, za nckai 8asa Sčlfijo. NaJ nagi ljudje izražajo svoje željo v nSlovenskem Gospodarju", da tako prid©j.o v javniost. Kregati se ia na tiliem zabavljati prav aic ue pomaga. Nap'*avlja]te konipost! Jesenski čas je najbolj prip-raveir, da se napravi komi.ost, to je uieSanica gnoja in jSrsti ter raziiiii odpadkov. Kum^ost, ki so v jeseai ali zgodaji zimi napravi, t>o._ žu d:- spoml.idi rabiti }>ri sajenju sadnoga drevja ali trt. Dobro jo, ako se pripravljeai kompost po zim.i večkrat polijc z trnojjiico. Delajte pralie! lmamo ugodno ieseasko vreuie. ki je kakor aalašč da spratiimo njive. Na s^oinlad bo ntdi pravočasaega (*delovanja a|iv zelo huda, ker bo prinianjkovalo vprežae živinc. Naj se torej sedaj vsak ],Qtrudi, da bo še pred zimo sprašil švoje ajive. Staf slovenski kmetski pregovor pravi: Pred zimo orati je toliko kot polovico gnoja. Hmelj. Tudi v pretekli dobi so cene za. tuj hmelj nekoliko poskočile iii so se gibale ined 125 do 135 K za 50 kg, Popraševaaje po tujein hmelju je blo zelo živalmo, toda hmeljski špekulajiti so vse zaloge pokuplli za slepo ceao ter sedaj čakajo, da bodo cene za hmelj zelo visoke. V Savinjski dolini jo poprodan skororlane ves limelj. Lesne eene v, Neinčlii iiacaščaio. Zolezp.iško ra\natelostvo v Hanoveru na Nemškem je razplsalo dobavo lesaiiza železaiške potrebščine. Poaudaiki so /alitevall za suh smrekov les za 30 do 40 pfeiiigov za kubiftni ftieter več, kakor prejd eniiu'mesecem, za i orov lcs so narasle cene v eaem mesecu za 25 in za lirastov les pa za 30 mark za kubičai meter Milo se uaredi. Na 2 kg loja vzemi pol kile jedkega natrona ali milnega kamna, ki se dobi povsod v drogerijab Nainesto loja so dobvi tudi kakoršnikoli mastai odpadki, tudi raast, ki plava na vrliu pomij zlasti po kaatinah in drugib velikiih obratSiti. V doževnem vremenu si nastrezi deževaice. Na 2 kg loja in Mi kg jedkega natrona je treba vliti &A litra deževnice. To pristavi na ogeaj. Kotel se sme naliti samo do jolovice. Mešaj, dokler ne zavre; potera pa kuhaj ge dv uri ta mešaj pridao, da ne gre čez.' Ako bi pa hotelo kipeti, prilij, kar je še ostalo vode. Ko se ,je kuhalo dve uri, primešaj še soli in sicer na tri litre mašfiobe desetinko kile soli; končao mešaj še par niinut. Ko pride sol v zines, se vzdignc milna gošča in plavja na površju Juga. Poberi goš^o iz plitve posode tn jo pusti tam do drugajgja dae. Nato razreži strjeno milo iji ga deai na* zračea kraj, da.se posugi. Zakaj je usnje tako drago? Usnjarska tovarna Adler & Opj;enheim je dosegla v drugem letu svetovne vojske 5,426.354 K čistega dobička. Prej je tovama že plafiala vse davke in vojae doklade. Tovarnr. je razdeljevala 20% divideade, Prvo leto vojske jo tovama dosegla celo 8,454.246 K čistega dobifika. Z.a izkoriščanje neobdelanlb zeml]lšč. VojiOfomožai urad pri cesarski naniestaiji aazaaaja, da namerava poskrbeti, da bi se ysa neobdelana zemljišča obdelaJa in napraviia rodovitna, da bi se tako dobilo na domačih tleh dovolj žita, krompirja in drugih pridelkov.. Kdor ima mofivimate travnike, pagtiike, njive, .posekane gozdove, ki bi se dali uporabiti za njive in bi jih laliko odstopil vsaj v enoletno o delavo gorej imenovanemu uradu, naj to naznani v.,-; naslov: ,,Vojno-iiomožni. urad pri c, kr. namestaij, Gradec." Ta urad bo z drenažo in skrbno obdelavo i;. sioer s pomočjo vojaih vjetaikov Temljo izsušil, v spomladi pognojil z umetmmi gnojili ter jo obsejal. Razne novice V vjetiiištvu sta se sprijazaila. Iz Prage se poroča: Blizu Pardubic sta pred* vojsko živela dva mala posestnika, ki sta se celili 10 let radi neke ženitve smrtno sovražila. Oba sta bila ob začetku mobilizaci.ie vpoklicana. Pri Grodeku so ju v jeseni leta 1914 Rusi vjeli in spravili v Sibirijo. V rudniku Cekarinskaja ,,sta skupao kopala premog med samimi Madžari. P6 dolgem molčanju je za^el, kakor poročata, Vracla,v Horuik govoriti s svojim osovnižeaim sosedom Josipom Živilom. Materni češkl jezik ju ie v daljni tujini med samimi tujci zopet spravil. Postala sta prijatelja. 