Svobode
OLAB SVOBODEJ SLOVDNIO WKUKLY
ditotd to tw« i kt» ■—h o«
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.

"OD BOJA DO ZMAGE"I		-	"KDOR NE MISLI SV0E0DN0, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Stev. 21.	l	Chicago, 111.,	24. maja 1907. Leto VI.
Razgled po svetu.
RUSIJA.
—	Polidija si prizadeva na vse kriplje, tla bi dobila pri njegovem povratkii v Rusijo v pesti Nikolaja Lenina, ki 'je vodja delegatov Bajnega socijalisticncga kongresa, ki je zboroval te dni v Londonu. Za-ukazale so se najobšlrnejše odredbe, da se g<a prime. Zaporno povelje se glasi proti Vladimirju UHjanov alias Lenin, in v tej listini je reče
n jio, da je policija, v njem spoznala nekega zelo nevarnega rtadiicalnega voditelja.. — Kongresa v Londonu se je udeležilo tudi veliko število članov ruske dume, vsled česar je carjeva v kida imenovala tla 'kongres nusrtcih socijalistov "tajno dumo". Do danes je pustila zapreti že nad 40 udeležnikov kongresa, med temi sita dva državna poskunca, drugi so večinoma delavci.
—	MSnisterski predsednik Stoly-pm je v dumi podal oficijelno izjavo. da so zarotniki nameravali u-moriti carja, velikega kneza Nikolaja in njega samega, da pa je ta nakana spodletela. Istočasno je predložil resohicijo, v katerej izraža duma svoje veselje, da se jo umor še pravočasno oreprečil.
FRANCOSKO.
Gibanje kaitoliskkh duhovnikov proti celibatu' (neoženjenosti) je zadobilo na Francoskem veHc obseg. Pod našlovom: "Sveti oče, do* voli svojim duhovnikom senitev!" — priobčil :e znani katoliški tfst "Gt! Bh\*' tri kolone dolg fn zelo senzac jomelen poziv na ptapeža Pita X, da naj raaveliarvi prepoved zakona za katoliške duhovnike.
Lfet sporoča, da se prošnita, ko jo je podpisalo 3000 katoliških duhov, nikov, nahaja že na potru v Rim do papeža, in pričakuje se, da se bodo take prošnje vprihodnje čed&lje boli popostn ponavljate. V vseh delili napredne Francije se to gibanje pojavlja.
"Ol Bias" navaja v omenjenem pozivu še enkrat vse nazloge proti celibatu in poudarja z vso resnostjo žalostno resnico, da je iz neoženjenosti duhovnikov katoliški cerkvi vzrastla že velikanska škoda. "Zakon" — prtavi list — "se je duhovnikom prepovedal srcer iz tehtnih razlogov; toda še tehtnejši razlogi govorijo za to, da se jim ženitev zopet dovoli."
—	Tudi mi bi svetega očeta uda-(io prosili, da bi vendar dovolil že-n'tev tudi slovenskim duhovnikom v Ameriki; potem ne bodo več srna. trali za mzžnlitcv, kadar bi se jih uprašatkv ro 1' oženj en: a'ji nel
AVSTRO-OGRSKA.
—	Splošna volilna pravica je na Avstrijskem popolnoma predruga-čila zastopništvo stanovskih kon-stij, in nekatere meščanske stranke so docela zginile s površja parlamentarnega življenja. Zlasti so unu čene ali vsaj oslabljene skrajno na-cijonalne stranke. Od .S 16 članov ■novega parlamenta je 2.V1 Nemcev. 107 Čehov, &2 Poljakov, 33 Rute-nov, 24 Slovencev 13 Hrvatov, 19 Italijanov in 5 Rumunov. Izmed najvažnejših strank, ki bodo v novi poslaniki zbornici zastopane, je o-moniti sledeče: nemški niacijonalci (razkosani v več stranČic), slovanski centrum, agrarci. krščanski so-cijaHsti. in sociialni demokrati. — Cesar je baje z izidom teh volitev jako nezadovoljen. Boji se, — ker bo v zbornici sedaj nad 70 socijalistov, — da bodo razni predlogi glede vojaštva nokopani, kar bi pome. njalo nevarnost za obstoj močne armade; s&cijalisti so maravni nasprotniki militarizmu, — in verjetno je torej, da je cesarjeva bojazen opttavičena.
Ameriške vesti.
Parada in demonstracija, ki se je zvršrla v nedeljo dne 19. t. m. v prid Moyerju, Ilaywoodu in Pettiboneju, je bila veličastna n nam podala jasen dokaz, da je delavstvo vseli narodnosti j večinoma solidanno, zlasti kadtir se gre za velike stvari, kakor v predležečem slučaju. Nad 15,000 ljubiteljev srco. bode je mirno in do stoj no korakalo po cbškaških ulicah in niti najmanj ša nerednost se ni pripetila. Ko bi kapitalistično časopisje ne hujskalo že ves teden poprej proti paradi in skušalo nekatere nezavedne delavce ostrašiti, češ da ho imelo to za nje sfobe posledice, bi udeležba bila gotovo še bolj mnogobrojna. No, pa parada se je vkljub temu dobro obnesla in popolnoma dosegla svoj namen : namreč pokazati, da mi ne spimo in da se živo interesiramo za svoje oijete tovariše v Idaho. Ob hod se je pričel točno ob treh popoldne in sicer na križišču Van Buren čn Halsted ceste in trajal poldrugo uro. Ob vseh cestah, koder se ie parada pomikala, je bilo vse polno radovednežev, med temi tudi veliko število onih delavcev, ki se demonstracije zbok svoje zajčje bojazljivosti niso udeležili in stem po-azali, da nimajo višjih potrebščin, ego — napolniti si želodec I Poli-o:stov se je le tnalo opazilo, a jih tudi tre1»a. nt bilo; kajti tudi brez njih je vladal najvzomejsi red. Zastav je bilo celi gozd, med njimi tudi rudeče, — a vkljub temu ni noben kapi*»Hst padel m strahu pred rudečo barvo v nezavednost! Veliko pozornost je vzbujala krasna, nova društvena zastava "Narodnih Vitezov". Na nebroj transparentih si videl "najrazličnejše in jaiko značilne napise, izmed katerih naj tukaj nar navedemo: "Je-li Idaho v Rusiji ?" — "Če bi bil Jefferson (bivši predsednik Zdr. Drž.) še pri življenju, bi se gotovo udeleži! naše parade." — "Če bosta
Moyer in Haywood zapadla smrti, liotelo bo 20 milijonov delavcev vedeti, čemu." —f'Vse, kar zahtevamo, je, da se Mpyerja, Haywoo-da in Pettibanejo nepristransko in pravično sodi" — in še veliko drugih. V patrku blizu Loomls streeta, kjer se je |>arada zaključila, so razni priznani govorniki navduševali delavstvo 'k vrtrajnosti in jim razlagali pomen današnje demonstracije. Žal, da je kratko pred zaključkom začelo (težiti in večji del udeleanikov že odllo, ker bi se sicer izvršilo eno največjih ljudskih zborovanj. Parade so se udeležile vse delavske unije in vsa napredna svobodomiselna chikaška društva: angleška, nemškat> ruska, poljska, italijanska, ogerska, švedska itd. Svobodomiselni Spvenci so bili zastopani v treh tijkiajšnih društvih (Slavija, Slovemijli in Narodni Vitezi) in v 'Jug°slYv. socij. klubu'; veliko pa jih je korakalo pri svojih unijah. Vseh slovenskih udeležnikov je bilo približno sto. Ni nam treba še posebej poudarjati, dta katoliških slovenskih društev ni bilo zraven. Pri zavednosti teh, se to samo ob sebi razume ...
Nedeljska parapa, katere se je udeležilo 15,000 delavcev in delavk, je bila oblastveno'dovoljena. Prišel pa bo čas, ko delavcem.te dežele ne bo več treba« ptonižino prositi za dovoljenje, se-li amejo shajati «n korakati po ulicah,,} Pri šel bo čas, ko bodo delavci te dežele v resnici to, kar jih danes samo prezirljivo zasmehujoč imenujejo: "suvereni ljudje".	..........
Obratu ova Mo\>cr-Ha\ivood.
Dosedaj se v tej obravnavi še ni pripetilo kaj posebno važnega. Porotniki še niso vsi izbrani, ker se pri izberi istih postopa jako previdmo. Odvetniki ineutrudljivo izprašujejo priče in tajne agente o značaju in prejšnem življenju dosedaj izbranih porotnikov. Tudi od prič, ki bodo pri obravnavi zaslišane, se skuša
poizrvedeti, kako bodo izpovedale Obojestranski odvetniki, brainitelji ■ujobnikov, kakor tudi zastopniki obtožbe, poskušajo vse, da doseže« jo, prvi oprostitev, drugi pa obsodbo. Stroj deluje z vso silo, vendar pa podrobnosti ne pridejo v javnost, ker so odvetniki in agenti napram številnim časnikarskim poročevalcem, ki: točasno prebivajo v Boise, molčeči in ničesar ne izdajo. Le toliko se ve, da se v tej zadevi ne postopa' tako, kakor se ob:čaj.nq postopa pri drugih kazenskih procesih. Državno pravdništvo se trudi ira vse moeoče načine, da dokaže krivdo obtožencev. Po navadi se smatrajo obtoženci tako dolgo za nedolžne, da se jim krivda dokaže. S Haywoodom in sodmgi pa delajo izjemo- Izpostavljeni so majsilovi-tejšemu preganjanju od strani senatorja Borah in državnega pravd-nika Haw ley. Zadnji se obnaša naravnost izzivajoče an pristransko. Govori se tudi, da poskušajo kapitalisti umetno uprizoriti v Boise kravale, (ki bi potem krivdo lahko zvnnili na socijaliste, češ da hočejo ti s silo ujetnike oprostiti. General Shcrmam M. Bell je izjavil, da je način, kako se proti Moyerju, Hay. woodu in Pettibonejiu postopa, jako čuden, nelep in Amerikancfsv nevreden ; pfttces je pristranski in tic-postaven.
Katoliška parada in — jajce.
12. maja so slov. kat. društva v Chicagi priredila jiekako parado, ki pa nI bila ntč druzega kakor — golo izzivanje. Ko se je parada pomikala iz Centre^ Ave. na 18. cesto, je na voglu teh dveh ulic nekdo vrgel — jajce med paraderji, ki pa — kakor se govori — ni k sreči nikogar zadelo. In tai malenkosten dogo. cjek, katerega tudi mi sami brezobzirno dbsajamo, — je Sojar v "Amer. Slovencju' ' (ta/m sicer govorijo štiri znane "punčke", toda te izgledajo preneumne, da bi kaj tacegiai pisale!) porabil v umazano protiagitaciio in grdenje so-
cialistov, kakor da bi ti nameravali požireti celo katoliško parado z najetimi policaji vred. Nesramna lai pa je, da je bilo jajce vrženo iz dvorane, kjer se je vršila seja društva "Slavija", kakor namigava "Am. SI." S takimi katoliškimi lažhni se pač doseže uspeh pri slepcih ne pav vrstah zavednih ljudi, ki vedo ločiti črmo od belega.
Sicer pa čemu toliko rooota radi — jed nega jajca 1
, Katoliški "dopisniki",
V	zadnji številki Am. SI. je pod puhlim dopisom iz Ghicage podpisan neki Stefan Sestak s Centre Ave. Iz gotovih virov pa doznaje-mo, da ta človek — menda Hrvat |x> rodu — še svojega imena zapisati ne zna. Torej za takimi ljudmi se skrivajo zagrizenci a la far in rabijo njih imena za svoje ob< skurne mazarije. O tisočkrat pomilovanja vredni katoliški "fightar-ji"!
Obeta se nam nov list.
V	Clevelandu snujeta župnika Hribar in Krže s svojimi pristaši nov katoliški list, ki bo seveda naperjen proti katoliški "Novi Domovini" in ki bo imel namen, obdržati na vrvici ono pičlo številce pristašev, ki so jima še preostali, in čo mogoče še druge zvabiti v suroj tabor.
Napad na vlak.
Na progi Southern Pacific železnice je zadnji torek ponoči skočil s tira blizu Los Angelos, Gal., osob-ni vlak. 22 oseb je ranjenih, med temi nekateri teŠko, eden potnik pa ie ubit Preiskava ie izkazala, .da se je izvršil napad, in da je bila proga mestoma nalašč razdejana. Vozovi so se prekucnili in so skoro popolnoma porušeni.
Kapitalist, far in delavec
Rev. Debeluhar (delavcu):
Prieezi, mrba, da boš vedno tako dejal, kakor bomo mi hoteli,..,..
Najbolja batlna za preganjalce svobodne misli in Narodne Jednoteso novapodp. svobodomiselna driršjtva.
Glej mesečno poročilo 11 urad« g!, tajnika S- H. P. J. ra 5. strani današnje Številke ''Glasa S obode".
Živela novadruštva!
Domača sabava društvu "Slavije" št. 1 S. N. P. J., v korist obrambnega sklada se vrši dne iJ. junija v mali dvorani g. Frank Mladiča, vogel 18. st. in Centre Ave. Začetek ob osmih zve. čer.
Vstopnina prosta.
Zavedni Slovenci in Slovenke se uljudno vabijo, da se udeleže te zabave v obilnem številu.
Odbor.
IŠČEMO ZASTOPNIKE.
za od pošiljanje denarja v staro domovino in odpravljanje popotnikov za svoj slovenski oddelek pod jako ugodnimi pogoji.
Za razjasnila in potrebne tiskovine obrnite se na podpisano tvrdko
FRANK ZOTTI & CO., 108 Greenwich St., New York.
Delavci! Pristopajte k delavskim unijam, kjer se nahajajo v vašem okolišču. Posebno veljaj to radarjem v Minnesoti in drugod po sapadu, koder ima West-era Federation of Miners tvoje lokalne unije.
_______ . __
Na devinski skali.
Zgodovinska povest.
PRJVI DEL.
(Nadaljevanje.)
III.
Vsa izven sebe je Katarina z največjo obupnostjo zaklicala Jurjni:
''Prosim te, molči. Zdaj vem, da me ne'ljubiš, zdaj vem, da sem ti sama .igrača, ki jo vržeš od sebe, kadtar se je naveličaš."
"Katarina, tako ne smeš govoriti," je z veliko resnobo dejal Juri. "Svoje krono, za katero sem pripravljen preliti svojo kri, ti dam, če hočeš, z& igračo, in- lahko jo razbiješ in vržeš v mlako, če se ti zdi. O moji ljubezni pa ne smeš dvomiti."
Juri je pokleknil pred Katarino in ji gledal tako milo v ljubki o-braz, da so jo premagala njena čuv-stvta. Skoro nehote -in nevede je ovila svoje roke J ur ju okrog vratu in dihnila z drhtečim glasom:
"Ah, kako te ljubim, moj Juri, kako te ljubim."
In zdaj se ni Katarina več u-stavljaltai Jurjeviim načrtom, nego je naslanja je glavo ob njegovo lice, tiho in vdano poslušala njegova na-vodila.
Iz tega' pogovora ju je premotil zdravnik Natan, ki je bil že pre-iskal starega Galengana in se je dal rad pregovoriti, da ostane vsaj eno noč v hiši in pazi na bolnika.
"Kpko pridem najlaglje iz hiše, da bi me nihče ne opaziil." O tem vprašanju sto se Juri in Katarina najdlje razgovarjala. Končno sta se zedinila, da se najlažje dobita v cerkvi in da od tam najlaglje ne-opaženo odideta na dogovorjeni sestanek z goriškim grofom. -
Cerkvena' večerna molitev, ki se je vršila na škofov ukaz, je bila že končana, ko sta se dobila Juri in Katarina pred cerkvijo. Verniki so se v dolgi procesiji pomikali iz cerkve po poti, ki je vodib proti gradiču, kjer je bil dogovorjen sestanek Katarine in goriškega grofa. Na čelu procesije so korakali duhovniki, za niimi menihi in potem različne redovnice.
Katarino je začelo skrbeti, kaj da to pomeni. Vprašala je Jurja, če ji more povedati, kaj išče ta procesija pni goriškem errofit, ali odgo-vorta ni dobila. Juri se je neprestano oziral, kakor da koga pričakuje. Naenkrat se je ustavil in se s Katarino stisnil v senco, koj potem sta prišla na' dotično mesto dva človeka z nosilnico, katero je spremljal konzul Ottobone.
"Kaj bo z menoj," je vprašala Katarina in tresoč se po vsem životu se boječe stisnila k Turju.
"V to nosilnico sedi in potrpi, čez uro sem pri tebi," je odgovoril Juri in pristopil k nosilnici, iz katere je zdaj stopila črno oblečena dama.
"Ali si ti, Juri," je vprašala dama!-	,
"Da, grofica," je odgovoril Juri. "in to je Katarina."
Molče sto si segli grofica in Katarina v roke in koj nato je Juri dvignil Katarino in jo posadil v nosilnico. Moža sta dvignila nosilnico in sta Se z njo pridružila procesiji, ki je mirno nadaljeVaJa svojo pot proti gradiču grofa Majnharda-
Katarina je medpotoma večkrat previdno odgrnila> zastor pri okencu, a čim bolj se je bližala gradiču, toliko bolj jo je preletavala bojazen, da se ji zgodi nesreča. Začela se je bati, da Jurj-u ne bo mogoče priti do nje. vsaj ne pravočasno ir. da bo na milost in nemilost izročena silovitemu in rSzuzdanemu grofu Majnhardu.
V tem je procesija dospeJa do gradiča. Vrata so bila na stežaj od-pita in udeležniki so se začeli pomikati čez mostič na prostorno grajsko dvorišče.
Noailniea se je ustavila in konzul Ottobone je odprl vrata. Katarini je šinila kri v obraz in začela se je tresti po vsem životu, kajti videla je 2daj, da j6 vse zbrano ljudstvo pozna. Vse se jn je spoštljivo klanjalo, kakor še nikdar v živ-
ljenja. Konzuli so jo obstopili in jo spremili v gradič. Prostorna dvo-rama je bila polna. Katarini so od-
lcazali častni set^ež. Okrog nje je stalo več deklic, potem pa duhovniki in konzuli.
"Sedaj je treba počakati," je o-znanil konzul Ottobone, "mislim pa, da bo grof Majnhard kmalu tu."
Grof Majnhard je z okna videl veliko procesijo, ko se je pomikala proti njegovema gradu, in prešinilo ga je veliko zadovoljstvo. Prepričan je bil, da je to zahvalna procesija, da je izraz hvaležnosti in spoštovanja čedadskega prebivalstva, ker se je po večletnih bojih vdal in sklenil s Čedadom pogodbo, ki jo je bil podpisal na večerji pri Katarini.
S ponosnim smehljajem je ogledoval dolgo procesijo. Ukazal je odpreti velika vrata in prirediti v grajski dvorani in na dvorišču, kar treba, za pogoščen je gostov ter naročil svojim ljudem, naj. skrbe za zabavo gostov, češ, da oride sam šele čez nekaj časa med nje.
