Iz spodnjega Štajerja. Že je bil n8lovenec" uaznanil, da je dvema učileljema iz Celjske glavne šole, uamreč gg. Fasslnu in Schellander-a po popečiteljskem ukazu od 15. januarja 1866 št. 6301 zaukazano, da se morata do 1. sept. slovenakega jezika popolnoma naučiti iu se h svedočbama spričati, ako hočeta svoji službi obderžati. Zanaaata se še zmiraj na staro krivico, ki se je Slovencem godila. Sedaj je že zopet 1. okt. blizo. G. Fassl je dobil spričevalo od svojega prijatelja g. Konšeka v Ljubljani, Schellauder ga pa še do sedaj nima. ,,Slovenec". Nedavno je v Pančevn uinerla Serbkinja , a imenom Fr. Drlagičevič, ki je v svoji oporoki ali poslednji volji natnenila 12000 gd. za naučne, 11000 pa za bogočastne potrebe. — Slava jej! Da bi jo pač še drugi bogatinci pnsnemati hotli! Iz Šempetra prl Novem mestu 15. septembra. Ni se leto, od kar so tukaj napravili šolo. Kako težko so jo pričakovali, vidi »e iz tega, ker so nekteri otroci po dve uri daleč in še celo v naj hujem mrazu po naj te/.avnijih potih v njo hodili. Obiskovalo jo je 117 učencev in učenk. 13. preteč. m. bilo je šolsko spraševanje. Bili so pričujoči novomeski preč. g. prost iu okrajni šolski ogleda, blagorodni otoški grof, mnogo duhovščine i. dr. Tudi jaz sem se med svojim potovanjem po Doleiiskem lii oglaHil. Spraševali so naj več le g. prošt, in otroci so jim v gladki slovenačini lepo odgovarjali. Branje je bilo za pervo leto še dobro. V številjenji na pamet in v pisanji so bili otroci jako izurjeni, pa tudi v petji jih je g. učitelj dobro izvežbal. Posebno pri steviljenji se je vidilo, da jih je g. učitelj učil le za djausko življenje, a tudi otroci so pokazali, koliko se v enem letu lahko nauče. Vsak je moral pokazati, kaj se je naučil; brati so morali vsi od pervega do zadnjega. Kcršanski nauk je učil g. kapelan Derčar in g. fajmošter Rome, pervi po tri, drugi po dve uri na teden. Darila 80 bila rnolitvene knjižice. Posebno so blagorodni grof pnkazali, kako so jim dragi slovenski otroci; podarili so naj bolj marljivhn debelih srebernjakov. Hvala verlemu domoljubu. — Opoinniti moram, da je bilo pričujouih premalo staršev, ki imajo svoje otroke v soli; zlasti ti bi morali naj obilnije priti, da «e prepričajo, kolika koiist so jim šole , da bi loliko bolj marljivo otroke tje pošiljali. — Začetek je bil dober; Ie Bog daj tej šoli še dalje svoj blagoalov in srečen vspeh! Z Bogom! Mv. Iz Iajubljane. Dohodkov pri vseh Ijudskih Aolah na Kranjskein je bilo preteč. I. z vsem vkup 50.301 gold., od kterih pride na šole v postojnskein okraji (1 glavna in 6 malih) 2833 gold., v bistriškem okraji (7 malih šol) 1770 gold., v kočevskem okraji (1 glavna iti 13 malih sol) 4913 gold., v kerekern okraji (13 malih šol) 2946 gold., v idrijskem okraji (1 glavna, 1 dekliška obertuijska in 2 rnali šoli) 697 gold., v kranjskem okraji (2 glavni in 10 malih šol) 2517 gold., v loškein okraji (1 glavna in 6 malih šol) 1445 gold., v Ijubljanskem okraji (2 glavni in 7 malih šol) 2112 gold, v litijskem okraji (3 male šole} 685 gold., v šmarijskem okraji (6 malih šol) 1749 gold., v raoravskem okraji (8 tnalih šol) 2003 gold., v metliškem okraji (1 glavua in 10 malih hoI ) 3367 gold., v novomeškem okraji (II mulih sol) 2270 gold., v verhniškem okraji (7 malih šol") 3299 gold., (v radoljškem okraji (20 malih šol) 4596 gold., v ribniškem okraji (9 malih šol) 3792 gold., v kamniškem okraji (12 malih šol) 3347 gold., v trebniškem okraji (10 nialih šol) 2137 gold., v ipavnkein okraji (1 glavna in 8 malih šol) 2031 gold., v cirkniškem okraji (7 malih šol) 2692 gold. Med temi dohodki je zcmljiških dohodkov 639 gold., šolskega denarja 2538 gold. in drugih dohodkov 13.082 gold. — Tako kaže (po,, Schulb.") vradno eporočilo. — ,,Tovarš" pa k temu pristavlja željo, gotovo po večini vseh kranjskih učiteljev — da naj bi se učitelje saine prašalo, koliko, kdaj in kako dobe te dohodke, ki se jim na poterpežljivem popirji tako prijazno svetijo. Ako bi se to zgodilo, bi bil pri tem številjenji gotovo drugi znesek. — Ljubljanske sole se začnejo, kakor je bilo nazuanjeno, 3. novembra t. 1. Holnišnica v velikem šolskem poslopji je že drugam odpravljena. Bogoslovske šole pa se že prično danes 15. t. m. — Ljubljanska čitalnica je razpisala (do 20. t. m.) slažbo pevovodja, kteri ima 600 gold. gotove plače na leto. — Knjige za ljudske šole se dobivajo, kakor drnga leta, tudi pri bukvovezu g. M. Gerberji poleg zvezdnega sprehajališča. Pri tej priliki spominjamo g. g. nčitelje tudi na nSpisje za slovennko mladino", kterega naj bi tudi letos pridno rabili pri podnku v Blovenščini, sej tako ee sedaj nimamo druge knjige, ktera bi učeuce v slovenski šoli bolje vadila maternega jezika. Se ve, da pa je krjjiga mertva, če je učitelj noče ali ne zua oživljati; ako pa je učitelj mož na svojem mestn, mu je ,,Spiaje" pa tudi vsaka drnga šolska knjiga, naj si bodo nBerila" ali drugi nauki, pravi zaklad, iz kterega zajema vedno dovolj hrane in jo osoljeno s svojim bistrim navodom daje Ijubi domači mladosti. — Sedaj pa še" berimo odperto pismice, ki ga v ^Tovarševi" torbici pošiljamo uekemu pesniku g. A. Vadnu: Ljnbi gospod pesnih! Pesem nLunica", ki ste jo poslali sadnjemu 29. l. ^Zgodnje Danice", steuzmaliali iz ,,Slov. Bčele" 3. teč., iz čisla 13., l. 1852., ali pa iz Praprotnikovih „ CerJcvenih in drugih pesem" str. 68., cdi pa ste jo morda slišali hje peti, in ste jo berz spravili v svojo mavho in nesli za svoje blago na prodaj. nDanica" bi je gotovo ne bila kupila, ako bi bila vedila, da je ukradena. Nikar več tako ne delajte, to ni lepo! Vsdki naj ima svoje! Uzmati ne! JRad bi Vam še Jcaj povedal, pa ni časa in prostora; če Vam je drago, pa še preberite moj sostavek »Tatje" l. 1864. na str. 65. Pa vse brez gamere! Vai