50 narodov v boju proti Avstrlji ln Nemčiii. Ruslci list ..Ruskoje Snaraja" našteva sledefia imena narodoy, 50 po številu, ki se Ijorijo ob čotverosporazumovi straai proti Avstriji in Nemčiji: Francozi, Maročani, Kabili, Senegalci, Arabi, Mala.;c5,, Anainiti, zapadni Indijci, Madagaski, Tonkitajoi. Dahomiti. firnci iz Konga in Kambo6e, Moaaknvčani iz kneževine Monakovo, Angleži, 8oti, Irci, Hindostanci. Zelandijni, Avstraloi, Kanadijci, Buri, TaponcT, Kaplandiijci, Indi.jci, Rusi, Finci, Poljaki. Litavci, Tatari, Kirgizi, Kalmiki, Tunguz!, Turkmenoi, Gruzi. Armenci, Burjati, Srbi, Rumuni, Italijani, Esti, Portugfjci in ge ve6 drugih. Volkovl raztrgall čredo ovac. V Heroegovini <?e je že sedaj, fteprav še m padlo v nižavah veliko snepa, pojavilo toliko volkov, da so postali velika nadloga za prebiyalstvo. Ne daleč od gorovja Veles je napadla tolpa volkov Credo ovac in tudi tri pastirje. Pasfirii. fieprnv oborožeai, si niso mogli drngače pnmafmti, r.ego da so snlezali na d.rfivosa, da se regijn. Vnlkovi sn raztrgali colo fredo ovac. Te zve- n so letos posebno drzae; še celo v dvorišča in bleve kmetij udere> in ugrabijo ovce. Raztrgale so ž.e tudi yeliko psov. Cele vojaške čete so napravile lov na drzne roparje. Vellka železnlSka nesreča. V bljižini mesta Wilhelmsbaven v Nemčiji je dne 11. t. m. dopoldne zavozil balkanski brzovlak v delavke, ki so stale nu progi in so pozdravljale vojake, ki so se peljali ; ;, dopust. Nesre6aice niso opazile, da je pripeljal n drugi strani balkanski brzovlak. 19 delavk je biln pri pri6i mrtvih, 3 pa so težko ranjene, Hudi vlharji v Sredozemskem mor.iu. Dne 7. t. m. so razsajali v Sredozemskem morju posebao hudi viharji, Na angleškem otoku Malta je vihar povzrocil na pristaniških napravali mirjoivsko škodo, istotako na italijanskem otoku Sicilija, V mestu Taccia je vihar razkril 30 poslopij, Tudi iz Tripolitanije in južne Irancoske morske obali se poroča o velikib viharjih. Viliarji so na odprtem morju zasačili veliko angleških, italijaaiskih ia francoskih trgovskih ladij, o katerih ni nobenih poročil. Izgubljen je baje tudi veliki italijanski parnik ,,Sabio", kateri se ]e razbil ob južni sicilijski morski obajli. Velike povodnii v goraji Italiji. Vsled desetdnevnega deževja so nastale ]>o vsej gornji Italiji velike povodnji, Reke Piave, Taljameato, Livenza ia Pad so izstogiLe iz svojih strug ter poplavile vse nižave. Povzročena škoda znaša baje okrog 18 milijonov lir. Divjega mačka, izredno velfikega, ki je vrgel blizu 3 kg same maš&obe — dokaz, da se zverinjadi ne godi tako hudo kakor nam — je ustrelil dae 4. t. m. v hosti pri Gorajih Sušicah r>a Kranjskem Ivan Sifar, gostilničar in posestnik v Toplicah. Redek je tak sluča.j in posebno še, da ni bil maček ustreljen na drevesu, ampak so ga ponili psi. Zaklano perutnino natlačila s papirjem. Neka branjevka iz dunajskega predmestja je prinesla na dunajski trg za perutnino 10 puranov in 7 gosk. Ta perutnina je bila skrb.no osnažena in navidezno dobro re^ena. Blago je bilo v naglici razproda.no. Gospa, ki je kupila enega purana in dv4 goški, je, bila posebno vesela, ker se ji je zdelo, da je*kupila blago poceni,. Ko je doma postavila zaklane živalil na mizo, je bila radovedna, ie-li se nahajn m«d drobovino veliko maščobe. Ko je pogledala v. notranjščino, je bila nemalo presenečena, ker je našla namesto drobovine in masti v puranu in goskah vse polno zmočenega papirja. Na Dunaju so najraznovrstne.'