Potem se je grof Majnhard u-maknil v svojo spalnico. Spomnil se je Katarini dane obljube in ugasnil Auč, ki je razsvetljevala spalnico. Iz svoje sobe je imel skriven izhod na vrt, ki je ležal aa gradom in odkoder so vodila posebna vrati-ca na prosto. Pri teh vratih je Juri, ki je bil preoblečen kot sluga, izročil grofu Majnhardu v črne tančice zavito bujno žensko. Z dvorišča se je čul šum tamkaj zbranega ljudstva .in videl se je nejasni sijaj bakelj, ko je grof tresočo in tiho ihtečo svojo spremljevalko hitro pe. ljal čez vrt in šepeta je ji na uho sladke besede o svoji vroči ljubezni po tftjnih stopnicah v svojo sobo. Ko je bil vrata za seboj zaklenit, je nameraval užgati luč, ali ni mit bilo mogoče. Njegova s]fremljeval-k» se ga je oklenila in se joka je stiskala k njemu. Majnhard jo je poskusil potolažiti, ali ni mogel spraviti iz nje nobene besede, samo ih-tela je tiho, sicer pa vdano dovolje-vab. da jo je Majnhard objemal in poljubljal in opijanjal ljubezni. In končno je bilo Majnhardu celo prav. da mi u-žgal luči in da ga ni ničesar motilo v trenotku največje sreče.
Naenkrat je Majnhard planil pokonci.
"Izdajstvo," je siknil in grozni-čavo hitro iskal svoj meč in svoje bodalo. Pred vratmi se je čul šum moških trdih korakov in še predno se je bil mogel Majnhard pripraviti na obrambo, se je Čutilo, da nekdo s silo odpira vrata. Majnhard je skočil k vratom, a že je ključavnica odnehala in blesk plamenic je pri odprtini posvetil v sobo.
"Stoj," je zaklrcal Majnhard. "drugače te ubijem."
Pri teh besedah je z mečem v roki stopi! proti vratom, pripravljen. da poboje vsakega, kdor bi stopil čez prag.
Ali roka mu je omahnila in z odprtimi ustmi je stal kakor okame-nel, ko so se vrata odprla in je stala pred m jim Katarina v spremstvu če-dadslrih konzulov in dvanajstih deklic. V prvem hipu je Majnhard videl in spoznal samo Katarino in ni razumel, kaj se je zgodilo. Se tega ni poj mil. da žensko bitje, čigar ljubezen je bil prav kar užival, ni bila Katarina. Samo gledal je topo, kakor da ie vse to, kar je videl, zgolj vizija.
Iz te okamenelosri ga je prebudila pobožna pesem, ki so jo (začele peti belo oblečene deklice, pesem, kakor se je v onrb časih običajno pela pri porokah. Zdaj šele se je grof Majnhard ozrl nazaj, tja, kjer je pred nekaj trenotki užival ljubezensko srečo in zdaj je spoznal, da ni objemal in poljubljal Katarine, marveč svojo pravo ženo, grofico Marijo.
Skoro bi bjl omahnil na stol, ali ni bilo mogoče, ker je Katarina s spremljevalkami in 9 spremljevalci stopila v sobo 'n se mu bližala Moral se je umakniti, ali Katarina se mu je «5 prepevajočrm' dekfframi zopet približala. .Obkolile so ga in vedno spoštljivo m pobožno prepevale era korakoma spravile tja, kjer je bila grofica Marija. *
Ko je pa sta! Majnhard ob strani svoje žene. se je 'Katarina grofici in njemu poklonila.
"V imenu vsega čedadskega pre-
bivalstva priliajamo Vam, presvetli grof, in Vam, presvetla naša vladarica, izreči zalimalo, da ste milostno usltšali dolgoletne prošnje mesta Čedada. A kar naše veselje še povečava, je to, da vidimo presvetlega grofa v njegovi domači sreči ob strani ljubljene soproge." *
Zopet se je Katarina priklonila in s šegavim nasmehom .pogledala grofa Majnharda, kateremu je bila kri šinila v'glavo in ki je bil v toliki zadregi, da ni vedel, ne kaj bi rekel1, ne" kaj bi storil. V tej stiski so mu nehote prišle na pomoč belo oblečene deklice, ki so z dolgo kito svežih cvet:c v rokah pristopile in to kito ovile naprej grofici Mariji in potem grofu Majnhardu okrog pasa in ju tako družile.
"Marija, pozdravi vendar ljube goste in zahvali gc jim za njihovo pozornost," je končno vendar zamo-gel spraviti z jezika grof Majnhard in kakor bi se bil udal v svojo .usodo, prijel svojo ženo za roko in se postavil ob njeno stran.
Med tem, ko je grofica pozdravljala "goste", je Majnhard zadobil zopet svoj notranji mir. Uvideval je pač, da je njegov položaj jako smešen. Jezilo ga je, ko je videl med navzočimi tistega slugo, ki trnu je namesto Katarine pripeljal lastno ženo, ter spoznal, da je ta ehtga — devinski vladar, ali ker je menil, da rasten Jurja in Katarine nihče ne ve, kaj se je pravzaprav zgodilo, si je pomagal s tem, da' je čedadskim konzulom za slovo rekel:
"Velemožni gospodje, sprejmite moje .in moje žene zahvalo za današnje počeščenje iti naznanite pre-bivalstvu, da pridem jutri v Čedad. Ob moji desni 1»,jahala moja ljubljena žena Marija, ob moji levi pa moja draga hčerka Katarina, kateri podarim najlepšega belega konja, kar jih ima fioriška."
Se dolgo v noč so ostali "»deležniki procesije kot gostje na gradu grofa Majnluirda in grofice Marije, potem pa se v istem redu, kakor so prišli, vrnili prepeva je pobožne srni v mesto.
Katarina se je peljala z Jurjcm in s konzulom Ottobonom na grofo-vem vozičku. Njeno srce je bi'o tako polno sreče, resničnega vesel ji in zadovoljstva kakor Še nikdar.
(Dalje prih.)
Odkod napreduje nase mesto
Komedija v 3. dejanjih.
Prvo dejanje.
(Soba v Harrison st. policijskem sodišču.)
Jutro. Ura udari devet. Policaj pripelje mlado Nellie pred sodnika. Drug policaj štev. 132343 priseže in izpriča, da je zadnjo noč prijel Nellie na State st., ko je "hustlala" za moškimi.
Sodnik: Well, Nellie, ali si res to počenpata zadnjo noč?
Nellie: Yes, gospod sodnik.
Sodnik: Ali si bila že katerikrat prijeta za ta prestopek in kaznovana?
Nellie: Samo štirikrat, gospod sodnik.
Sodnik: Petindvajset dolarjev "fiire" in stroški.
Ker Nellie nima denarja, hoče jo policaj odpeljati v luknjo. Tu pa pride Nellien imovit znanec in ji posodi 25 dol., h dekle je prosto.
Drugo dejanje.
(State street.) ' Noč. Nellie stoji na hišnem pragu in pozorno opazuje moške, kateri hodijo mimo. Temu in onemu se nasmeje in ga pozdravi s polu-glasmkn: Hello!
Nellie mora sedaj podvojiti svoj "lov*, da hitro dobi denar, kolikor ga je dolžna znancu, ki jo je odkupil pri sodišču.
Tretje dejanje, j (Urad mestnega blagajnika.. Pri pisalnih mizah vsepolno klerkov, kateri sprejemajo in vknjižujejo reporte etc.)
Klerk (odpre velik zavitek): Say, tukaj je zopet Nellienih 25
dol., kaj naj storimo z njimi?
Blagajnik (postaven možakar z velikim trebuhom, ndečim nosom in drijamantom na prstu in kravatni igli v glasnem tonu avtoritete): Well, saj. veste. Razdelite jo med iteme za šolski sklad, požarno bram-bo, South Park komisijo. North Side bulvorde, prisilno delavnico, mestno ječo, sodnijske plače, plačo mayortu Busseta in za generalni mestni izbol j sevalni fond.
"Daily Socialist".
Sodrugi, somišljeniki! Naj ostrejši meč, ki bode kapitalizma in njega zavezniku, klerikalizmu usekal smrtonosne rane, je soci-jalistično in svobodomiselno časopisje. K temu spada tudi "Glas Svobode". Begajte po njem I Širite ga med prijatelji, znanci in sosedi I Vsak nov naročnik je nov korak do zmage.
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in impirtifi vina. Kdor pije naie vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokueil boljšo kapljico. Vsi dobro dosli!
S9.85
Za dobro volneno obleko ali površnik.
Pristala bo vam bode, knkor da je izdelano po naročilu in meri V zalogi imamo tudi na stotine družili raznovrstnih oblek od $7.50 do $20 in vam jamčimo, da za to ceno n«' dobite boljega blaga nikjer v mestu. Velikost, barva in moda vsih vast na izbiro. Pridite ju po-ejte.
HING(2
Vogel 18tti St. in Blue Island A.
JELINEK in MAYER, lastiika.
MOČNO BLAGO.
Najbrie, da ste videli že kako oznanilo in bi predstavlja1!, kako po ceni se blago dobi. Ali se spominjale, kako slabe blago j te dobili in si sami sebi rekli: "Nikoli več tam ničesar ne kupim". Večina naB ima tuko skušnjo, inčeje vi niste imeli, štejte so srečnim. Mnogokrat vidite take predmete oznamovane in tako lepo popisane, da sevam priljubijo in si jih hočete nabaviti. Grete in si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To je glavni vzrok, da mi ne navujamo naših ceupoo-glasih. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega predmeta jo za polovico znižana. Mi tega ne Btorimo, kajti vBakdo da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Noša trgovino obstoji vie 15 do 20 let in to dokazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in Bi oglejte blago in cono. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, lothe spodnje obleke itd.
Pridite in oglejte si naše vzorce za moike obleke.
ni, , . ti •'• '•■"tlMMfiSi m -jBfeiil-
-- ..... .. . . -
Lev Tolsto!:
Moje verstvo.
Poslovenif Ivan Kaker.
VII.
(Nadaljevanje.)
Naufk Kristusov o Sinu božjam je podlag vsem evangelijem, in najjastiejc je izražen v njegovem [»govoru z Nikodemom: Sleherni človek jiaj se poleg svojega telesnega osebnega življenja zaveda tudi svojega višjega pokoljenja; kar priznavia človek kot svojo svobodo, je to, kar je rojeno iz Neskončnega (,iz narave, vesoljstva), iz onega, kar imenujemo z občnim imenom "Bog". To iz Boga rojeno, tega božjega sina v človeku, moramo v nas dvigniti in povišati, da postanemo deležni pravega življenja. Sin človekov je jednakovreden in istoroden sin božji (jednak Bogu). Kdor tega sinu božjega poviša v sebi čez vse drugo. — kdor veruje, da je le v njem življenje: ta ne bo v razponi z življenjem, temu življenje ne bo uganka. Protislovja nastajajo v življenju le raditega, ker ljudje ne verujejo na luč, ki je v njih, — ono luč, o katerej pravi evangelist Janez: "V njem je življenje, in življenje je luč človeka.
Kristus uči, da je treba >simi človekovega, ki je sin božji in luč človeštva, povišati čez vse drugo. On pravi: "če povišate sinu človekovega, bodete spoznali, da o sebi ničesar osebnega ne izrečem". Hebrcj-ci ne razumejo njegovega nauka in sprašujejo: "kedo je sin človekov, ki naj bo povišan?" In nato odgo--vori on: "Le še nekaj časa bo luč v vas. Potujte, dokler imate še hiČ, da vas tema ne zaloti Kdor hodi v temi, ta ne ve, kam bo prišel." Na uprašanje, kaj da to pomeni: "sinu človekovega povišati", — odgovori Kristus: živeti v luči, ki ie v človeku (t. j. razuimno, pametno živeti).
Po odgovorni Kristusovem ima sin člov«j<ov luč, v katerej morajo hoditi ljudje, le tako dolgo, dokler je luč v njih samih (Luka it, 35) : "Pazi na to, da ne ugasne luč v tebi in da ne nastane tema."
"Če se v tebi nahajajoča luč spremeni v temo: kako neprodirna tema (zmota) bo šele potem!" — pravi Kristus (Matevž 6, 23) v poduk vsem liudem.
Ravno to so rekati ljudje pred in po Kristusu: da sveti v človeku kič božja, ki je prišla iz neba, in da je ta luč človeški razum; da je treba služiti samo tej luči in le v njej iskati rešitve. To so oznanova-H učitelji bralm.inov in preroki izraelski ; to so govorili Konfucfj, Sokrat, Mark Avrel, Epiktet in vsi resnična modrijani; to so rekli ljudje, ki so iskali resnico v svoj lastni in v b!agor ter srečo vseh.
In nakrat pridemo vsled dopmc o odrešenju do spoznanja, da je čisto nepotrebno govoriti o tej luči, ki je v človek«, in da ni treba na njo iv t i misliti! "Misliti pa mora-j mo" — pravijo verniki — "na to, kaj je bistvo oseb v božji trojici.! kake lastnosti imajo, katere zakramente je treba spolnovati .in katere ne; kruti odrešenje človeštva se ne doseže z našim lastnim prizadevali jem (!). temveč le s sveto trojico in z rednim prejemanjem zakramentov!!" — Neverniki (t. j. današnje oficijelno znanstvo) pa pravi: "Treba je premišljevati, po katerih zakonih se vrši kroženje ali gibanje najmanjšega delca materije (atoma) v neskončnem svetovnem prostoru in v neskončnosti časa; na to pa, kar zahteva človeška pamet, dta postanejo ljudje srečni. nA to ni treba misliti! Kajti človek se s tem ne bo poboljšal, marveč le z znanjem občnih prirodnih zakonov!" •
Jaz sem mnenja, da bo v nekaj stoletjih tvorila zgodovina takozva^-nega "znanstvenega delovanja" zadnjih stoletij za bodoče rodove neizčrpljiv predmed smešnosti in pomilovanja. Učenjake majhnega dela velike zemeljske površine je nekaj stoletij prevzemala epide-mična blaznost, domišljevali so si, da so deležni večnega, srečnega življenja, ter so se uiglobili v raznovrstne misli, kako in po kakih
zakonLh bi se to zgodilo; 5fl»ii pa niso ničesar storili in nikdar mislili na to, kako bi si svoje življenje boljše uravnali. Kar pa se bo zgodovinarju« prihodnjih dob še ginli-vejše zdelo, je to, ker bo videl, da so imeli ti ljudje učitelja, ki je jas no in določno povedal, kaj naj storijo, da bodo v svojem življenju srečnejši, — in da so besede tega učenika razlagali ndkateri (namreč verniki) tako, da pride on k sodbi na zemljo v oblakih neba, — drugi (t. j. brezverci) pa tako, da so be sede tega učitelja sicer krasne, a neizvršljive, ker človeško živl:enje ni takšno, kakor si ga želimo, in da se ne izplača ukvarjati se z njim, človeška paimet pa naj stremi za tem, da se priuče zakoni tega živijo nja, ne upoštevajoč pri tem prave sreče človeštva.
Cerkev pravi: Kristusov nauk je neizvršljiv, ker je tukajšno živ Ijenje le poskušnja za pravo življenje onstran groba; to življenje ne more biti dobro, kajti vse v njem je nečimenna zloba. Najboljše sredstvo za preživetje tega življenja obstoji v tem, da se ga zaničuje in da živimo v veri (to se pravi: v domišljiji) na prihodnje, rajsko, sreč no in večno življenje; tukaj pa naj le živimo, kakor se pač siveti da, m — molimo!
Modroslovje, znanstvo in javno mnenje pravijo: Kristusov nauk jc neizvršlj-iv, ker življenje človekovo ni odvisno od one luči resnice (ra-zirma), s katero bi lahko svoje življenje razsvetljeval, marveč od občnih prirodnih zakonov, in zato je brezplodno početje, spravljati svoje življenje v sklad z zdravim razu-mom, ampak živimo nai tako, kakor se pač živeti da, v trdni veri, da postane nase življenje, ko smo dolgo časa stobo živeli, samo od sebe, brez našega prizadevanja ja ko dobro, in to po zgodovinskih, evolucijskih*, socijologičnih (družabnih) in drugih zakonih. Z dru ^rmi besedami: človeško življenje je le produkt vnanjih razmer .in mi sami ga ne moremo spremeniti.
*) Evolucijo naravni razvoj (Dalje pride.)
Boj za svobodo in pravico.
Kakor l>csen se zaletu je zadnji čas "Am. Slov." v S. N. P. J. in njeno glasilo "Glas Svobode In zakaj ? — Zato, ker jc Gl. Sv. jav •no razkrinkal nekatere slovenske duhovnike v Ameriki kot navadne moralne propalice in ker vodi svoje rojake na pravo pot do spoznanja tudi v verskih rečeh. Pokazati javnosti pobujSIjivo in nesramno početje dušnih pastirjev v pravi luči, to je bita naša sveta dolžnost, to je dolžnost vsakega resnicoljuba, — in te dolžnosti si nt/bonio pustili kratiti od nikogar. - Duhovnik jc javna oseba in bi moral biti učitelj svojemu narodu (žal, da ni!), — in kot tak je budi izpostavljen javni kritiki. Javne kritike pa duhovniki ne prenesejo, ker jim resnica sploh smrdi, in ker bi iradi bili še naprej neomejeni vladarji javnega življenja med ameriškimi Slovenci. To bi pa pomenjalo našo duševno smrt. Mi ameriški S'ovenci, kateri smo vneti za svobodo in napredek, pa še <ne maramo umreti, — saj smo komaj živeti začeli 1 V svobod-ni republiki naj vlada tudi svoboda vesti, ki nam ie zajamčena v ustavi, — a ne farški terorizem, kateri nas je že v starem kraju tlačrl ,k tlom. Naš boj jc torej opravičen in svet. Brezvestnemu izkoriščanju od duhovniške strani naj bo enkrat konec ! To želimo, in to bomo tudi iz-vo jeva ti. Boj je sicer težak, ker so nasprotniki nesramni, prekanjeni, podli in lažnjivi in ker imajo kot duhovniki .pri nezavednih masah še velik ugled in upliv, — poleg tega pa denarno moč.
V svrho, da otfvrne duhovščina javno pozornost od smrdljivega močvirja, v katerem gazijo, so nekateri izmed njih posegli po verskem strelivu, Čes: "Glas Svobode" obrekuje, — uredniki m dopisniki tegajista kakor tudi posamezni čla-
.aii
ni jfdnote 90 propalice našega na-
roda, so verski odpadniki, frrešest-ni ki, Jednota sama pa je bres-ver. ska (?) in ničzredna, katere se jc treba torej ogibati! Mislili so: vnzimo bombo verskega fanatizma med to nam nevarno druhal, in razpršila se bo na vse kraje sveta I Riavnali so se po receptu, ki je veljaven v starem kraju, kjer se kmet prekriža, z blagoslovljeno vodo poškropi, trica na prsi, — potem pa se jiohlevno zopet vrne v hlev k ostalim ovčicam in si donrisljiuje, da je dober kristjan.
Ko hudič svojo nalogo dovrši, ga far zopet priklene v Ikot svoje spa-čene -vesti, kjer ga drži vedno pripravljenega, da ga spusti na vse one, kateri si drznejo samostojno misliti.
V Ameriki pa so razmere nekoliko drugačne, in ovčica. ki jc farju enkrat utekla, se ne povrne več nazaj h farški striži!
Da je temu tako, je zasluga S. N. P. J. i n njenega" glasila "Glas Svobode".
S. N. P. J. je zavetje, kamor se zatekajo Slovenci, katerim je ničvredno obnašanje duhovnov zagrenilo srce; S. N*. P. J. ie trdnjava, ki ščiti Slovencem v Ameriki duševno svobodo in jim varuje pošte nost vesti; S. N. P. J. je tohor, kjer snujejo in kujejo slovenski delav ci uma svitle meče, s katerimi-bodo — združeni s proletarci drugih narodov — presekali verige, ki -nas uklepa jo v duševno in gmotno suz-nost.
In- slovensko duhovenstvo v A-meriki to dobro ve!
Postavilo si je za .svojo najvišjo nalogo, da razruši to trdnjavo pravega naprcdUa in svobode. Odkar S. N. P. J. obstoji, so frčale jz klerikalnega tabora na na9 paišice strupenega sovraštva, obrekovanja, natolcevanja in hudobnih lazij; odkar je S. N. P. J. začela vzbujati v slovenskih srcih duha svobodnega mišljenja in odkar je začela združevati slovensko delavstvo im mu uži-gati luč prosvete in lepše bodočnosti, — so začeli gledati fiarji na našo rastočo moč z bojaznijo in črno zavistijo, in vršele so na nas kroglje prekletstva in farške nestrpnosti.
. Ko pa vse to ni imelo zaželjene-gia uspeha, marveč je število novih društev in posameznih članov od meseca .do meseca bolj rastlo, — se j-e duhovnikov polotila maloduš-nost. Vendar pa so v svoji nemi je. zi in brezmejni maščevalnosti poskusili še zadnji konak. Prišli so skupaj in sklenili uporabiti 'iiajpod-lejša sredstva, da ugonobijo Jedno-to in njeno glasilo. V to svrho so se poilužili sodnijsfliega preganjanja in slklcnili uničiti uai,prej osebe, ki načeltijejo Jednoti in ki uredu-jejo njeno glasilo, list "Glas Svobode". Namenoma so izzivali tako dolgo, da smo jim .povedali par resničnih in godcih. Potem so pa prišli s tožbami. Iztikali so po vseh številkah našega lista, če bi se dalo zaslediti kaj kaznivega, kar bi se moglo uporabiti proti nam. In našli so par stvari, o katerih so menili, da bodo držale. (V zadnji številki smo v članku "Kcdo prosi milosti ?" pojasnili, da sedaj niso več tega mnenja; dokaz: njih prošnja za spravo. Tudi dne i t. m. je državni pravdnik iz folieta, ki za-stoba tožbo župnika SuštersiČa, stavil tukaj pred chicašlkim višjim sodiščem našemu odvetniku predlog, da bi se poravnali. Farji pa hočejo tako poravnavo, da hi mi v listu preklicali vse. kar smo pisali o duhovnikih, da bi torej mi morali javno izpovedati, da smo se lagali in obrekovali, ko smo pisali o duhovnikih resnico, — da smo torej laž-njKci! To nesramno farško ponudbo smo seveda kratkomalo odbili.)
Srd, togota, maščevan je se je polastila rimskih petelinov. Zarudeli grebeni so jim skočili kvišku, — in tudi med kokoši (med "dobrim katoliškim ljudstvom!") se ie začelo razlegati grozilno kokod&j-skanje. Tudi Nemanič, prepričan (?) katolik, ki mu je vera vse' in bi zanjo tudi kri prelil." — je toži!!
Goreča smola pa peče in žge naprej, in ko bo zgorela do čistega, si bo marsikdo greben osmodil, in marsikomu se bo povesil.
(Dalje pride.)
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in HrvaŠko FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
glavna prevozna dbužba.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence........ .30.000 HP
La Savoie............22.000 HP
La Lorraine..........22.000 HP
La Touraine.........15.000 HP
Potnici tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbo. Snažno postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak Četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAUHICE W. U0ZMIN8KI, glavni zaBtopnikza za pad, na 71 Dearborn St. Chicago, III.
Frank Medosh, agont na 9478 Ewing Ave. 8. Chicago, 111. A. C. Jankovloh, agont na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavi Sarič, agent na 216—17. ceBta, St, LouiB, Missour,
$ Slovenci pozorl §
A ko potrebujete odeje, klobnke, srajce, kravate ali druge vaine reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj so og-lasito pri svojem rojaku, kor lahko govorite v materinščini.
J/7	Čistim stare obleke In Izdelujem nove
jg	»iT	P"
Ki	jft najnovejši modi In nizki ceni. jt	RL
S	JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Av«.
^	bllio 18. ulice Chicago, III. &
Gr
G
-9
M, A, WEISSK0PF, M, D.
- zdravnik in ranocelnik -
885 Ashland Ave., Chicago, III. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Piatt, od 8,—10. ure predpolydne 814 Ashland Ave.: od I.—3. ure popoludne in od 4.—5. popoludne.
od 6.-8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ura dipoludne domu in to le izjomoma v prav nujnih slučajih.
DR. VVEI88KOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
©
£]emu pusti« od nevednih zobozdravnikov izdirati svo;e, mogočo še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom , kar ti zn vselej dobro in po najnižji oeni napravi
Dr. B. K. Simonek
< Zobozdravnik.
544 ULITE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Tolefon Morgan 433.
Pozorl
Slovenci.
Pozor I
"Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM
Sveže pivo v Bodčkili in Luteljkah in drugo raznovrstne naravne pijačo— najboljše in najfinejše unijBke smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna In Izberna.
S
Vsem Slovencem in dragim Slovanom se priporoča
Martin Potokar, 564 S, Centre Ave.
Hermanekove želodečne —i kapljice___ ^
Najbolje sredstvo za v»e želodečne neprilike, kokor nepre-(?) izguba teku, slab okus v UBtih. zubasunost in ščipanje, $ Vzt>ti ji n je vsak dan trikrat, pred jedjo, in sicer /a v majnni' žličici za čaj s polovico kozarca vode. ^ nf Cena 50c; po pošti 55c.	Posljito poštne znamke.
.HERMANEK, —
585 Centre Ave. Chicago.
"Glas Svobode"
[The voiob or Libebt*] WEEKLY Phblished by The Glaa Svobode Co 669 LoomiB St. Chicago, III
Butar«! »t the Poit OMo* at Chicago, 111., Soouud Clan Muter.
Subscription $1JJ0 per yur.
AdvertUemeoU oil agreement.
Frvi svobodomiselni list sa slovenski
narod v Amerik'. '"blaa ŠTobod®" laid* rwikl petek « velja za AMERIKO:
n celo leto................WM
u pol leta ................. I*o
ZA EVROPO:
ia celo lato ............kron 10
aa pol lata .............kron 6
N&nIov za dopise in posiljatve je 'Gla« Svobode'
669 LoomiB St. Chicago, III,
— kaj ne, cita'lec?
a a *
Naši pradedje so bili pogani, zato so sli v pekel. Mi smo pia kri stjani, a v vsafkem oziru' veliko slabši od paganov, — in zato bomo šlii v nebesa (seveda če bomo imeli
det\ar za bikete l).
* * *
Dobro je, da se s svojimi ajdov sikimi" pradedi ne snidemo, — sram bi jih bilo t
• • o
Ne vemo, koliko dobrega učinijo diiliovnikri drugih narodov. Znano nam je le to, im sicer prav dobro znano, da ima slovensko ljudstvo (kar ga je zavednega) čez glavo dela, da obdrži svoje duhovnike vsaj nekoliko v mejah dostojnosti
Osat in trnje.
A.:	Kakšen razloček je meti An-t ikri sto m in farjem?
B.:	Antikrist bo denar delil, farji ga pa skup grabijo.
*	» a
Sociaklemokrati v Avstriji so ta-ko sijajno zmagali, da se dežela ne more prečuditi. ("Amerikanski Slovenec''). — Avstrijski in nekateri bivši avstrijski farji so tako ddlgo izdajali Boga in narode, da jih je slednjič sam Bog udaril z batino —1 socialistične zmage. 2i-viol
*	* *
Furmani in goske so v procesiji prosile boga, tki bi jih oplemenij s pogostejšim valjenjem jajc. Im do-hrotljivi bog je storil čudež. štiri goske so naenkrat izvalile samo eno jajce, iz katerega se je pa takoj izlegla — nova "katolišlka stranka".
* a *
A.:	Ko gre navzgor je belo, — ko pade dol je pa rmeno. Kaj je to?
B.:	To je temelj in program nove "katoliške stranke".
a a a
Ljubljanski "Slovenec" bo 29. maja pod naslovom "Važino iz A-merike" prinesel sledeče:
Naselbina "Kranjska menazeri-ja" strašansko naprexhije. Naši 90 ravnokar našli stranko z jajčjim programom. Naloga stranke je špi-jdnaza. Vsak Ud mora z laterno hoditi po dvoriščih in straniščih in iskati odpadnikov. Strankino geslo je: pogledati kviško ; strankino znamenje pa — jajce I Ker se veselimo, da bo ta ghdna strartkja kmalu .poiskala in pdhrustala ma stotine od {»dni škili afn, želimo ji obilo božjega blagoslova
Ujete divje zveri krotijo se stradanjem.
« • o
Čemu torej nekateri ljudje toli
ko denarja znosijo v farovže?
•	* o
Tej zagonetni točki bo treba po svetiti več pozornosti.
•	a.«
Pavlihova goba bi bila all right — če bi se z njo ne brisali farski grehi.
•	• a
Nekateri malo dol, drugi malo gor — potem bo vse prav med na mi Slovenci.
•	* a
Doli se gre po stopnjkah brato-Ijubja in zatajevanja, — gori pa po lestvi izobrazbe in prosvetc,
•	• a
Obedvc poti sta težavni — na šim potomcem f>a bodeta lahkotni m • a
• Sedajni čas znižuje stopnice ter
povišuje lestev.
•	• a
In zlato načelo "srednje poti" bo obveljalo.
Dopisi.
^asiMarfi govorijf
NašlMarJi govorijo po krščansko, delajo pa po turško.
a a a
V povzdigo časti božje pusti papež mlade pevce v sikstinski kapelici v Rimit —' rezati 1 Kajti taka operacijo? ohrani milino in nežno
sladkost mladih glasov.
*	* a
Ko bi se ta operacija zvršila na farjih, bi to tudi bilo v večjo čast božjo, ker Marijine device bi bile
potem >res "device".
*	a •
Zakaj se narodi ne uče od živalstva?
*	a a
Poglej bika na paši 1 Samozavestno, ponosno stopa med čredo; kamorkoli obrne svojo veličastno glavo, sledijo mu skrivnostno-sladko ginjeni pogledi plahih telic, kote1 rih mlado srce kipi v radosti, ko se
ozirajo po svojem voditelju, a a a
Z iskrečimi očmi pregleduje bik
čredo. — Hal kaj to? Tam oni
mladi, manjši in slabejši bikrič po-
imikuje s čilo bevšol Ko bi trenil
se bik-voditelj zažene v bikiča, in
z enim samim mogočnim dvigom
ga> trešči preko ograje v jarek', a a a
Potem se zmagonosno zopet povrne v sredo svoje črede ter zanič-Ijivo in grozilno pogleduje tresoče
se ostale bikiČe.
a a a
Tudi govedina ima svoje farje
Eveleth, Mi-nn., 23. aprila.
Med tukajšnimi številnimi čitalci nam priljubljenega lista "Glas Svo bode" je v zadnjem času nastalo veliko ogorčenje nad našim župnikom Rev. Bilbanom. Razne osebe so dobile prti spovedi "ta suho'', ker so temu božjemu namestniku povedale, —1 da čitajo list "Glas Svobode in da se mu močejo izneveriti I Neki rojak, ki je omenil tudi ta "greh", moral je obljubiti in prise-či, da nikdar več nc prime v roke tega lista, in šele potem ie dobil odvezo! Veliki grešniki smo — seveda k po mnenju dičnega posp. Bil-bana! Kaj nam je zdaj storiti 1? Od prepovedanega časopisa se nikakor nečemo ločiti in era nikdar ne bomo fccbali citati, ker nam z nepristranskim odkrivanjem fiar-ških lumparij in z drugim t podukom veliko koristi. — po drugi strani se pa bojimo, da nas bo kar tople hudič vzel, če od lista ne odnehamo on če odveze ne dobimo! Stvar je za nas res zelo sitna in pomisleka vredna 1 Brez tega božjega agenta Bilbana nikakor v nebesa priti ne moremo, kajti on je med tukajšnimi Slovenci in Bogom posredovalec, in če se Balbanti zamerimo, zamerimo se Bogu! Saj se je Bilbanček ^>red nckai časom v cerkvi izrazil tako-le: "Preljubi kristjani, če ne daste po štiri dolarje na leto za cerkev, potem vam ne bom jaz kriv, če se boste v peklu na večne čase cvrli!" Nedavno tega pa je polagal vernikom na srce, da po niklju ni treba datovati. ker je premalo. Sedaj pa je napovedal ko-lekto po hišah in oznanil, da spod 25c za osebo ne sprejme: čim več pa. tem boljše za dušo darovalca. Prihodnjič pa bo zahteval že kar po 10 dolarjev I Na ta način rešuje Bilban duše iz krempljev hudiča! Seveda ea je že mnogo pametnih rojakov spoznalo in so mu začeli obračati hrbet. Dolar, dolar! — to je "vena" naših duhovnikov. Dolar je središče,'okrog katerega se sučejo vse njih misli. — Bilban pa noče biti le dober treovec z vero, temveč tudi absoluten vladar med tukajšnimi Slovenci. To je javno pokazal, ko je spravil ob kruh cerkovnika obenem orgauista, kateremu je kar sam, meni nič tebi nič, službo odpovedal, ne da bi poprej
uprašal farane, ki vendar živijo njega samega in orgamisfca, S tem samovoljnim postopanjem se je Bilban zefo zameril skoro vsem faranom. Vsi smo bili s cerkven kom prav zadovoljni; kajti bil izvrsten ppvec in dober organist A žtrpnfk ga- živega ni mogel videt Sedaj farani sploh govorijo, da bo moral Bilban odslej bolj pametno delati, če bo hotel imeti dober busi ness in še zanaprej pni nas ostati Oblastnega postopanja mi ne trpi mo in raje vidimo, da vse skupaj hudič vzame. Vesefl naj bo, da ima tako brliko kulrarico in da se lahko vozi v spremstvu ene ali dveh žensk rw izprehod! Kadar bo nam špasa dovolj, te bomo pa pognali Več faranov.
Denver, Colo., 12. maja Veselica, prirejena v nedeljo dne 12. maja, je zopet pokazala, da <na ša naselbina ne spi, temveč da se vzbuja, da napreduje. Tmkajšno srbsko društvo "Balkan" je imelo ta* dan blagoslovijenje svoje dru štvene zastave. Slavnostne parade se je udeležilo pet slovanskih dru štev s svojimi zastavami. Udeležba je bila ogromna, in lepo je bilo vi deti, kako so se bratje raznih slo vanskih plemen združili ob tej pri liki in pokazali, da fini vzajemnost ni puhla fraza. Nič ni motilo to le po harmonijo, niti vera, niti poli tično naziranje, — združilo nas je bratoljubje. Tak složni nastop smo pokazali tudi povodom smrti naše ga rojaka, rodom Ličana, ko smo gia pred par tedna spremili k zad njetrm počitku z godbo in drultvc nimi zastavami, — Ob takih prili kah se človek neliote spominja svo jega rojstnega kraja, svoje mile domovine in premišljuje kruto uso do, ki nas je zancsSa v daljni tuji svet, iskat si koščka, krnha, katere ga bi Lahko imeli tudi doma. Saj je naša prvotna slovenska domovina ravno tako rodovitna, kakor je na ša nova, in vsega bi lahko imeli izobilju in ne bilo bi se nam treba potikati po tem puklastcnj svetu ako nas ne bi avstrijsko tiratistvo korupcija in krivičnofft avstrijske vlade, ki skrbi le za nekatere izvo I jene sloje, prisilila, da smo zapu stili rodno grudo in šli boljšega kruhn iskat v nepoznano nam tuji no. Največ pa je kriva avstrijska duhovščina, da se ljudstvo trumotna Ameriko izseljuje. Ta tlači ubog zapeljani narod k tlom, in kiar ga nc izsesava v gmotnem oziru, ga pa v duševnem in moralnem oziru popolnoma uničuje. Človek v sta rem kraju je največji suženj rimske duhovščine in avstrijske vlade. Rim in Dunaj sta se združila ( skupno izmozgavanie podrejenih narodov. Žalosten položaj kmeta in delavca! Posledica temu je grozno naraščajoče izseljevanje v to "deželo svobode", v Ameriko. A v tej obljubljeni deželi tudi ni dosbi bolj. šc! Svoboda je le na papirju in je ziku, — v resnici pa vlada tukaj ravno tako tiranstvo in korupcija ko v starem kraju, — če ne še buj še! Tla nesrečni moloh, kaprital. zem, in črni klerikalni zmai, ki je zadnje čase začel vzdipovati ošabno svojo glavo, sta največja ovira napredka in zasmehujeta svobodo, ki je ameriški republiki sicer podlaga nt ki tli v srcu vsaka pravega Anxrikamca. Ta dva nestvora, kapitalizem in klerikalizem, združila sta se tudi v svobodni Ameriki, ker oba zasledujeta iste namene: 1 jur-stvo obdržati v temi nevednosti, — ker se le nezavedno ljudstvo da poljubno izkoriščati; kapitalizem in klerikalizem pa brez izkoriščanja ne moreta eksistirati.
Pod far.šiko gospodstvaželjnostjo prišli smo ameriški Slovenci že tako daleč, da si ne smemo prosto voliti podpornih ilnustev. če društvo ni "katoliško", nam farji skušajo pristop zabraniti z najne-sramnejšimi sredstvi, kakoršnih so sploh le farji zmožni. Lažejo in kričijo, da so le katoliško društva nekaj vredna, — vsa ostala društva pa, ki pustijo vero kot zasebno stvar na strani, so ničvredna, češ v njih se zbirajo same propalice na: šega naroda in sami nefistniki! Ne bilo bi mi teško dokazati, da je ravno nasprotno res, a se mi odveč zdi, prerekati se z fatsko hudobijo. —
Omeniti moram le šd našega reditelja pri paradi g. Jairca, ki je mojster^ko izvršil svojo teško na logo. Pod ^njegovim spretnim nadzorstvom je vladal najvzornejši red. Vsa čast In hvala mu I
Joe Debevc.
Štrajk poljskih delavčev v Italiji.