ša sleparstva z j dili na dnevnem redu. Bogastvo rlb v Volgi. Kako bogata je >Rusija na ribah, dokazuje statistika za leto 1915. Tega leta so namreč nalovili v Volgi 1.630,000.000 raznih ribv leži 7,000.000 met. stotov. Morskl som — žrtev vojne Pri otoku Visu je vrglo morie na obrežje mrtvega' soma, ki je bil dolg 1Y% m. Maščobe je imel v sebi tol'ko, da so nalili iz nje ribjega olja za 3 meterske stote. BopiBi. Marlbor. Dne 11. nov. je umrl vpokojeui nadučitelj Jožef Seligo, star 76 let. Služboval je v 1-Skera okrau. Pogreb se je vržU v ponedeljek n1- '. uri. — V soboto je nagloma umrl, zadr8t od k; \vši gostilničar v Mlinski ulic> L Frangež. Išuj ^očivata v miru! Maribor. Mestni ma^islr.'! ir,'7.!ian]a, da morajo tiste stranke, ki bi si rade same iJoma pekle kruh in si ga ne želijo kupovati, pri peku, to javiti ustmeno ali pismeno naj^daije do dne 20. novembra v pisarni za izdajanje krušnib kart y Hamerlingovi ulici. Št. Ilj v Slov. gor. Kmetijsko bralno drušho uljudno vabi k predstavi v Slovienskeni Domu v nedeljo, dne 26, t. m. Igra .Junaške Blejke" se ponovi na obfino željo. Je pa tutfi res podučna, vspodbudna in prisf<no slovenska. Zavedamo se popolnoma silno resnega easa, ali taka izprememba dnevnega reda bo vsakemu v prid. Dobiček se podari oslepelim voinkom. Igro ,,Prepirl|iva soseda" prGdstavljajo fantjp. Upamo, da nas Jareninčani in drugi sosedjo zopet posetijo v obilnem gtevilu! St. 11$ v Slov. gor. V Dobrenju je umrl sta?1 osestnik F. Kolari6. Bil je naS volilec. Nai v miru po6iva! Fala pri Mariboru. Tukaj nameravajo že v bodočem letu zgraiditi tovarno za izdelo\\inje ump)tni!b gnojil. > Sv. Trojica v Slov. gor. Dne 8. novembra si nam za;eli zvonovi žnlostno pesem in na~m naznanili, d;i vznmejo od nas slovo. Najbolj pa smo s težkini sroem [ O'=1;i?;(!.li glas velike.ca zvona. knlteri je bil posve<-en jiresv. 'Trojici sami, da mora tudi on od nas. T». zvoa ie bil uašo največje \eselje. Kadar so prihajali romairji, so z občudovanjem poslušali nj|egov milodoaeči glas. Za zrečen pot in iz lrvaležnosti, <ia je bival 2& let v aaši sredi, so ga dekleta ol> darovaJa z venci in go|ikv Sv. Beiiedikt v tSlov. gor. Umrl je v Gradcu {jri usmil]eijili bratib Jakob Lem.pl, tukiaOšai org:> nist. Rajiu je bil zvest čitatelj ,,Slovenskega Gos|0dlarja." Ko so oznaaili zvonovi pri Sv. Treh Kraljih in župni cerkvi Sv, Benedikta žaJostao vest 0 smrti blagega orgaaista, bilo je vse lju.dstvo od žalositi zelo potrto, kajti ranjki je bil jako priljubljen vi oel župaiji. Blagi raajki je zapust 1 vdovo s 5* nedoraslimi sinčki, N. p. v m.! Negova. Cetovodja Perko Franc je bil že drugič za posebno hrabrost na laiškem bojišču! odlikovan s hrabrostno srebrao svetinjo II. yrste, Priboril si je tudi bronasto brabrostno kolajno Odiikovanec je vrl narodnjak. Sv. Jucij ob gčavnici. 0 prliki poroke veleposestnika Franca Krajnc v Boiehnečicih z gospodično Jožeio Terstenjak iz Cakove se ]e nabralo 14 K 30 v za avstrijski Rde6 križ. Sv. Juriji ob SCavnici. V Sovjaku ]e po daljši bolezni umrl 74letni Jlernej Cernel, sprev^dein s sv. Po pogrebu se je nabralo dne 24. oktobra v prid vrlim vojakom na boinem pol^u za Rdeei križ 6.04 K. Rajni ie bil zelo priljubljen in veren mož, Naj počiva v miru! Sv. Križ na MursBem polju, Naša Dekliška Zvieza je za^ela nabirati ojd svojili dohodkov sklad za domafe vojne pohabljence. V ta namea je naložila