Romagnia je že desetletja sem torišče intenzivnega gibanja kmečkih delavcev; toda letošnji štrajk v okolici Argcnte prekaša po svoji razsežnosti vse dosedanje. — Kmečki stan je — kakor drugod v Itta-liji — tudi tu proletariziran brez vse posesti. Navadno obdeluje vele. posestniško zemljo v polna j emu (mezzadria), v katerem dobe kot plačilo za svoje delo polovico vseh pridelkov. Revnejši ljudje brez vsega imetjia pa delajo kot takoimono-vani "avventizi", to ,:e najeti delavci na podlagi "tercijarije": lastnik da zemljišče in žito za seme, ob žetvi sta divc tretjini njegovi. — V poslednjem času zelo mlapredujc med kmečkim ljudstvom socialistična propaganda in organizacija: u-stanavljajo se društva kmečkih delavcev, ki so tupatam tudi konsnm-na. podporna ali zavarovalna. Pod pritiskom socialno - demokratične agitacije so morali veleposestniki lani revidirati pogodbe, prevzeti oase plačevanje desetine zedcntfkc-mu nadškofu, priznati komisijo, obstoječo iz veleposestnikov in delav. cev. ki razdeljuje zemljo dehuvcem z olxletovanjcm in se posvetuje gle« de delavnih pogodb. Na sv. Mihaela dan minulega leta jra so veleposestniki prelomili dogovor in odpustili 72 delavcev, voditeljev vse agitacije, češ, da si ne dado od delavskih organizacij vsiljevati ljudi. Organizacija je odgovorila: Pre-kličite odpoved. Ker veleposestniki tej zahtevi niso ugodili, se je marca začel štrajk;. delavci so odložili pljug, na polju je ponehalo vse delo. da za letos odpade konopna žetev. Živino morajo lastniki ali sami krmiti, ali jo pa oddati v rejo oziroma prodati. Celo "mezzadri", ki se sami nečajo z živinorejo, so solidarni z "bvventizi". — Mir se r»i še nikjer Kalil, toda vlada je poslala vseeno vojaštvo, ki posega pod pretvezo, da živina ne bi lakote jjopinila, tudi v gospodarstvo. Z (najhujšim sovražnikom, z lakoto se organzacije uspešno lx>re: vsakdo zmed 8000 štrajkujočih prejme dnevno do pol kilograma turščine moke in 5 vinarjev v gotovini. O-troke so vzeli delavci sosedne okolice k sebi in sedaj nte mera vajo še starce |>oslati za njimi. Zlasti navdušeno se udeležujejo gibainja ženske. —• Prcračunjena dosedanja škoda znaša okroglo tri milijone lir: 2 milijona jih trpe delavci, pol milijona država na davkih in pol milijona posestniki. Pred dvema te-dnoma se je zbralo 400 veleposestnikov v Ferrari, kjer so sklonili ustanoviti provincijaluo "organizacijo z lastno blagajno, v katero bodo vplačevali po liri na hektar. Pozvali so vse veleposestvo Italije, da nobenega štrajkujočih ne sprejme v delo, ker je štrajk naperjen proti lastninski pravici, — Socialno-dc-mokratični poslanec Agnini, ki načelu je vsemu temu gibanju kmeč-ih delavcev, je štirikrat brezuspešno poskusil, da doseže nrcuiirje. Se-daj upa, da nabere do jeseni 100,-000 lir; tedaj bo nastala splošna stavka, da bo žetev onemogočena, Vgnini trdi, da bo, četudi bi se posrečilo veleposestnikom ugnati delavce, ostalo med poslednjimi tako sovraštvo in srd. da je mir za vselej izključen.	Rd. Prapor.
nujni .potrebi. Držarva v takih zadevah nc sme štediti in skopariti, kajti osem milijonov otrok je brez vsakega poduka. V Rusiji je samo 90,000 šol, a trebalo bi jih najntanj 250,000. Koncem svojega govora je minister še pristavil, da mora v šolah popolnoma prenehati politična agitacija, ker šola aii kraj, da bi se razvnemale politične strasti, ampak prostor za resen .in nepristranski poduk. Kaufman« je govoril odkrito in prijazno,, brez vsakega zrtaka sovražnosti, in zato bil, ko je dokončal, burno pozdravljen od vseh članov dume.
Obtožbe oproščen.
Grof Lpo Leonovič Tolstoi, sin gfasoviftega ruskega pisatelja in modrijana Leva Tolstoja, ki je bil pred nekaj časom prijet in postav-ljen na zatožno klop radi obelo-danjenja meke knjižice 9vojega slavnega očeta, s čemur je baje za-krivil veleizdajstvo (!), je sedaj od obtoži*? oproščen in izpuščen. Sodišče je izreklo, da tista knjižica ni veleizdajstvo, razsodilo pa je, da se imajo uničiti vse brošurice, kJi so že izšle.
Racstrelbu v rovu.
V premogokopu št v .11 v Black Diamond, Wash., ki je last Pacific Cost kompanije, se je dne 26. aprila .pripetila nazstrelba, ki je povzročila takojšno smrt 3 premogarjem, 4 drugi so |>a vsled telesnih poškodb kasneje umrli. Med ubitimi so štirje Italijani, dva Amerikan-•ca. eden pa je, Poljak. Ponesrečenci je sicer i-ečje število, »nekateri so več ali manj ranjeni, drugi ,prav zelo ožgani. — a upati je, da ti o-krevajo. Krivdo na tej nesreči nosi kompanija, ki se nc briga za zadostno varnost delavčevo, gleda pa le na čim večji dobiček.
Društvene vest!.
Naznanilo, Vse člane društva "Triglav" št v. 2 v La Salle, III., S. N. P. J., tem potom 'iiIj«udno vabim, da se z::iesljivo udeleže prihodnje mesec-«e seje, katera se vrši dne 2. junija ob navadni uri v prostorih g. Mat. Komjto. Na dnevnem redu je volitev delegatoy za letošnjo konvencijo.
Ig. Falcskšni, tajnik.
Opozarjam vse člane društva "Bratje Svobode" št v. 26 v Cumberland. Wyo., S. N. P. J., da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, katera se bo vršila dne 2. junija t. I. Na dnevnem redu je kot najvažnejša točka izvolitev delegata za konvencijo ali glavno zborovanje S. N. P. J., vršečo se prve dni meseca septembra v La Salle, 111. Potrebno je torej, da se udeleže seje dne 2. junija tudi vsi oni člani našega društva, ki stanujejo v Glen-coe, Diamondville in Frontier, Wvo., da ne bo pozneje kakih pritožb.
Martin Turek, tajniki POJASNILO.
Ljudska vzgoja v Rusiji.
Ker si nekatera društva S. N. P. J. krivo tolmačijo pred kratkim razposlano "Naznanilo" glede volitve delegatov za tretje gl. zborovanje jednote, jjoiasnjujcmo danes, da imajo društva, ki štejejo od deset do petdeset članov, pravico poslati samo enega delegata »društva,k i štejejo od petdeset do petinsedemdeset članov, imajo pravico do dveh delegatov in društva, ki štejejo nad petinsedemdeset članov, pa n'majo pravico do treh delegatov.
Odbor.
V dumi se je te dni razpravljalo ljudski vzgoji. Naučni min ster Kaufmann je govori! o preosnovi ljudskega šofstva in izjavil, dla je to izrecoti ukaz carjev. Nagla-ševal je, da je javni poduk neobhodno potreben, ker v nobeni drugi civilizirani državi ni toliko analfa-betov (ljudij. ki ne znajo ne pisati, ne brati), kakor ravno v Rusiji. Dosedaj se je potrošilo za uč-me svrhe na leto le $8.000,000; po ministrovem mnemju bo treba to svoto sedemkrat povečati, ako se bo hotelo vsaj približno ustreči
RUDARJE POTREBUJEJO.
Brezposelni Slovenci iin Hrvatje v Chicagi in okolici, katere veseli delati v železnem rudniku, lahko dobijo delo v Ironwood, Mich., kjer je že večja slovenska naselbina. Tremarji (nakladalci rude v kare) dobe $2.50 na dan. Potrebuje se 50 rudarjev. Natančneja pojasnila daje Jo^n Gesel, slov. zastopnik Newport Mining kompanije pri Frank Mladiču, 587 So. Centre Ave. Dobiti ga i« tam vsak dan med 7. in 8. uro zvečer in ob nedeljah od 1. do ure popolediie.


w
SPREJETJE NOVIH DRUŠTEV.
Novo društvo "8lmon Gregorčič" §t. 00 v Lloydell, Pa., »prejeto v S. N. P. J. 1. moja 1907. Lmena društvenikov bo: Anton Poje, 3569; Frank Kau«l«. 3070; Ivan Blatom, 3671; Ivan Ter6e4c, 3672; Andrej Lllcovt«, 3673; Martin VoilJ«ak. 3674; Anton TerCek,3675;Matija Debevc, 3070; Prank Strar ilMar, 3077; Frank Zaletel, 3678; Pavel Krpan. 3079; Joeip Šetlna, 3680; Josip Sernei, 3(331; Gregor Kovšča, 3682; Frank Roianc, 3683; Frank Lesko voo. 3G84; Jakob Sterle, 3685; Josip Kotar, 3686; Ivan Sterle, 3687; Jakob Kirašovec. 3688; Nikolaj černe, 3813, DruAtvo Stoje 21 udov.
Novo druMvo "Sparta" M. 61 v Sparta, Mlnb., sprejeto v S. N. P. J. 1. maja 1907. Imena društven I kov so: Ivan Miustar, 3689; Anton Mustar. 3690; Ivan štebe, 3691; Josip Korošec, 3692; Viktor Šteh, 3093; Josip Bkantel, 3694; Josip Vidmar, 3695; Josip Hegler, 3696; Rudolf Gruden, 3697; Ivan KoCevar. 3698; Mihael Posa«ar, 3099; Alojx Per«l«, 3700; Ivan Vidmar* 3701; Pavel Šeftkar, 3702. Društvo MoJe 14 udov.
Now> dmMvo "Bratska 8loga" M. 62 v Calumet, Mich., »prejeto v S. N- p. J. 1. maja 1907. Imena druM-venikov so: Stefan pdftufc 3703; I,eopold Junlko, 3704; I\tm L/ufcežte, 3705; Ivan Popovi«, 3706; Frank Vidervol, 3707; Rudoir S vet te, 3708; Ivan Venlerbar, 3709; Anton Schwelger, 3710; Prank BenCl«. 3711; Frank JapI«. 3712; Dušan Stojam, 3713; Josip Schwelger, 3714; JutIJ KraJ, 3715; Vlncene KoetanJCek, 3716; Mivtlja Urih. 3717; Frank Lesar. 3718; Josip Jerman, 3719; Josip Kure, 3720; August Hočevar. 3721; Josip KoCevar, 3722; Anton Fajon, 3723; Peter Judnl«, 3724; Ivan Judni«, 3725; Iran Schwelger. 3726; Rudolf Kočevtur. 3727; Ivan Kral, 3728; Anton BemCI«, 3729; Anton Kampare, 3730; Martin Verderbar, 3731; Frank Jumko, 3732; Ivan Lateer, 3733; Ivan Kocjan, 3734. Društvo šteje 32 udov.
Novo društvo "Blrtrlea" št. 63 v Rilton, Pa., »prejeto v S. N. P. J. 1. maja 1907. Imenad ruMvenlkov so: Frank Vidmar, 3735; Karol Megli«. 3736; Mhaol Marjetic, 3737; JoBlp Soda«, 3738: Ivan Sever, 3739; Martin Šinkovec, 3740; FranOi Kastelic, 3741; Marko Tekavc, 3742; Frank Rupe, 3743; Josip Milani«, 3744; Frank ParkelJ, 3745; Karol SCInkovec, 3746; JaJtov Renko. 3747; Jakob Vidmar, 3748; Ivan Grabnar, 3749; Matija Host-nik. 3760; Anton GraSl«. 3751; Josip Tlčer. 3752; Frank PrlmoilC, 3753. DniMvo Meje 19 udov.
Novo društvo "Slovenska Zastava" št. 64 v Colllnsburg. Pa., sprejeto v S. N. P. J. 1. maja 1907. Imena druMvenlkov so: Josip Jovan, 3754; Bartol Vertačnlk, 3755; Ivan Svetek, 3756; Franlk Mali, 3757; Mihael Jamnik. 3758; Alojz KulhelJ. 3759; Josip Korhllker, 3760; Tomaž Hauptnion, 3761; TomaŽ I,aurl«, 3762; Frank IxihaJ, 3763; Filip VltlgoJ, 8764; Prantk I>ol)oda 3765; Anton VltlgoJ, 3766; AIoJe Merčun. 3767; Mihael Jerlna. 3768; Frank Peternel. 3709; Peter ftkerjanc, 3770; Bernard Potočnik. 3771; Frank Florlan, 3772; Josip KraSovlc, 3773; Anton ITstar, 3774; Štefan Orli. 3775; Ivam Content!. 3776; Frank MibeliC, 3777: Anton Vehovc. 3778; Anton Zaje. 3779; Jakob Jemec, 3780; Frank Mlhelčl«, 3781; Konta*! Potom, 3782; Ferdinand Šinkovec, 3783; Josip Ovca, 3784; Alojz Ribi«, 3785; Jernej Peta«. 3786; Matev« Skrinar. 3787; Frank Janowtfty. 3788; Anton Šuštar, 3789; Ivan Plahuta, 3790; Otto Tefkauc. ^810; Ivan Bernot. 3811; Jurij Gaberšek, 3812 Društvo šteje 40 udov.
Novo društvo "Prvi Maj" št. 65 v Rroezy Hill, Kans., sprejeto v S. N. P. J. 1. maja 1907. Imena drufitvenllkov bo: Josip I^ekše, 3791; Iieopold Kopmeyer, 3792; Jonlp Zordnnl, 3793; Frank Kozo! o. 3794; Karol Drgan, 3795; Jakob Koman. 3796; Alojz Sešlna, 3797; Ignac ZnldarM«, 3798; Matija ZnldarM«. 3799; Frank ZnldarSI«, 3800; RoBe Godlna, 3801; Blaž Godina. 3802; Frank Male, 3803; Frank Zupančič, 3804; Frank Pon«a, 3805; Valentin Gal!«!«. 3806; Matevž Vlndlfl, 3807; Ivan Koran, 3808; Frank Žlbert. 3809. Društvo šteje 19 udov.
Novo društvo "Straža" M. 66 v AMx, Ark., sprejeto v S. N. P. J. 15. maja 1907. Imena društvenlkov so: Ivan ZirpanCl«, 3814; Matev! Starman. 3816; Frank Slaraftek, 3816; Frank šunter. 3817; Frank Mezelk, 3718; Blaž Leni«. 3819; Martin Matek, 3820; Frank Šlvic, 3821; Frank Ztrpan. 3822; Gregor Salomon, 3823; Andrej Svolsek/3824; Jurij Kdkal. 3825; Joeip Nagode, 3826; Matija Mošnar, 3827. Dejstvo Merje 14 udov.
8PREJCTJE NOVIH UDOV. K društvu "Slavijk" št.JKv Chicago, 111.: Ivan Sekta, 3828; Frank Lisjak. 3829; Anton Brebot 3830; Ivan Andlovie. 3831; Franik Vre«ek, 3832; Anton Stem. 3833; Frank Kodri«, 3834; Anton Sire, 3835. Društvo šteje 150 udov.
V društvu "Trlgtav" št. 2 v la Salle, III.: Rudolf Pavllha. 3836; Josip Stock. 3837; Josip Zor«!«, 3838; Frank Gregor!«, 3839; Mihael ŠUnonc, 3840. Društvo Metfe 150 udov.
K društvu "Naprej" št. 6 v Cleveland, O.: Jurij IkiŠtJančič, 3841; Valentin Modrijan. 3842: Mihael Cvelbar. 3843; Anton Fifolt, 3844; Josip Zalokar, 3845; Josip Slogar 3846; Karol Vesel 3847; Rudolf Perdan, 3848. Društvo šteje 83 udov.
K društvu "Bratstvo" št. 6 v Morgan, Pa.: Matevi Gali«!«, 3849; Fraruk I pevec, 3860. Društvo šteje 87 udov.
K druMvu "Bratoljub" št. 7 v CJarldge, Pa.: Ivan Potočar, 3851; Martin Homec, 3852. Društvo šteje 36 udov.
K društvu "Bratstvo NtepreJ" št. 9 v Yale, Kan«.: Anton Selak. 3$53; Ivan Debelak, 3854; Josip Mlakar. 3855; Martin Juinik, 3856. Društvo Meje 118 udov.
K društvu" Trdnjava" fit. 10 v Rodk Sprto««, Wyo.: Ivan Jereb, 3857; Josip Demšar, 3858; Josip Vorhkar. 3859. Društvo šteje 82 trdov.
K društvu "Sokol" Rt. 11 v Roslyn Wash.: Metod Belin, 3860; Ferdinand Cop. 3861; Ivan Ftorenpobar. 3862; Blaž Miloš. 3863; Angelo Hajdi«, 3864; Josip Butorac, 3865; DaVId Mataja, 3866; Ignacij Bogataj, 3867. Društvo šteje 62 udov.
K društvu "Sloga" št. 14 v Waukegan, III.: Josip Kau«n!k, 3868. Društvo štejo 31 udov.
K druAtvu "Zarja" št. 15 v Ravensdale, Wash.: Frank Pustoslemšek, 3869; Albin Goloto, 3870. Dništvo Meje 67 udov.
K društvu "Sloga" št. 16 v Milwaukee. Wis.: Stefan Perpl«. 3871; Frank Kobe, 3872; Josip Pravnik. 3873: Franlk Trogar. 3874; Ignac Tominšek, 3875; Ivan Brm«ic. 3876; Ivan Kopušar, 3877; Andrej Krapše, 3878; Frank Hrlbemik, 3«79. Društvo šteje 150 udov.
K društvu "Bled" št. 17 v Loraln, O.: Peter Trampuš, 3880; Frank Btopar, 3881. Društvo šteje 55 udov.
K druStw "Orel" št. 19 v W. Mineral. Kans.: Josip Blatnik, 3882; Vln-cenc Tratnik. 3883; Riidolf Jelen, 3884. pruštvo šteje 63 udov.
K dru&tvu "Sdkol" St. 20 v Ely. Minn.: Frank Godob, 3885; Jakob Ser-jalk, 3886; Jakob Varoga. 3887; Josip Hopret, 3888; Urban Kepi«. 3889; Frank Hren. 3890; Mihael Hauptman. 3891; Ivan Skufca. 3892; Ivan Kos-mac, 3893; Ferdinand Pucelj, 3894. Društvo šteje 124 udov.
K d ni fit vu "Orel" fit. 21 v PuelbTo, Colo.: Anton Ferkol, 3895; Peter Andolšek, 3896. Društvo štele 46 udov.
K društvu "Edin«*" št. 23 v Darragh. Pa.: Ivan Sehoeffer, 3897; Ignac Vesel, 3898; Josip Laharnar. 3899; Andrej MočnBk 3900; Josip Ravnihar. 3901; Frank Somlg. 3902; Blaž Jei, 3903. Društvo šteje 114 udov.
K društvu "Smarnlca" št. 24 v Jenny Llnd. Ark.: Andrej Hontar. 3904; Frank Tomaftln, 3906. Društvo Meje 50 udov. '
K društvu "Zora" fit. 25 v Terdo, Colo.: Josip Žovle, 3906. Društvo Meje 53 udov.
K druMvu "Bratje Svobode" M. 26 v Cumberland, Wyo.: Venceslav Pugelj, 3907; Radlvoj Kragujevi«, 3908; Stefan Gladi«, 3909. Dništvo šteje 55 udov.
' K društvu "Celje" št. 27 v Frontenac, Kans.: Gabrijel Sumina, 3910. Društvo Meje 69 udov.
K druAtvu "Novi Dom" M. 28 v Greenland. Mldh.: Frank Jordan. 3911. Društvo' šteje 25 udov.
K društvu "Domovina" M. 29 v Thomas. W. Va.: Mihael Simon Maiftovl«. 3913; Martin Gov«kar. 3914. DniMvo Meje
K društvu "Popotnik" It 30 v Weir C«y, Kan*.; Frank Gašper Govedi«, 3916. Drufitvo • Meje 81 udov.
K društvu "Slovenski Dom" M. 31 v Sharon, Pa.: Josip Josip Novak. 3918: Ivan Bratkovi«. 3919.; Ivan 8mrefcar, 392 Smrokor. 3921; Anton »tražlfiar. 3922. Društvo šteje 25 udov.
K društvu "Sava" M. 32 v Wlnterquarte«, Utah: Frank BrCul Ivan Retmik, 3924. Društvo šteje 47 udov.
K društvu "Na Dom" M. 33 v Ambrldwe, Pa.: Ivan Oafiper, 3925; Anton plevel, 3*2«; Ferdinand OguMn. 3927. Društvo fiteje 33 udov.
e. 3912;
K društvu "France Prešem" M. 34 v Indianapolis, Ind.: Ferdinand Volar!«. 3069; Jakob Dugar, 3670; Anton Kendo, 3071; Ivan Predovnik, 3672; Matija Faletl«, 3673; Blai Rutar, 3674; Andrej Fon, 3675; Luka Ma-gajna, 3670; Josip Kukmon, 3077; Josip Triglav, 3678; Andrej Kanalec, 3679; Andrej Dugar, 3680; Frank Zupan««, 3928. Dništvo Meje 83 udov.
K drudtvu "Zvestoba" št. 35 v Ohlcapee, Kans.: Frank Peterlin. 3929; Ivan Lu«ker, 3930. Društvo šteje 43 udov.
K društvu "Zveoa" št. 36 v Willocdc, Pa.: Jakob Miklau«!«, 3931; Josip Peternel, 39»2; Ivan VeseJ, 3933; Martin ZaUdkar, 3934; Ivan Zaloka^, 3935. Društvo šteje 58 udov.	,
K društvu "Prolctarec" M. 37 v LowelvilJe, O.: AIoJk Simči«, 3936; Pavel Tassoto, 3937; Lovrenc Tomaži«, 3938; Frank Mlinšek, 3939. I>niftiyo šteje 21 udov.
K društvu "Ilirija" št. 38 v JCenosha, Wis.; Jakob Popit, 3940; Frank Ahlln, 3941. Društvo šteje 49 udov.	^
K druMvu "Narodni Vitezi" M. 39 v Chicago, , IU,; Martin Henlgman, 3942; Josip Crn«l«, 3943; Josip Kadi«, 3944; Ivan Valant, 3945; Frank Narobe, 3947; Anton Bregantl«, 3948. Društvo Mejo 60 udov.
K dniMvu "Zvon" št. 40 v Durango, Colo.: Pavel Grubačevle, 3949; Alojz BertoncelJ. 3950. Društvo šteje 47 udov.
K društvu "Aurora" M. 43 7 Aurora, Minn.: Mihael Stanlša, 3951. Društvo šteje 25 udov.
K društvu "Gora" M. 45 v Cherry, IU.: Mihael Preskar, 3952; Anton Vesel, 3953. Društvo Meje 34 udov.
K druMvu "Triglav" št. 48 v Barberton, O.: Frank Uršlfi, 3965; Andrej Ropar, 3966; Anton Merda. 3967; Alojz Megli«, 3968; Franik Megllč, 3969. Društvo Mejo 61 udov.
K društvu "Narodni Dom" 8t. 51 v Aapen, Colo.: Andrej Krošovec, 3954. DruMvo ftte(je 26 udov.
K društvu "Zvezda" 6t„ 52 v Broughton, Pa.: Ignac Vehar, 3955; Frank Birrtkeljca, 3956; Frank Moravec, 3957; Frank Hribar, 3958. DniMvo fttejo 40 udov.
K dniMvu "Slovenija" št. 66 v New York, N. Y.: Valentin Zupane, 3959; Josip Ivanšek, 3960; Marko Zupan«!«, 3961, Dništvo Meje 31 udov.
K druMvu "Phanknar" št. 57 v Blaok Diamond, Wash.: Frank Brantner, 3962; Ivan Primožič, 3963; J\iriJ Levar, 3964. Droštvo šteje 45 udov.
SUSPENDOVANI UDJE ZOPET SPREJETI.
K društvu "Slavija M. 1 v Chicago, IU.. Anton Ribnlkar, 10; Neža Rib-nikar. 1817. Dništvo štejo 151 udov In 6 ilanlc.
K društvu "Bratstvo" št. 4 v Steel. O.: Matevž OTlčar, 438; Aleks. Gorny, 794; Mihael Jene, 1154. DniMvo šteje 34 udov.
K dniMvu "Bratstvo Naprej" št. 9 v Yalo, Kans.: Štefan Kucar, 2905; Frank Račl«, 2813. DruMvo Šteje 120 udov.
K društvu "Sloga" št.-16 v Milwaukee, Wis.: Ivan Jaklič, 28J6. Dništvo šteje 151 udov.
K društvu "Zora" M. 25 v Terclo. Colo.: Leopold Pucelj, 2205. Društvo šteje 54 udov.
K dništvu "Zveza" M. 36 v WlUock, Pa.: Richard Ranctlnfjer, 2712. Društvo Šteje 69 udov.
K dništvu "Slovenija" št. 41 v Irwin, Pa.: Matevž Cfaak, 2727, Društvo Šteje 67 udov.
PRE8TOPLI UDJE.
;Od društva "Slavija" št. 1 v Chicago, IU., Andrej Zadnlkar, 2792 In od dniMva "DanJca" št. 44 v Conemaugh, Pa., Peter Petrlč, 2120, oba k druS-tvu "Sokol" St. 20 v Ely, Minn. Prvo dmfitvo šteje IGO, drugo 5 In tretje 126 udov.
Od društva "Delavec" M. 8 v So. Ohleago, 111., k dniMvu "Triglav" fit. 2 v La Salle, III.: Viktor Vdlk 2002. Prvo društvo šteje 66 In drugo 151 udov.
Od druMva "Slbveolja" št 50 v New York, N. Y., k druMvu "Naprej" M. 5 v Cleveland, 0.: Frank Zelene, 3104. Prvo društvo šteje 30 In -drugo 84 udov.
Od društva "Zarja" fit. 15 v Ravenadale, Wash., Josip Plaveč, 509; Ivan Umek, 1157 In od dniMva "Bratje Svobode" Št. 26 v Cumberland, Wyo.. Jakob Štlgllc, 1003. Prvo dništvo S'ejo 65, dnigo 54 ln tretje 48 udov.
Od dniMva "Sloga" št. 16 v Milwaukee. Wis., k društvu "Orel" M. 19 v W. Mineral, Kans.: Frank I>eekovec, 2171 In od društva "Orel" M. 19 v W. Mineral, Kans., k dnifitvu "Prvi Maj" št 05 v Breezy HU1, Kan«., Anton Kaus, 2354. Prvo društvo šteje 150, drugo 63 In tretje 20 udov. • 8USPENDOVANI UDJE.
Od dnifttva "Triglav" št. 2 v U Salle, 111.: Martin Forščak, 87; Frank MlkJlč, 396; Anton Kralj, 1265; Mihael Delabos, 142Q; Matija Podltn&ek, 1430; Ignac Kočevar, 1432; Josip Goll«nilk, 2325; Matija Gregorčič, 2326; Ivan Zabukovec. 2450. Društvo Meje 142 udov.
Od društva "Bratstvo" M. 6 v Morgan, Pa,: Ivan Plut, 1709; Josip Baiuer, 2455. Dni&tvo šteje 85 udov.
Od dmštva "Delavec" It. 8 v S. Chicago, I1L: Josip Mlhell«, 461. Dnifi-tvo šteje 65 udov.
Od društva "Bratstvo NaprPj" Rt. 9 v Yale Knns.: Josip fSuleš, 277. ruMvo Meje 119 udov.
Od druMva "Trdnjava" M. 10 v Rook Springs. Wyo.: Daniel Skonip, 1039; Josip Ivešl«. 1511. DniStvo šteje 80 udov.
Od društva "Edinost" M. 12 v Murray, Utah: Vlncenc Tkalec, 362. Dništvo Meje 30 udov.
Od dmštva "Sloga" St. 14 v Waukegan, 111.: Frank Burja. 466; Anton Zdešar, 604. DniStvo Meje 29 udov.
Od društva "Zarja" M. 15 v Ravensda'e, Wash.: Mihael Oeepek, 1622; Ceeare Macofle, 1583. DruMvo šteje 63 udov.
Od drufttva "Sloga" St. 16 v Milwaukee, Wis.: Ivan Grand!!«, 1588; Josip MalneriČ, 3414. DniMvo Meje 148 udov.
Od dniMva "Sokol" M. 20 v Ely. Minn.: Tomaž Vidmar, 972; Josip Verftčaj, 1678. Društvo Meje 124 udov.
Od društva "Danica" M. 22 v Trimountain, Mloh.: Jakob Dulcan, 772. Društvo šteje 76 udov.
Od druMva "Edinost" St. 23 v Darragh, Pa: Frank Obed, 2052. DruMvo Meje 113 udov.
Od društva "Celje" M. 27 v Frontenac. Kans.: Franik Kos, 1083; Frank Krej«i, 1099. Društvo ftteje 67 udov.
Od društva "France Preftern" M. 34 v Indianapolis, Ind.: Anton Jur-man. 1386; Anton Zendal, 1403; Ivan Obit, 2520; Ivan Štrukelj, 2705; Frank Monfreda, 2883. Društvo šteje 78 udov.
Od društva "Zveza" St 36 v Wlllock, Pa.: Josip Doberšek, 2767. DniStvo Meje 58 udov.
Od dmfitva "Ilirija" fit. 38 v Kenosha. Wis.: Anton Boftnar. 1895. Društvo MoJe 48 udov.
Oil dntMva "81ove»IJa" St. 41 v Irwin, Pa.: Ivan Kržlfinlk, 2395. Dništvo Meje 66 udov.
Od dništva "Gorenjec" M. 46 v Oregon City. Oreg.: Josip Bratov«, 969; Mihael StniŽnlk, 2227; Matevž Jan«lgaJ, 2291; Matija Justin. 2293; Frank Sekne, 2295; Anton Koman, 2298; Frank ftkuble, 2299; Frank Auman. 2302. Dništvo šteje 14 udov.
Od druMva "Jutranja Zora" št. 54 v Olemooe. O.: lean Sugar, 2771. Društvo Meje 21 udov.
OD8TOPLI UDJE.
Od dniMva "Slavija" S*. 1 v Chicago. 111.: Ivan Stonlch, 560. Društvo Meje 149 udov.
Od dmštva "Trdnjava" M. 10 v Rook 8prings, Wyo.: Josip Zaje, 929. Društvo šteje 79 udov.
Od dmštva "Edlnoet" M. 23 v Darragh, Pa.: Frank Osolnig, 842. Društvo šteje 112 udov.
Od dniMva "Zora" M. 26 v Terck), Colo.: Anton Lavrenčlč, 2367. Društvo Meje 53 udov.
Od dmStva M. 32 v Wlnterquarters, Utah: Josip Zakrajflek, 816; Anton Oman. 1355. Društvo Meje 45 udov.f
Od dmštva "Slavija" St. 1 v Ohlcagl, lil.t Maiko Kremosec, 3517. Dništvo Meje 149 udov.
UMRLI UDJE.
Od dniMva "Zveza" M. 36 v Wlllook. Pa.: Jpkob Ju rman. 2232. Dništvo šteje 57 udov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K druStvu "Slovenski Dom" št. 31 v Sharon, Pa.: Antonija Stanlfia 3970. DruStvo šteje 1 «hm1co.
K društvu "Naš Dom" M, 33 v Ambrldge, Pa: Ana Ogultn. 3971. Društvo šteje 3 članice.
K drufitvu "France Prešero" Rt. 34 v Indianapolis, Ind.; Frančiška Faletl«. 3681; Marija K t »km an, 3682. Drufttyp Meje 6 čUanlc.
K druStvu "Sparta" It 61 t SpaH^-Kfltm.: Maa-lja Mustar. 3972; Marija Šteto. 397S; Marija Koroseč, 3974; Marija Sksntel, 3975. DruMvo ftteje 4 članice.
RAZNO.
Kuga v Indiji.
V angleški spodnji zbornici je fx>vedal -državni tajtnik za. Indijo, Morley, da je v Indiji od septembra i<x>6 do jV. marca 'K07 umrlo na ku^n 5.012,000 oseb/. Jamiarja letos jih je umrlo za to boleznijo 58,432, februurja 98,397 in marca 171,522, — torej ummtje narašča. Najbolj so prizadete province Pnn-dzab, Benpalija in združeni provinci Afjra in Oiulh. Lndija je zibelka raznih kužnih boleznij, od koder so se po vsem svetu razširile.
Cloi'ck, ki je pajke.
Ravnokar je mifrulo 100 let, odkar je umrl sloveči francoski astronom (zvezdogledec) Lalande, ki je med sovrstniki slovel za najčud-nejšega učenjaka, svoje dobe. V pariških salotii'h jc bilo o njem splošno znano, da je — pajke. Vedno je nosil seboj krasno izdebno škat-ljico, a kadar jo je odprl, pokazali so se najlepši, debeli, posušeni: pajki. In vzel je po encjja ter pa s slastjo jwjcdel. V družbi' jc če stok rat jxmudil pajke tudi damam ter se iz srca smejal, kako so prestrašeno božale od njega. Konono pa je iz-daf svojo tajnost profici de Pe-tfruis. Nikdar v življenju ni pojedel pravega ptajka, nc živejra, ine pcisti-šenejra. Lepe živalce, ki jih jc nosil v šk-tatljici, so bile umetniško izdelane imitacije iz najboljše — čokolade 1
Farska in farni i a.
Socijtalnepa demokrata Roj»sa v Gorici morali so vsled brzojavnega ukaza justionega ilimisterstva izpu. stiti iz preiskovalnemu zaix>ra. Ro-pasa so aretirali radi velcizdajstva, a izkazalo se jc, da so to hudobno obdolžitev skuhak farji in njihovi pomagači. — V Ameriki pa nas farji denunciiiajo pri sodiščih za anarhiste. Posvečali falotje so povsod jednaki!
Zaradi požiga jc obsodilo ccljsko porotno sodišče na štajerskem na petletno ječo 34-letnepa kmetskej^a famta Franceta Krumpaka tz šmarske okolice, ker je zaipal posestniku! Popelskui go-spodarskai poslopja, da bi na ta rta-čin preprečil ženitev svojega brata s Pogelškovo hčerjo. Obsojeni je nekoliko slaboumen. — (Čemu pa se takega, rcvežli potem obscxli?)
ROJAKI, NAROČUJTE SI
"C LAS SVOBOTE."
KJE JE Ivan Pintar, doma iz Spodnje Rečice pri Laškem trgu t Pred enin» letom je bival v Mek-siki. Kdor bi vedel za njegt v naslov, naj mi ga blagovoli sporočiti. — Karel Veternik, Soek No. 3, Box 24, Allegheny Co., Pa.
Ne trpite za reumatizmom,
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
in čndili se bodete rudi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Va5 Pain Ezpellor 20 let drugod in tukaj zičbornimi vspe-bi v slučajih roumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj no morem biti brez njega. ^ Rev. H. W. Frcytif, Hamel. 1». T. Na vsaki steklenici je \ I Anaia varnostna znamka >|r 1'sidro".
25 in 50 cont. v vseh lekarnah. P. Ad. RICHTER A CO.
IIS Pearl St., New Vork.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
62-84 Pisk 8t, Tel. Canal 1405
Edward Pauch
-gostilničar-
663 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL.
-. -_
__________________________________________


— . 3	.
-	- r -fTT : f
Zarja nove dobe.
Na italijansko katoliško cerkev sv.. Antona v You'hg-stown, Pa., je v nedeljo dne ig. maja navalilo 3000 faranov, ki so jo do čistega oplenili. Zvonenje zvonov je dalo znamenje za naskok, in ko je množica s svojim delom prenehala, jo stalo [>red očmi samo golooerkvono poslopje; vso notrajno opravo: preproge, monstrance,, kelihe, oltarje itd —■ so farani odnesli v hišo, ki stoji v bližini stavibišča (lota), kjer mislijo zgraditi novo cerkev.
S tem činom so farani pretrgali vsa pogajanja s škofom Horstma-nom zastran svojega župnika Rev. Lops-a, stem pa tudi odpovedali pokorščino rimski cerkvi, — postali 90 razkolniki ali odpadniki.
Ko je ošabni škof Horstman začasnemu župnik« Rev. L^ps-ni za-povedal, da se ima- umaKniti druge-mu župniku, so fairani sklenili osta* ti zvesti onemu dušnemu pastirju, ki si je v teku- svojega bivanja med njimi znal pridobiti srca vseh in ki je vsled svojega lepega, poštenega in vzornega življenja užival pri svojih faranih popolno zasipanje, ljubezen in spoštovanje. —
Naši rojaki v Clevelandu, O., so v enakem položaju rra,pram škofu Horstmanit. Tudi ti bi se radi znebili dolarske pijavke in jo nadomestili z nesebičnim možem, v katerega prsih bije blago srce, vneto za duševni blagor svojih faranov. —
Kaj nas ti dogodki tiče? Učijo nas z jasnimi, krepflcimi dokazi, da spoštuje ljudstvo le tisto vero, katero predstavlja osoba duhovnikova, njegovo Sivi j en je in čutenje narodom. Čimbolj bo duhovnik čednostno živel, tembolj se bo ljud stvo oklepalo njegovih živih vzgle do*
Narod ne vidi v veri mikakih teo-logičnih ugrašanj, verskih, teoretičnih^ dogem. — temveč vse njegove misli se strinjajo z osebnim življe njem duhovnikovim. Kakorien duhovnik, takošno ljudstvo. Ljudstvu je vseeno, je-li eden, dva, pet ah pa deset bogov, — je-ti kaj svetni kov ali ne, — so-li pekel, vica ali uebesa. Plemenit, človeško čuteč duhovnik bo na svoje farane upli-val blažil no in vzgojovalno brez vsakih več ali tnOttj bmislienih ver. skih pripomočkov. Učrl bo z živim vzgledom in navajat ljudstvo k pa metnemu. poštenemu življenju. Hudoben, oduren, sebičen, maščevalen, potuhnjen, hinavski in pohoten du'liOvnik pa bo imel ravno nasproten u^peh, — naj še tako ropota s hudičem, rajskim veseljem in drugimi neslanostmi srednjeveškega mračnjaštva! Tak farizejski duhovnik si bo vzgojil sebi enake kreature, imajoče na jeziku Boga, v srcu pa hudiča. Taki "katoliki' so zmožni vsega — le kaj dobrega ne! Tuj jim je slehem plemenitejši čut. To nas uče vsakdajne skušnje in zgodovina katoliške cerkve.
Slovenci v Clevelandu ne bodo odpadli ali odpovedali .pokorščine krivi škofovi palici, ki jih tepe, — to tni vemo.
Tudi v Giicagi je razmerje med slovenskimi verniki in njihovim du-liovnikom precej napeto; istotako v dragih slovenskih naselbinah po Ameriki, postavimo v folietu. Pod navidezno mrtvim pepelom tli se nekaj živega; treba je le malega vetra. — in pepel navidezne duhovniške utlanosti bo odletel, — in pokazala se bo žrjavica!
Povsod v teh krajih je polje pripravljeno; razkolu iško giban je bi našlo povsod plodovita tla. Naš narod hna preveč zdravega razuma v srf)i, da bi se farški terorizem mogel med nami obdržati trajno. Pravo spoznanje, pros veta in splošna izobrazba napreduje tudi pri nas, sicer s počasnimi, a gotovimi koraki. Zaman so torej vsa prizadevanja nekaterih duhovnikorv, zavirati ta napredek. Orjaško kolo splošnega svetovnega napredka jih bo potisnilo v stran, ali pa zmečkalo, — če ne bodo hoteli korakati z duhom časa.