pri križevski posojilnici prvo syoto 50 K kot polovico cistega dobička od svoje zadnje prireditve ,,Cesar]u za god." Sv. Krlž pri Ljutomeru. Iz ruskega yjetmštva se je oglasil Anton Herio iz Borec. Domači so ga že prišteval'. med mrtve, ker celih 17 mesecev niso dobili od njega nobenega poročila. Te dni pa je nenadoma prispela dopisnica iz Rusije. Naznanja, da je zdrav in da zelo želi videti še enkrat drage domače. Veselie. da še Antoa živi, je pri domacib in celi rodbini zelo veliko. Ta slučaj spet jasno kaže, d«. se bo marsikateri, ki se ga smatra za mrtvega, vrnil nekdaj iz tujine. SrediSče. V peueljo, dne 19. novembra, popoldne po večernicah, slavi naša raladina desetletnico, kar "je umolknil ,,goriški slavec" Simon Gregorčič. Na sporedu so: govori, dieklameicije in. pietje lepih Gregorčifčevih pesmi. Vsi prijatelji Gregorčičevi so jirijazno vabljeni in dobrodošli! Leskovec. V soboto, dno 4. iiovembra, zveSer, je v Veliki Va.rniinjpogorela posestnica Marija Hvialee. Radi vetra nismo mocli rešiti ničesar. Zgorel je tudi štiriletni Jantek, vsa žiivina, ves živež in obleka. Par Uni po tej nesreči je žena dobila brzojav i/ Dunaia, da je tam v bolnišnici umrl njen mož 'Martin Hvalec. Pač hudi udarci v teh hudih Casih! — Tudi ronarji strašijo po hišah. Pred; kratkim so boteli vdreti v trgovino Fani Kranje in Katariac Rudolf del Negro fcer v mesnico Friderikai Vreg. Biln jih je cela tolpa. V isti no6i so oropali i,n umorili pri Sv. Barbari Vida Emeršič, posestniku Kodriču pa so vzeli denar, ki ga je prejšni dan dobil za virjb. Ttežko ie priti na sled fem zlikovcem, ker takoj pobegnejo čez mejo. — Tudi zvonove so nam isti dan odpeljali. Š(uki rri Ptuju. Za hrabro zadržanje pred laškim izdajalcem je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo idruge vrste Anton Kranjc. doma, na Stukih pri Ptuju. Studenice pri Polj6anah. Mi Imamo skrbnega dušnega pastirja. Vsak dan se opravlia molitev za volake in enkrat na teden se daruje sv. maša, v nedeijo pa so daljše vojne movitve. Fa.ntom-vojia.koin, ki so na bojiščih zaljšali grobove padlili. }>a se iskreno zahvaljujemo. Sv. Martin na Pohoriu, Pokopali smo naVerni hduš dan 22 let stnro Heleno Frio, Doklioa so jo fionesre^ila dne 31. oktobra pri podiranju dreves t'a_ ko. da if> na ranah fakoj umrla. Bila je priliubljena novsod. Zato jo je tudi Bog rad imel In jo poklical k selbi. Bog ji daj večni mir! Prihova. Krajni golski svet je v svojl zadnji seji soelasno sklenil, da se \7.rpče fi. g. župniku Karolu Knmer najiskrenejša zalivala za znatn« p#arjena zneskp., ki sta se uporabila v nakun obuvala rftvivim učenoem in šolskih potrebščin. Bog povrni obilno! Sv. JuriJ ob južni žel. Podružnica c. kr. kmetijske družbe v Št. '.!nrijii ob iužni žel. ima v nedel'o, dne 26. no\embi;:, ob 9. uri dopoldne, poduCno zborovanje v domači ljudski goli. Vspored: 1. Pr«davanje ravnatelja, deželne kmetijske šole, kako se bo oopilo trsie brez gumija in 0 nekaterib jdnevnih vDraSnnjih. 2. Predavanje 0 pomenu kmetijske ortrf'(iizaci-e z ozirom na razmere v scdanjosti in bTižnji bodočnosti. 3. Sprejema.n?o naro^il in raznih želj udov. Celje. Vsled vclkega deževja je zadnie dni Savinja na mnogih krajih prestonila bregove. V letošnii jeseni ie Savinja že tretjekrat poplavila bližnje uive in travnike Planina. Dne 8. t. m. je tnkaj umrla doigobtna aosnodinja in sestra rai- cga č. g. Matija Vrefko, bi\"gfic*a žnpnik? v .Turklogtru in na Ponikvi, Mnrija Vrečko, po dolgi in mufini botezni na nogab. Naj v mirn pofiiva! St. m pod Turjakom Mohorjani so d^rovaK z.a Slovensko Stražo 25 K. Bog blagoslovi nieno tle«i3Bnito delol