Med nami Slovenci manjka sicer ljudi j, ki bi se zanimali za razkol-niško agitaeiio, za ustanovitev novih verskih sekt, — % baš to je dobro znamenje. Ustanavljanje no-
vih verskih družb je sploh minljive vrednosti; kar se smatra v verskem oziru danes morebiti napredno, to bo v tekni kratkih let veljalo za nazadnjaško. Sekte aH verske družbe so otroci zmotnjav, 111 zmota rodi vedno zmoto. — Dejstvo, da se med nami Slovenci ne porajajo novi preroki, kot je bil n- pr. pokoju 1 Dowie in drugi, — to dejstvo kaže, da mi Slovenci na dnu svojih src, v naj skrivne jših kotičkih svojih duš, nismo navdahnjeni .preveč z versko-fanatičnim duhom in tudi nezmožni, dajati vernim zadevam elementaren izraz. Vera. kakoršna je nas onesrečevala čez tisoč let, nam je bila s silo vcepljena, ni pa bila v stanu popolnoma zamoriti slednji kal našega zdravega razuma.
Mi nosimo to vero, kakor nosi koštrun svoje rogove: — prirojeni., .podedovani so mu, akoravno jih več ne potrebuje. Ko pride ,pri po-edinem Slovencu čas, da se dvigne do one stopnje prosvete ir>mzumat katera mu kaže današnje versko naši ran je kot oholo in preračun j e-•no laž, — potem je on za katoliško cerkev izgubljen za vedno. ,Tak človek se ne pridruži več kaki verski sekti, ampak ustvari si svoje lastno prepričanje, ki temelji na znanosti. To se vrši ne le pri slovenskem izobražencu, marveč todi med preprostimi sinovi našega naroda. Povsod se vrši ta' veliki, znameniti, duševni preobrat, katerega kramarski duhovniki s strahom in srdom opazujejo. Ko se v glavah naših rojakov le malo zasveti, ko kane v njih duše le kapljica spoznanja in resnice, — premotrivajo, premišljujejo in preudarjajo ti z zdravim naravnim razumom obdarovani ludje vsako stvarico natančno, temeljito in do dna, in skušajo najti stezo iz labirinta verskih predsodkov in presekati mreže, v koje ga je zapletla prekanjenOst rimskokatoliške ceilcve.
Le .govori s takimi rojaki, ki si shržijo s trdim delom svo i kruh po rudokcflvh, tovarnah in drugod, — in vtidd boš, da je to istina!
Da olajša "Glas Svobode" rojakom, ki iščejo resnice in izobrazbe, težavno in trnjevo pot do večnih resuiic v nara/vi, bo naš list začel vkratkem priobčovati članke, katerih vsebina bo znanje, ki se je doseglo na politi naravoslovja v zadnjih letih. Edina pot do resnice, do prave vere, je poznanje narave, — one žive, neprenehoma delujoče, v posta-nku in noginu vedno se ponavljajoče sile, katere majhen del smo tudi mi. Ko bomo spoznali naravo, spoznali in našli bomo tudi samli sebe in svoje stališče ter si ■uravnali življenje v soglasju z več-nrmi resnicami.
Cerkev pravi: di<akrat dve je pet, ali dvakrat tri je sedem; to so 7-erske dogme, in duhovnici zahtevajo, da moramo take nesmiselnosti verovati. "Verovati" se pravi: nič vedeti. Znanost ali veda pa trdi: dvakrat dve je štiri. Eksaktnc znanosti se poslužujejo čistega, zdravega razuma, ko iščejo resnice t. j. spoznanja narave, vesoljstva, ali če že hočete r— Boga. Kajti Bog je večna resnica, ki se raznovrstno po-iavlja v .naravi. Kdor išče resnico, išče Boga. Katoliška vera ,pa ima popolnoma spačenc pojme o Bogu in zahteva, da naj verujemo nekaj, kar je v nasprotju 2 našim razumom, — torej je domišljija, izmišljotina.
Ako hočeš priti do spoznanja prave vere, čStaj "Cdas Svobode", in če še nisi nanj naročen, naroči 5,i ga, da ne zamudiš prilike, poučiti se, kaj je — monizem.
THE PINKERTON BPY'\
LABOR
(Pinkertonski delavski ovaduh.)
Knjižica, katera opisuje nezaslišano ovadustvo v uniji W. F. of M., in katera morda reii življenje Moyeru, Haywoodu in Pet-tibonu.
Vsak slovenski delavec, ki je angleščine vešč, bi moral to knjižico čitati. Stane 25 c in se lahko naroči pri upravništvu "Glasa Svobode".
SLOVENCI
l naroča jteTn čitajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE'
Novih
50.0000
iztisov.
Se zastonj razdeli med SLOVENCE.
katera je ravno izšla od slavnegd in obče znanega
DR E. G. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi Slikami V tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti,
bodisi zdrav ali bolan.
Ona J*e najzanesilvejši Svetovalec za moža In ženo, ze deklico in mladeniča. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS H. I. edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronične) kakor tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval s kateriipl se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Ozdravljena: belega toka bolečin v maternici, križu in želodcu, neredne stolice in glavobola.
Spontovanl jo »pod Dr. B. C. Colllnt M. I.
Vam narnanjam, d« um popolnoma o*dra-vll« po Valih adravlllh, katera ate tnl poiiljall. Sedaj neiutlm nobene bolečine vei, ca kar Vam trtno (»ahvalju-Jem.)
In Vam potiljam tudi mojo aliko, ako jo bolele dati v Slovenske časopise, ter Vam oitajam do groba b*a-letna Vala
Agnes Uačnfk
H. F. D. ] Johnstown.
Pa.
I
Cenjeni gospod Collins M. I.
Vain naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za VaŠa zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- ToraJ, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba
Anton Mtheličh
ia E. 39th Str. N. E.
Clevelan, O.
Zatdraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nas za svet predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno knjigo ,,ZDRAVJE", katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute
140 West 34th Street	New York, N. Y. J
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.
Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoludan do	4
5 popoludan. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 ure zvečer. Ob nedeljih in praz-	#
nikih od 10— 1 popoludne.	J
Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim drustvam priporočam tudi meje dvorane za društveno seje, svatbe, zabavno večere itd. — veliko dvorano pa za uarodne in ljudske voselice.
Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke In prost prigrizek.
9ST Potujoči rojaki vedno dobro došlll
Priporočam se vsem v obilen posot.
^	Frank Mladič,
^ 587 8. Centre Ave.
POZOR ROJAKI!
Slika prodstavlja 0*0 s zlatom pre-tegnjeno (Gold filled.) in z dvojnim pokrovom. Size Hi
JAMČI SE ZA 20 LET.
Ura ima kolesje najboljših amori-kanskih izdelekov (Elgin, Walt-hum ali Springfield) ter ima . 15 kamnov
Cena je Bedaj Bamo
-^$13.00—
Za obilno naročbo se priporočam spoštovanjem
Jacob Stonich,
73 E. Madison »t.
Chicago, III.
MATIJA K1RAR
GOSTILNIČAR
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke.
TKLKPON ŠTEV. 777
P. Hchoenhofen Urg. Co's. Najboljše pivo jo
|8e prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, 111.
H azd a r rojaki 1
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo
urejeni
==Saloon===
Točiva vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen poset Be priporočava
brata Košiček
S91S, Centre lie, Cliicip, III.
_
• ■ .s*. ■	-------- . ■--.-:_--■-■.■. .______j_____
«?."-■	-iv,p. ■.......■ ,	, .	:
ola8 svobode
.. '--v,	•
7
DELAVNOST.
Življenje obstoja v neprestanem delu in premeni. Popolna nedelavnost enaka je smrti, Kokor v naravi, tako tudi v človeškim telesu kaže bo delavnost in vršo premene. Kri je tisto tvarinn, ki povztoča te izpremombe. Le.te otlBtranjuje izrabljene snovi iz telesa in privnJa vsem dolom telesa brano.Naj važneje pomena je, da ima človek kri cisto
Severov Kričistilec
je priznan že mnogo lot kot prvo in nojbolje zdravilo za čiščenje krvi.
Napravljen je iz skrbno izbranih zelišč in proleue vse nečiste tvorine iz telesa,
Ozdravi maiokrvnoRt, Prežene izpuščaje Ovlllšaj indruge kožne bolezni
Odstrani prhlaje,bezgavko in skorbut
Krepi ves telesni Heata?.
Prestal iskusnje prek 25 let, drugače bi ga ne bilo tukaj
Cena $1.00
rKako deluje ver-~*
* ski sistem, *
-------- --------
MZ veseljem Vam sporočan, da moje Se-vorov Kričistilec popolnoma ozdravil. Sedaj sem uvejerena.da ga ni boljšega zdravila. Je to najboljši lek za zdravljenje takozvane poljetne bolezni.
p. Mlklavec, Wlllock, Pa.
"Po tritedenski uporabi vam spričujem, da je vas lek izvrstnodoloval. Labko rečem, da mi je edino le Vašo zdravilo tnko pomoglo.da som sedaj zdrav. Priporočam Vaša zdravila v krogu mojih znancev.1'*
H KonefnJ, Lyrt, Texai.
Severov želodečni grenčec.
uživa so v dozah prod v»akim obedom ter izvrstno pomaga;
ako Ima človek slab želodec, 1 ako trpi radineprebavnosti. ako ima belkast Jezik, ako nima teka do jedi.
Cena T)0o in $1.00
Severov Prašak
zoper glavobol
pomaga vedno in hitro vsakemu
ki ima nevralgični glavobol ki je duševno razstresen ki ima glavobol ki čuti pritisk krvi v glavo.
Cena 25c.
Prodaja se v vseh lekarnah. Zdravniški nasvet pošljemo na zahtevo vsakemu zastonj
W. F. Severa Co
CEDAR RAPIDS IOWA

Jakob Dudenhoefer
VINOTRZEC
331 Grove Street,
Milwaukee, Wisconsin.
Priporoča rslm slovenskim salonom svoja Uvrst na vina in likerje. Ima t zalogi tudi Im-portirana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka.
P.J.Dedbich je pooblaščen sprejemati naročila in denar.
ATLAS BREWING CO.
■Inje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega joomeua.
| LAQER | MAONET I QRANAT
1
Kazvaža pivo t steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, no zabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da »moremo vslužltl tudi zunanjim vI.K-tel^m uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim POtom VI lahko denar na vsaki pošti za nas v Ulite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od SI.00 naprej. -
Pišite po navodila na
SOUTH CHICAGO SAVINGS BANS
278—92nd Street
Chicago, III.
R-31
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolioi naznanjam,' da točim v svojem novoureje-nim "flaloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsaoe-mu ▼ zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 8. Centre Ave. blizo 19 »lioe Chicago, III.
is_:
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno za zabave in dvorane za zborovauja.
telefon canal 7041
Kasparjeva držav-na banka.
Hi Blue Island Ive, Chicago, III.
plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30Jdoc, po S odstotke obresti. Hranilni predal za 93. na leto. Pošilja se denar na vse dele Bveta in prodaja se tudi vozne listka (šifkarte).
Denar se poeojuje na posestva in zavarovalne police.
Vincent I-igan, žuipnik poljske neodvisne katoliške cerkve v Si. Louis, Mo., in njcg9v asistent, kaplan Boleslav Beligradski, sta mi-noli teden pobegnila z mladim dekletom, Sofijo Kordi, in pustila svoje ovce na cedilu. Župnik Lagan je tudi vzel cericvenega denarja $6ooo v zlatu, katerega je shranil v usnjatem pasu.Prevarjeni in oropani farani so mnenja, da ie trojica pobegnila v Chicago in so takoj obvestili direkcijo tukajšnjih detektivov. In niso se motili. Detektivi so zadnji petek dobili Beligradske-ga v tukajšnjem poljskem distrik-tu, a ostala dva še iščejo. — Chicago Examiner.
♦ * ♦
L. F. Swift, lastnih ene izmed največjih klavnic v Oiicaci, je zadnji teden prejel v nemščini pisano pismo sledeče vsebine:
"Oprostite, ker pišem nemško, to delam zato, ker me znam angleško. TWkaj vam pošiljam M centov v poštnih znamkah, katere sem dobil preveč pri izplačilu svoje mezde, ko sem opustil delo pri vas. Poslal bi vam bil ie prej, toda nisem imel prilike menjati čeka. Taz sem delal v oddelku ... in sem bil i ako zadovoljen
Eden, ki veruje v Kristusa, Sinu Božjega."
Dbtičnik je delal — in trdo delal ! — za $1.50 na (fan, a ker veruje v Kristusa, Sinu Božjega, je ob plači ,i*>sla1 55c nazai. kur je bilo preveč. Swift se je nfki sladko •nasmejal, ko je prečital to pismo, in je zadovoljen shranil poštne znamke. — Chicago Daily Socialist.
Clarencu Brvne v New Yotficu ie zbolel šestletni otrofo Videt na vnetju pljuč. Oče, kateri je pristaš nove vere Christian Srieme, ni dovolil otroku zdravniške ,pomoči, temveč ga je zdravil sam — z molitvijo. Molil je tako dolgo, da je otrok po štiridnevnej bolezni 4. maja umrl. Zdravnik dtt Albert J. Weston je dokazal, da bi bila zdravniška pomoč lahko rešila otrokovo življenje. Politiki bodo sedaj vložili zakonski predlog proti verskim fanatikom, katerim bokle prepove dano moriti ljudi s pomočjo moli tve. — Cdas Nairoda.
Hudobno obrekovanje.
imenovanem mestu že mladim dekletom ])0 katoliških spovednicah v srcih vzbuja* Malci Hartman je prišla že iz starega kraja pokvarjena, in sicer 90 jo okužili v nežfni mladosti farji sami; .— na kak način, to bo pa merodajm gospod pri "Am. Slov." sam najbolje vedel in znal I _
Zadnja pomot*.
Meti 16. in 19- ulico, na Centre a ve. v Chteagi, je pet slovenskih salonov ali gostilen. "Amerikanski Slovenec" je to okolico v zadnji svoji številki razkrical z njemu .lastno nesramno hudobijo kot gnje-zdo vsakojakih hudobij in močvirje nečistosti, kamor zahajajo le Ijti cfie dvomljive vrednosti in ostala socialistična in odpadniška sodrga, ki okuži slehernega, kdor zaklc v tisti kraj. Malčt roj. Hartman, ki jc predzadnji teden sklenila svoje življenje na tako žalosten, nagel in silovit *naČin, opisuje omenjeni list kot nekako žrtev v tem okraju vladajočih razmer, ter da je le ta "o-Itfiržljjva družba" — kakor nas pobožno imenuje — kri-va njene ,ne-srečne smrti!! V Chicaci, svetovnem mestu, ki šteje okrog tri milijone prebivalcev, se take tragedije sicer dogajajo vsak dan. Konstati-rafci pa moramo, da nobeden kraj v ChicagKni tako čist in ,z ozirom na slaboglasne ženske tako snažen, kakor ravno gori imenovani okraj, kjer se nahajajo slovenski saloni. Nadalje tudi konstatiramo. da u-smrčena Hartman, katero nam blagoslovljeni list v svoji perfidnosti sedaj oponaša, ni v tetn kraju zašla »na kriva pota, ki so jo dovedla do žalostnega kones, — pač pa se je nasrkala že v Ljubljani, v pobožni metropoli slovenski, tistega mesenega poželjenja, katero se v
Mr. Anton Skala nam je poslal sledeče pismo, katerega radi objavljamo nlašim čitateljcm. "Po časopisih sem mnogo čital o Trinerjevem Zdravilnem grenkem vinu in njegovem efekta) na žčlodečne bolezni; slednjič sem se pa o tem še sam prepričal. Bil sem tako bolan, da sem se že pripravil na zadnjo uro, nobeno zdravilo, kar sem jih rabil za želodec, mi ni nič pomagalo. Tedaj sem še poskusil s Trinerjevim zdravilnim grenkim vinom kot zadnjo pomoč in reči moram, da v štirinajstih dneh sem popolnoma o-zdravil. Zagotavljam rojake, da kadar vam spodleti pri vseh zdravilih, to sredstvo bodi zadnja a sigurna |x>moč. Anton Skala, 517—nth Ave., S. Ijorain, Ohio." To ozdravljenje se lalfko tolmač!. Trinerjevo zdravilno grenko vino bolniku vedno podeli moč, da lahko uživa in prebavlja hrano, makar perfektno zdravje .»ledi v kratkem času. Rabite ga vselej kadar ste člahi, kadar potrebujete apetit in kadar vam več ne pomaga 'nobeno zdravilo.
DobiK-a se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Trhierju, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Slovencem v pregled.
Slavni Collins Medical Institute.
Vam naznanjam, da ne potrebujem več zdravil, ker sem sedaj po-polnoma ozdravil. Vzrok, da Vam nisem poprej odpisal, je, ker sem se hotel prepričati, če se mi ne bode bolezen povrnila.
Sedaj že ch teden hodim na delo brez pasu, pa se mi ni povrnila, zato se \Tam lepi zahvaljujem za Vaša mi pišilana zdravila, ker ste me z njimi, hvala Bogu in Vam, popolnoma ozdravili.
Ostajlam Vaš hvaležni
Martin Kovačič, Second Str., La Salle, III.
IŠČETA SE Jože in Janez Staniča, podoniače "Vodopivec" iz Podgrada-Mehovo na Dolenjskem. V Ameriky sta že dalj časa. Kdor bi vedel za njiju naslove, naj ga sporoča proti primerni' nagradi pri upravništvu "Glas Svobode", ali pa naj se saipa o-glasita.
IŠČE SE John Setina doma iz Ljubljane. Sodi se, da je prišel približno pred enim letom v Ameriko. Zanj bi rada zvedela njegova ravnokar v Ameriko došla sestra. Naslov maj se naznani na upravništvo "Glas Svobode", 669 Loomis st, Giicago, 111.
Naši zastopniki.
Za Eveleth, Mirni.: John Ro-žanc.
Za Cahimet, Mich., in okolico: Leo. JosnkoL
Za Chicago, 111.: Frank Mladič,. 587 So. Centre ave.
Za državo Wyoming: Lorenc Demšar.
Za Conemough, Pa.: /. Briceij. Za Johnstown, Pa.: M. Štrukelj. Za Cleveland, O.: A. Kuinik. Za Colorado: Joe Dcbeifc. Za Ravensdale, Wash.: C. Ermenc. Za Roslyn: Wash.: A. Jonafek. Za Milwaukee, Wise.: John Kalan. Za Joliet, III.: Af. Posek. Za Steelton, Pa,: Joe MajzeJj. . "Za Clinton, Ind.: John Kokar. Za La Salle HI. in okolico: Valentin Potiiek.
Opomba, — Cenjeni rojaki v navedenih krajih se srtiejo z zaupa- v njem obrniti na imenovane sodru-ge-zastopnike, bodisi z naročbo na list ali knjig«.
/ r ■
Is delavskih in strankinih krogov.
VojaStz'o proti stavkujočim.
V Evansville, Ind., stavkajo u-službcnci cestnih železnic. Ker sc pa. družbe poslužujejo stovkokazov, je med njimi in stiavkujočimi prišlo ze do več bolj ahynnj liudih spo padov. Policij skirtčiBosse je sedaj zagrozil, da bo poklical na pomoč državno milico za slučaj, da se nemiri ponove. Vzroka za izvršitev te grožnje pa ni pravega; kajti tako hudo menda vendar ni, da bi mona-lo vojaštvo posredovati.
Čuvaji na železnicah.
Kakih 5000 italijanskih delavcev na pnogi New York—New Haven železnice je 20. t. m. odložilo svoje delo. Italijani zahtevajo 10% zvišanje svoje plače. Dosectoj so dobivali $1.50 na dan.
Rudarji ponesrečili.
Na večer 20. t. m. se je v neki joimi blizu Engleville, Colo., zadušilo ali pa zrorelo sedem rudarjev, vstevši superimtendenta. Prejšni dan so odšli v jamo r*n delo, nn ko jih le ni bilo predolgo na svetlo,"se je vpelj^fla preiskava. Dognalo se je, dot je ogenj, ki i« izbruhnil v jami žc preti enim letom, na neka terih krajih bil še vedno živ 'm se rtazširil .t-udi do vhoda in na ta na čkn gori imenovanim povzročil smrt.
MoriJče industrije.
V Pittsbitfgiu, Pa., je v ieklarnah družbe Jones & Liaug-hlin Steel Co. v okraju Hazclwood nastala dne 21. t. m. srtrahovita eksplozija. Pet mož je bilo ubitih no mestu, štirje pa so tako opečeni, da bodo teško okrevali.
Prosta volja.
Če ukrade delavčeva žena hleb kruha, da potolaži vsai za nekiaj ča. sa kopico svojih stradaiočih otrok,
—	pride seveda v zaipor. Buržoazi jec s svojega "visokega" mortalne ga stališča pa ogorčen pripovetkije o tatinski sodrgi in o vedno bolj se razširjajoči nemoralnosti. — Če pa krade bogata knegrinja kakor sraka zlato, srebro in druge dragocenosti, pa jej izdajo zdravniške Kapacitete takoj spričevalo, da ni zdrave ptameti, da dela to pod pritiskom nekega nepremagljivega čuta, da nima ona proste volje, ki'jo ima l*hje vsak normalen človek, Lakota in čut zti stradajoče otroke pa men da nista nepremagljiva in .ne omc jujeta proste volie?! — Kneginja Kamila Wrede, ki so io pred me seci zaprli na Nemškem zaradi tat vine, je bih te dni na podlagi zdrav niških izjav izpuščena, in sodno postopanje proti njej se je ustavilo
—	"Detavka — kneginja; kruh — srebro; zapor — prostost" I Par be-sed, ki mislečemu vse povedo.
Kmetije na prodaj.
Nikjer boljše, (nikjer zdravejše. nikjer boljša voda — kot v Južni Missouri 11
Uprašajte Slovence, ki so v zadnjem času kmetije pri nas kupili. Naslovi Trta razpolago in jih radi •pošljemo.
Rodovitna zemlja, krasni gozdovi, — vse poleg železnice. Aker $8 do $14.
Lepe kmetije 5 hišami, 80 akrov od $goo—1400, — 160 akrov od :$i8oo—2500.
Jz Chicage odide poseben via« ■dne 4. junija; vožnja tja i<n nazaj samo $14.
Kupi kmetijo, ako hočeš biti ke-daj samostojen in srečen posestnik.
Kupi najboljše in najcenejše — in to imaš pri nasi
Ne odlašlajl Dobra zemlja jc vsak dan dražja. Pridruži se nam 4. juniia. ko odidemo v Missouri. Zraven pojde tudi veliko Ameri-kancev, — iti kar ktipijo ti. gotovo tudi za Te ne bo slabo!
Vsa pojasnila daje
CIKAM JOHNSON & €0.
184 La Salle St. Room 1104 Chicago, III.
ROJAK! OBRNITE SE l ZAUPANJEM NA NAS!
Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmožni ofcdraviti vse tajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem nan.enom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero ml z največjo Izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj gfVcdo, da/ bodo ozdravile. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. 2e nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, da bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kajti to so edine bolezni, katere mi zdravimo.
Naš zavod je najstarejši kar jih je v Zdr. državah. Mi sino dovršili višje šole v Evropi in pridemo iz Vaših krajev. T.-raj rojaki, ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, ne po-mišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine in nadloge. Mi vam bodemo pomagali v najkrajšem času. Bodite previdni I Oglasite s« pri nas, predno se obrnete do kakega druzega zdravnika.
Zastrupijenje krvi, krč, božjastnost, slaiboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne ure od 9—5 ob delavnikih,7—9 zvečer vsak dan. Ob nedeljah
od 10—2.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
DH. DRILL, slovenski zdravnik, s katerim se lahko pogovorite.
703 Penn Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa.
Ako se n« morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku ; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov:
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
703 Penn Ave. Pittsburg, Pa.
Ali se boš ženil to spomlad?
Ce bo tako, potem al boš gotovo omislil enltvanjsko sliko in! sicer dobro sliko, ki mora vedno, ohraniti svoj prvotni1 značaj.................................................
To ti točno solidno iti retio naredi.
Izkušen fotograft
391 -393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAGO, ILL.
establish 1883	phone Canal 287
Ako
hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri *0~ NAS
Jas. Vasumpaur,
na vogln 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
Emil Bachman,
580 S. Centre Ave , Chicago.
]zdeluje društvene znake, gumbe, zastave in drugo potrebščine.
ROJAKI, NAROČUJT1 «1
"QLAS SVOBOD K."
£ MODERNI F0T0URA- ^ FIČNI ATELIJE
i
L. Hagendorff. ^
Vogal Reed in Oregan ul. ^ £ V MILWAUKEE, WIS. ^ £	X 3
Znižane cene za poroc- ^ ne slike.
^ilUMiltJlMUJUJMiM?*
WWWWWwwWWwwWWwWWwwWWWWWWWwmvwwwwwwwm w
wisconsin
"o
phone 413 m
i	lo^^^EL *
J	Dvorana za društvene Beje
J	in veselice. Popotuiki do-
I	bro došli. Postrežba s ata-
J	uovanjcui in hrano.
24 Union Street. KENOSHA,	WISC.
POZOR ROJAKU
Podpisani naznanjam rojakom
v La Sal le in okolici, da izdelujem vbb vrste moške in ženske obleke najmodernejšem okusu.
Za obila naročila se naj tople-je priporočam
VIKTOR VOLK krojač,
838 - »tu »T.
LA 8ALLE, ILL.
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno Smerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak Človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospefiuje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo, da je edino pristno
Trinerjevo zdravilno, grenko vino
najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu.
Dober tek.
Izborno prebav Ij an je. Trdno zdravje.
Močni živci. Močne mišice. Dolgft življenje.
To je zdravilo, kakerŠnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo * bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in čistilca krvi, branite bolezni.
• • • *
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač.
V LEKARNAH
* • * •
V DOBRIH GOSTILNAH
'e ■ Jože Triner
799 So. Ashland Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet:
Trinerjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak.
. ibu —a v...; .. : ■
fri tna zveza z Avstrijo, -
FRANCOSKA 1» 'MM
I mit© Generale Tnt-sih«!m*
GLAVNA I'R K VOZ NA b< « i
! * A vstrijo čez Havre lian« V* h*.
.....30.000 TIP
....... .22.000 HP
razreda dobivaj« '.««fd i J ■ jxwteljc. vino, dobr« r»i»
[miki od plujejo
» t viii znBtop na 19 St.<i
|i K \X. H0ZMIN8KI, $ na 71 Dearborn St. «
■edoNh, agent n« 1>47^ K (»a.nvlrh, agent na 212 irir. agent na 216- 17
n
*al ffirlH
rmk
m *

t
Slovenci x>2i*r!
[t- ■ ij««te odeje, klobuk. *>« ««. m tnožko — zadela v m. »it |j» * »j»>in rojaku, ker labk jfm
'istim stare obleke in P«
^ najnovejši modi in
Ji KIJ MAMEK, r»hi
blllO 1H ate
A. WEISSKOFf . 1. H
ZDRAVNia IN KA* ti«,
Lnhlaml Ave., Chicago, tli.
na svojim domu:	V ,
>. ure predpolydne 8 i ure popoludne in	t; ' a.
I ure večer.	l - u Vi »j
ln>» doma in to lo izjoim um \ fmm* mm *
•ISSKOPF je Čeh,- in «k1 v-^«*. \;u.ii v svojo korist.

( 1e	mm ^ hA » A.
z m«ni»< . .»...v*,* * ■ c mh*.
goč< «*. \*m lin; nan atowt* ^
Po* i ■ » fe * fiMiott alt
bro ..Iv t* a« . ltufam m pa naj i*m tn^m, --■
!>\ H. k. S
htudiKi
. »t «
» 4 M« t »%t »if « »M
T mHtm	iti
Sloven

Salon" z MODEUM«	k »t..
fe \ »odikih iu buteljkah i	d v t*
itj'oljM* ju fraffiuejst- uiti	k. *
|»*£.#£c z.t uizko ceno. I'<	ir im «
' - Slovencem hi drimin v
i i Potokar, W
Ilernianekove / h 4rrmr kapljico. mm
(*ar»*<istvo za vsa žeiodeent ts §<» ».■,, i 4 t -ka, ilabokus v ustih-.	, . «*- ,
t, j i o jo vsak dau trikrat ,»»«** -.m * li)o;i» žli<"iei za ?aj h j« i., * m- v \ , p-j posli 55c.	I', .s
HERMAP KK.
i (entre Ave. 11iiourt*.


"Glas Svobode"
[The voice of Liberty] WEEKLY Phblished by Tho Glas Svobode Co (369 Loomia St, Chicago, IU
Cawr«d »t lb* Pod Offlo* »t Chicago. lit., m Second CUtft M»tt«r._
Subscription |1JW peryear.
Advertisement* on agreement.
Frvi svobodomiselni list sa slovenski narod v Amerik'. 'blM Svobode" laid« veakl petek t velja u AMERIKO:
ca celo lete................•1-B0
u pol leta .................
ZA EVROPO:
ca celo leto ............kre« 10
u pel leta .............kN»»_
Naslov za dopiso in pošiljatve je 'GIrn Svobode'
669 Loom is St. Chicago, III.
Osat in trnje.
A.: Kakšen razloček je med Antikristom in farjem ?
It.: Antikrist bo denar delil, farji ga pa sirup grabi io, * * *
Socialdemokrati v Avstriji so tako sijajno zmagali, da se dežela ne more prečuditf. ("Amerikanski Slovenec"). — Avstrijski m nekateri bivši avstrijski farji so tako ddlgo izdajali Boga in narode, da jih je detlnjič sam Bog udaril z batino — s*Kialističtic zmage. 2i-viol
* * *
Purmani in goske so v procesiji prosile boga, <h bi jih oplemenil s pogostejšim valjenjem iaic. In do-hr> »tlj i vi bog ie storil čudež- Štiri
— kaj ne, čitalcc?
*	m »
Naši pradedje so bili pagani, — zato so šli v peke!. Mi smo pa kri stjani, a v vsakem oziru veliko slabši od paganov, — in zato bomo šli v nebesa (seveda če bomo imeli
denar za biketel).
*	* *
Dobro je, da se 5 svojimi ajdov s)kimi" pradedi ne snidemo, — sram bi jih bilo!
* e •
Ne vemo, koliko dobrega učinijo duhovniki drugih narodov. Znano nam je le to, in sicer prav dobro znano, da ima slovensko ljudstvo (kar ga je zavednega) čez glavo dela, da obdrži svoje duhovnike vsaj nekoliko v mejah dostojnosti.
Ujete divje zveri krotijo se stradanjem.
m e e
Čemu torej nekateri ljudje toliko denarja znosijo v farovže? ' • • •
Tej zagonetni točki bo treba posvetiti več pozornosti.
• • •
Pavlihova goba bi bila all right — če bi se z njo nc brisali farški grehi.
• • •
Nekateri malo dol, drugi malo gor — potcin 1» vse prav med na mi Slovenci.
•	• e
Doli se gre po stopil j icah brato ljubja in zatajevanja, — gori pa po
lestvi izobrazbe in prosvetc.
•	• e
Obedve [Kiti sta težavni — našim potomcem pa bodeta lahkotni
•	• •
. Seda j ni čas znižuje stopnice ter povišuje lestev.
Dopisi.
goske sti naenkrat izvalile » amo i In zlato načelo "srednje poti" bo eno jajce, iz katerega se je pa takoj 1 rh^eljalo,
iz'egh — nova "katoli&a ItKLU-_ ■. ■ . v.. ' < ■■_
ka".
* » *
A.: Ko gre navzgor je belo, — ko' ttede ckd ie pa nncnn. Kaj je to?
H.: To je temelj in program nove "katolike stranke".
*	* e
Ljttb'janski "Slovenec" bo 29. maa pod naskwom "Važno iz A-merike" prinesel sledeče:
Naselbino "Kranjska menažeri-ia" strašansko napreduje. Naši so ravnokar na^'i stranko z jajc jim programom. Naloga stranke je špi-j*maža. Vsak ud mora z laterno hoditi po dvoriščih in straniščih in iskati odpadnikov. Strankino geslo ie: pogledati kvi4co: strankino znamenje pa — ia;cel Ker se veselimo, da bo ta gladita stranka kmalu I« > skala in pertirustala ma stotine odpuhiiških afn. /elimo ji obilo tr»ž j cga blagoik) va.
e * e
Naši farji govorijo po krščansko, delajo j«i p> turško.
•	• •
povzdigo Časti božje pusti papež mlade pevce v sikstinski kape-lici v Rimu — rezati I Kajti taka operacija ohrani milino in nežno
sladkost mladih glasov.
• * *
Ko bi se ta operacija zvršila na farjih, bi to tudi bilo v večjo čast božjo, ker Marijine device bi bile
potem re* "device".
* • •
Zakaj se narodi ne uce od živalstva?
•	e e
Poglej bika na paši! Samozavest, no. ponosno stopa meti Čredo; ka-moHkoli obrne svojo veličastno glavo. sledijo mu skrivnostno-sladko gin je-1 pogledi plahih tclic, katera h mlado srce kipi v radosti, ko >c
ozirajo {>o svojem voditelju.
m' * •
Z ifkrečimi očmi pregleduje bik čredo. — Ha! kaj to? Tam oni m'adi. manjši in *!abejsi btkrič po-mukuje s čilo bevšo! Ko bi trenil se bik-v»ditel' zažene v bikiČa, in i enrm sam m mogočnim dvigom ga>-tresč preko ograje v jarek!
•	• e
Potem rmagonosrio zopet povrne v »mk> *voje črede ter zanič-Ijho in grozilno pogleduje tresoče
»e ostale bikiče.
•	* *
Tudi govedina ima svoje farje
Eveleth, Minn., 2\. aprila.
Med tukajšnimi številnimi čitalci nam priljubljenega lista "Glas Svobode" je v zadnjem času nastalo veliko ogorčenje nad našim župnikom Rev. Bilbanom. Razne osebe so dobile pni spovedi "ta suho", ker so temu božjemu namestniku povc-ilale, —' da čitajo list "Glas Svo-liodc in da se mu močejo izneveriti! Neki rojak, ki je omenil tudi ta "greh", moral je obljubiti »n priseči, da nikdar več ne prime v roke tega lista, in šele potem je dobil odvezo! Veliki grešniki smo — seveda k' po mnenju dičnega gosp. Bil-bana! Kai nam je zdaj storiti I? Od prepovedanega časopisa se nikakor nečemo ločiti in ga nikdar nc l*>mo hebati citati, ker nam z nepristranskim odkrivanjem fcar-škili lumparij in z drugim , podukom veliko koristi, — po drugi strani se pa bojimo, da nas bo kar tople Inidič vzel, če od lista ne odnehamo ii'ii če odveze ne dobimo 1 Stvar je za tins res zelo sitma in po-mislcka vredna! Brez tega božjega agenta Bilban,i nikakor v nebesa (»riti. nc moremo kajti on je med tukajšnimi Slovenci in Bogom po-srcdovadec. in če se IJilbanu zame rimo. zamerimo se Bogu! Saj se je Bilbanček pred nckai časom v cerkvi izrazil tako-le: "Preljubi kristjani, če ne daste po štiri dolar je na leto za cerkev, potem vam ne ltom jaz kriv, če se boste v peklu na večne ča*e cvrli!" Nedavno tega pa je polagal vernikom na srce, da po niklju ni treba darovati, ker jc premalo. Sedaj pa je napovedal ko-lekto po hišah in oznanil, da spod 25c za osebo ne sprejme: čim več pa. tem boljše za dušo darovalca. Prihodnjič pa bo zahteval že kar po JO dolarjev! Na ta način rešuje Bilban duše iz krempljev hudiča! Seveda ga je že mnogo pametnih rojakov spoznalo in so mu začeli obračati hrbet. Dolar, dolar! — to je "vena" naših duhovnikov. Dolar je središče, okrog katerega se sučejo, vse njih misli. — Bilban pa noče hiti le dol>er trgovec z vero, temveč tudi absoluten vladar med tukajšnimi Slovenci. To je javno pokazal, ko je spravil ob kruh cerkovnika obenem organista. kateremu je kar sam, meni nič tebi nič, službo odpovedal, ne da bi poprej
uprašal farane, ki vendar živijo njega samega in organista. S tem samovoljnim postopanjem se Bilban zeflo zameril skoro vsem faranom. Vsi smo bili s oerkveni kom prav zadovoljni; kajti bil j izvrsten pevec in dober organist A župnik ga živega ni mogel videt' Sed^j j farani sploh govorijo, da bo moral Bilban odslej bolj pametno delati, če l>o hotel imeti dober busi ness in še zanaprej pni nas ostati Oblastnega postopanja mi ne trpi mo in raje vidimo, da vse skupaj hudič vzame. Vesel naj bo, da invi tako brlrko kuharico in da se lahko vozi v spremstvu ene ali dveh žensk na izprehodl Kadar bo nam špasa dovolj, te bomo pa pognali Več faranov.
Dcnver.^olo., 12. maja Veselica, prirejena v nedeljo dne 12. maja, je zopet pokazala, da 11a ša naselbina ne spi, temveč da se vzbuja, da napreduje. Tukajšno srbsko društvo "Balkan" jc imelo ta dan blagoslovljen je svoje dru štvene zastave. Slavnostne parade se je udeležilo pet slovanskih dru štev s svojimi zastavami. Udeležba je bila ogromna, in lepo je bilo vi deti, kako so se bnatje raznih slo van skill plemen združili ob tej pri liki in pokazali, da j'im vzajemnost ni puhla fraza. Nič ni motilo to lc po harmonijo, niti vera, niti poli tičtio naziranje, — združilo nas je bratoljubje. Tak složni nastop smo pdkazali tudi povodom smrti naše ga rojaka, rodom Ličana, ko smo ga pred par ted-nii spremili k zad njemu počitku 7. godbo in društve nitni zastavami. — Ob takih prili Icah se človek nehote spominja svojega rojstnega kraja, svoje mile domovine in premišljuje kruto uso do, Vai nas jc zanesla v daljni tuj svet, iskat si koščka.krnha, katere ga bi lahko imeli tudi doma. Saj je naša prvotna slovenska domovina ravno tako rodovitna, kakor je na ša nova, in vsega bi lahko imeli s izobilju in nc bilo bi se nam treba potikati po tem puklastenj svetu ako nas ne bi avstrijsko tiranstvo korupcije in kriviČnost avstrijske vlade, ki skrbi le za nekatere (izvoljene sloje, prisilila, da smo zapustili rodno grudo in šli boljšega kruha iskat v nei>oznano nam tujino. Največ pa je kriva avstrijska duhovščina, da se ljudstvo trumoma v Amerika izseljuje. Ta tlači ubogi, zapeljani narod k tlom. in kar ga nc izsesava v gmotnem oziru, ga pa r duševnem in moralnem oziru popolnoma uničuje. Olovek v sta rem kraju je največji suženj rimske duhovščini e in avstrijske vlade Rim in Dunaj sta -e združila skupno izmozgavanje jiodrcjenih narodov. Žalosten p »loža i kmeta in delavca 1 Posledica temu je grozno naraščajoče Izseljevanje v to "de želo svobode", v Ameriko. A v tej obljubljeni deželi tudi ni dostii bolj-še! Svoboda je le na papirju in jeziku. — v rcsmici pa vlada tukaj ravno*tako tiranstvo in korupcija ko v starem kraju, — če nc še hujše! Ta nesrečni moloh, kapital.-zem, in črni klerikalni zmaj, ki jc zadnje čase začel vzdigovati ošabno svojo glavo, sta največja ovira napredka in zasmehujeta svobodo, ki je ameriški republiki sicer podlaga in ki tli v srcu vsaka pravega Amcrikanca. Ta dva nestvora. kapitalizem in klerikalizem, združita sta se tudi v svobodni Ameriki, ker oba zasledujeta iste namene: ljur-stvo obdržati v temi nevednosti, — ker so le nezavedno ljudstvo da poljubno izkoriščati; kapitalizem in klerikalizem pa brez izkoriščanja ne moreta eksistirati.
Pod farško gospodstvaželjnostjo prišli smo ameriški Slovenci že tako daleč, da si ne smemo več prosto voliti podpornih društev. Če društvo ni "katoliško"', nam farji skušajo pristop zabraniti z najne-sramnejšimi sredstvi, kakoršnih so sploh le farji zmožni. Lažejo in kričijo, da so le katoliška društva nekaj vredna, — vsa ostala društva pa, ki pustijo vero kot zasebno stvnr na strani, so^ffTčvredna, češ v njih se zbirajo same propalice našega naroda in sami nečistniki Ne bilo bi mi teško dokazati, da je ravno nasprotno res, b se mi odveč zdi. prerekati se z farsko hudobijo. —
Omeniti moram le še našega reditelja pri paradi g. Jarca, ki je tnojster^ko izvršil svojo teško nalogo. Pod ujegovim spretnim nadzorstvom je vladal najvzornejši red. Vsa čast in hvala mu!
Joe Debevc.
Štrajk poljskih delavcev v Italiji.
Romagna je že,desetletja sem torišče intenzivnega gibanja Kmečkih delavcev; toda letošnji štrajk v okolici Argcnte prekaša po svoji razsežnosti vse dosedanje. — Kme-čki stan je — kakor dnugod v Italiji — tudi tu prolotariziran brez vse |»sesti. Navadno obdeluje veleposestniško zemljo v polnajemu (mezzadria), v katerem dobe kot plačilo za svoje delo polovico vseh pridelkov. Revnejši ljudje brez vsega imetjla pa delajo kot takoimeno-vatli "awentizi", to ye najeti delavci na podlagi "tcrcijarije": lastnik da zemljišče in žito za seme, ob žetvi sta dive tretjini njegovi. — V f^bslednjcm času zelo utoprednje me® kmečkim ljudstvom socialistična propaganda in organizacija: u* staija^ijajo se društva kmečkih de-jTvcev, ki so tupatam tudi konsum-Tia, fiodporna ali zavarovalna. Pod pritiskom socialno - demokratične agitacije so morali veleposestniki lani revidirati pogodbe, prevzeti nase plačevanje desetine zedenske-rmi nadškofu, priznati komisijo, oh-stoječo iz veleposestnikov in delavcev, ki razdeljuje zemljo debvcem z obdelovanjem in se posvetuje glede delavnih jjogodb. Na sv. Mihtae-la dan minulega leta pa so veleposestniki prelomili dogovor in odpustili 72 delavcev, voditeljev vse agitacije, češ, da si ne dado od delavskih orgunizac:j vsiljevati ljudi. Organizacija je odgovorila: Pre kličite odpoved. Ker veleposestniki tej zahtevi niso ugodili, se je marca zičel štrajk; delavci so odložili pljug, na polju jc ponclialo vse delo, da za letos odpade konoptia žetev. živino morajo lastniki ali sami krmiti, ali jo pa oddati v rejo oziroma. prodati. Celo "mezzadri", ki se <*ami t>ečajo z živinorejo, so solidarni z "hvvetitizi". — Mir se ni še nikjer Kalil, toda vlada je poslala vseeno vojaštvo, ki posega ]kx1 pretvezo, da živina nc bi lakote poginila, tudi v gospodarstvo. Z inajhujšim sovražnikom, z lakoto se organ zacije uspešno Ijore : vsakdo izmed 8000 štrajkujočih prejme dnevno do pol kik>grama turšČine moke in 5 vinarjev v gotovini. O-troke so vzeli delavci sosedne okolice k sebi in sedaj rta mera vajo še starce jxislati za nj-imi. Zlasti navdušeno se udeležujejo gibanja ženske. — Prcračunjerra dosedanja kbdia znaša okroglo tri milijone lir: 2 milijona jih trpe delavci, pol milijona država na davkih in |X)1 milijona posestniki. Pred dvema tednoma se je zbralo 400 veleposestnikov v Ferrari, kjer so sklonili ustanoviti provincijalno organizacijo z lastno blagajno, v katero bodo vplačevali po liri na hektar. Pozvali so vse veleposestvo Ital je, da nolKMiega štrajkujočih ne sprejme v delo, ker je štrajk naperjen proti lastninski pravici. — Socialno-dc-mokratični poslanec Agnini, ki na-čeluje vsemu temu gibanju krneč-kih delavcev, je štirikrat brezuspeš-no poskusil, da doseže premirje. Sedaj upa, da nabere do jeseni 100,-000 lir; tedaj bo nastala splošna 1 stavka, da bo žetev onemogočena. \gnini trdi. da bo, četudi bi se posrečilo veleposestnikom ugnati delavce. ostalo met! poslednjimi taKO sovraštvo in srd, da je mir za vse-
nujni',potrebi. Držaiva v takih zadevah ne sme štediti in skopariti, kaj. ti osem milijonov otrok je brez vsanega poduka. V Rusiji je samo 90,000 šol, a trebalo bi jih najntanj 250,000. Koncem svojega govora je minister še pristavil, da mora v šolah |X)polnoma prenehati polkiona agitacija, ker šola ni kraj, da bi se razvnemale politične strasti, ampak prostor za resen -in nepristranski poduk. Kaufmaim je govoril odkrito in prijazno, brez vsakega zrtaka sovražnosti, m zato bil, ko jc dokončal, burno pozdravljen od vseh članov dume.
Obtožbe oproščen.
Grof Lco Leonovič Tolstoi, sin glasovitega ruskega pisatelja in modrijana Leva Tolstoja, ki je bil preti nekaj časom prijet in postavljen na zatožno klop radi obelo-danjenja neke knjižice svojega slavnega očeta, s čemur je baje zakrivil veleizdajstvo (!), jc sedaj od obtožbe oproščen in izpuščen. Sodišče jc izreklo, da tista knjižica ni veleizdajstvo, razsodilo [ia je. da se imajo uničiti vse broŠurice, kH so že izšle.
Razstrelim v rovu.
V premogokopu štv .11 v Black Diamond, Wash., ki je last Pacific Cost kompanije. se je dne 26. aprila pripetila razstrelila, ki je j>ovzro-čila takojšno smrt 3 premogarjem, 4 drugi so pa vslcd telesnih po-Škotih kasneje umrli. Meti ubitimi so Štirje Italijani, dva Amerikam ca, eden pa je, Poljak. Ponesrečenih je sicer večje število, nekateri so več ali manj ranjeni, drugi ,prav zelo ožgani, — a upati je, <la ti o-krevajo. Krivilo 11a tej nesreči nosi kompaiiija, ki se ne briga za zadostno varnost delavčevo, gleda pa le na čim večji dobiček.
Društvene vesti.
Naznanilo.
Vse člane društva "Triglav" štv. 2 v La Salle, 111., S. N. P. J., tem potoni uljudno vabim, da se z: nesli i vo udeleže prihodnje mesečne seje, katera se vrši dne 2. junija ob navadni uri v prostorih g. Mat. Kompa. Na dnetvnem redu je volitev delegatov za letošnjo konvencijo.
Ig. Faleskini, tajnik.
Opoaarjam vse člane društva "Bratje Svobode" štv. 26 v Cumberland. \Vm, S. N. P. ;J„ da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, katera se bo vršila dne 2. junija t. 1. Na dnevnem redu je kot najvažnejša točka izvolitev delegata za konvencijo ali glavno zborovanje S. N. P. J., vršečo se prve dni meseca septembra v La Salle. 111. Potrebno je torej, da se udeleže seje dne 2. junija budi vsi oni člani našega društva, ki stanujejo v Glen* coe, Diamondville in Frontier, Wvo., da ne bo pozneje kakih pritožb.
Martin Turek, tajnik'. POJASNILO.
lej izključen.
Rd. Prapor.
Ljudska vzgoja v Rusiji.
V dumi se je te dni razpravljalo o ljudski vzgoji. Naučni mwstcr Kaufmann je govoril o preosnovi ljudskega šolstva in izjavil, db. je to izrečeni ukaz carjev. Nugla-ševal je, da je javni poduk neobhodno potreben, ker v nobeni drugi civilizirani državi ni toliko analfa-betov (ljudij. ki ne znajo ne pisati. ne brati), kiakor ravno v R11-iji. Dosedaj se je potrošilo za uč ne s vrhe na leto le $8.000.000; po ministrovem mnenju bo treba to svcrto sedemkrat povečati, ako se bo hotelo vsaj približno ustreči
Ker si nekatera društva S. N. P. J. krivo tolmačijo pred kratkim razposlano "Naznanilo" glede volitve delegatov za tretje gl. zborovanje jednote, pojasnjujemo danes, da imajo društva, ki štejejo od deset tlo petdeset članov, pravico poslati samo enega delegata,društva.ki štejejo od petdeset do petinsedemdeset članov, imajo pravico do dveh delegatov in društva, ki štejejo nad petinsedemdeset Članov, pa (imajo pravico tlo treh delegatov.
Odbor.
RUDA RJE POT R FB UJ F J O.
Brezposelni Slovenci <in Hrvatje v Chicagi in okolici, katere veseli delati v železnem rudniku, lahko dobijo delo v Ironwood, Mičh.,' kjer je že večja slovenska naselbina. v Trema rji (nakladalci rude v karkf dobe $2.50 na dan. Potrebuje se 50 rudarjev. Natančneja pojasnila daje John Gesel, slov. zastopnik Newport Mining kompanije pri Frank Mladiču, 587 So. Cen-tre Ave. Dobiti ga ie tam vsak dan med 7. in 8. uro zvečer in ob nedeljah od 1. do 3. ure popo'edtie.

m

Slovenska Narodna
8PREJETJE NOVIH DRUŠTEV.
Novo draft t vo "Simon Gregorčič" ftt. 60 v Lloydell, Pa., »prejeto v S. N P. J. 1. moja 1907. Imena drufitvernikov so: Anion Poje, 3C69; Frank KiiuCW. 3G70: Ivnn BlaAun, 3671; Ivan Terftek, 3672; Andrej Likov!«, 3673; Martin Volj«ak. 3674; Anton TerCek, 3G76;M»UJa Debovc, 3676; Frank Stni-tlftčar. 3677; Frank Zaletel, 3678; Pavel Krpan, 3679; Joetp Setina, 3680; Josip Sernei, 3681; Gre«or Kovš«a, 3682; Frank Rožanc, 3683; Frank Les-jooveo 3684; Jnlkob Sterle, 3685; Joelp Kotar, 3686; Ivan Sterle, 3C87; Jakob KraSovec, 3688; Nikolaj černe, 3813. DmAtvo ftteje 21 udov.
Novo dništvo "Sparta" ftt. 61 v Sparta, Minn., Hprejoto v S. N. P. J. 1. maja 1907. Imena dništvenlkov bo: Iran Mustar. 3689; Anton Mustar. 3090; Ivan Stebe, 3691; Josip Korošec, 3692; Viktor Steh. 3693; Josip Skantet, 3694; J«slp Vidmar, 3695; JobIip Hegler, 3696; Rudolf Gruden, 3697; Ivan Hočevar, 3698; Mihael Popa^ar, 3699; Alojz Por«l«. 3700; Ivan Vidmar. 3701; Pavel Seftkar, 3702. Dnifttvo ftteje 14 udov.
Now) drufttvo "Bratska Sloga" ftt. 62 v Calumet, Mich., »prejeto v S. N P. J- i"0^ 1907- Imena drufttvontkov so: Štefan Plaus 3703; Ivoopold Junta, 3704; Ivan Lufeeifc«, 3705; Ivan Popovi«, 3706; Frank Vldervol, 3707; RiMtolf Sveti«, 3708; Ivan Venlerbar, 3709; Anton SchwelRer. 3710; Frank Ben«t«. 3711; Frank Japl«, 3712; Dušan Stojan, 3713; Jonlp Schwelger. 3714; J utIJ Kral, 3715; Vlnceivc KoetanjCek, 3716; Matija Urth, 3717; Franlk Lesar. 3718; Joelp Jerman. 3719; Josip Kure, 3720; August Kočevar. 3721; Joelp Hočevar, 3722; Anton Fajon, 3723; Peter Jitdnlfl, 3724; Ivan Judni«> 3725; Ivan Schwelger, 3726; Rudolf Kofievtur, 3727; Ivan Kral. 3728; Anton Hen«i«. 3729; Anton Kompare, 3730; Martin Venlerbar, 3731; Frank Junko. 3732; Ivan Lateer, 3733; Ivan Kocjan, 3734. Društvo ftteje 32 udov.
Novo dništvo "Bl»trlca" ftt. 63 v Rllton. Pa., »prejeto v S. N. P. J. 1. maja 1907. Imenad rufttvcnikov «o: Frank Vidmar, 3735; Karol Megli«. 3736; Mhaol Marjeti«, 3737; Joelp Sodae. 3738; Ivan Sever, 3739; Martin gtakovec, 3740; Franlk Kaetelio, 3741; Marko Tekavc, 3742; Frank Rupe, 3743; Josljp Milani«. 3744; Frank ParkelJ, 3745; Karol SCInkovec, 3746; Jakov Renko. 3747; Jakob Vidmar, 3748; Ivan Grabnar, 3749; Matija Host-ntk 3750; Anton Grafil«. 37G1; Joelp Tlfer, 3752; Frarnk Primoži«, 3753, Društvo Meje 19 udov.
Novo dništvo "Sloventka Zastava" ftt. 64 v Colllnsburg, Pa., sprejeto v S. N. P. J. 1. mnja 1907. Imena društvenikov so: Josip Jovan. 3754; Bartol VertaCnlk, 3755; Ivan Svetek, 3756; Fran/k Mali. 3757; Mihael Jamnik, 3758; Alojz KnlhelJ, 3759; Josbp Kerhllker, 3760; Tomaž Hauptman, 3761; Tomaž lAuri«. 3762; Frank Ix>haJ, 3763; Filip VltlgoJ. 8764; Frank Loboda 3765; Anton VltlgoJ. 3766; AIoJk MerPun. 3767; Mihael Jerlna, 3768; Frank Peternel, 3769; Peter Škerjanc. 3770; Bernard Poto«nlk. 3771; Franik Plorlan. 3772; Josip Krašovlc. 3773; Anton Ustar, 3774; Stefan Grli, 3775; Ivan Content!. 3776; Frank MHhell«, 3777; Anton Vehovc, 3778; Anton Zaje, 3779; Jakob Jemec, 3780; Frank Mlhel«l«, 3781; Konrad Požun, 3782; Ferdinand Šinkovec, 3783; Josip Ovca, 3784; Alojz Ribi«, 3785; Jernej Pota«, 3786; Matev« S'krtainr. 3787; Frank Janowsfky 3788; Anton Sustar, 3789; Ivan Plahuta, 3790; Otto Tdkauc, $810; Ivan Bernot. MU; Jurij Oa»K?rftek, 3812 Društvo ftteje 40 udov.
Novo društvo "Prvi Maj" št. 65 v Breezy Hill, Kans., sprejeto v S. N. P. J. 1. maja 1907. Imena društven Ukov so: Josip I^ekše, 3791; Leopold Kopmeyer. 3792; Josip Žordnni. 3793; Frank Kozole. 3794; Karol Organ, 3795; Jakob Koman, 3796; Alotfz Sešlna, 3797; Ignac Znidarftif. 3798; Matija ZnldaTšl«. 3799; Frank Znldaršl«, 3800; Rdk Oodina, 3801; Blaž Oodina, 3802; Frank Male. 3803; Frank Zupan«!?. 3804; Frank Pon«a. 3805; Valentin OaIl«I«, 3806; Matevž Vindlš. 3807; Ivan Koran, 3808; Frank Žlbert, 3809. Društvo ftteje 19 udov.
Novo društvo "Straža" Št. 66 v A1lx, Ark., sprejeto v S. N. P. J. 15. maja 1507. Imena drufttvenlikov so: Ivan Zupan«i«, 3814; Matevž Starman. 3815; Frank Slomšek, 3816; Franlk Simter. 3817; Frank Mezefk, 3718; Blaž Leni«. 3819: Martin Matok, 3820; Frank fllvlc. 3821 ; Frank Zupan. 3822; Gregor Salomon, 3823; Andrej Svolsek, 3824; Jurij Kdkal, 3825; Josip Nagode, 3826; Matija Moftnar, 3827. Dnifttvo šteje 14 udov.
SPREJETJE NOVIH UDOV. K društvu "Slavija" At. 1 v Chicago, III.t Ivan Selta. 3828; Frank Lisjak, 3829; Anton Srebot 3830; Ivan Andlovlc. 3831; Frank Vre«ek. 3832; Anton štern, 3833; Frank Kodri«. 3834; Anton Sire, 3835. Društvo šteje 150 udov.
V dništvu "Triglav" ftt. 2 v I,a Salle, III.: Rudolf Pnvllha. 3836: Josip Stock, 3837; Josljp Zor«!«, 3838; Frank Gregorl«, 3839; Mihael Simone, 3840. Društvo <VteJe 150 »ulov.
K društvu **NajpreJ" ftt. 5 v Cleveland, O.: Jurij Boštjan«!«, 38t1; Valentin Modrijan. 3842; Mihael CveJbar. 3843; Anton Fifolt, 3844; Josip ZaJokar. 3845; Josip Slogar 3846; Kami Vesel 3847; Rudolf Perdan, 3848. Drufttvo ftteje 83 udov.
K društvu "Bralstvo" št. 6 v Morgan, Pa.: Matevi Gall«l«, 3849; Frank Ipavec, 3850, Društvo šteje 87 udov.
K dništvu "Bretoljub" št. 7 v CiarldRe, Pa.: Ivan Poto«ar, 3851; Mar-Ud Homec. 3852. Društvo štejo 36 udov.
K društvu "Bratstvo Naprej" št. 9 v Yale, Kan«.: Anton Selak, 3&53; Iran Debelak, 3854; Josip Mlakar, 3865; Martin Južnlk, 3856. Dništvo ifceje 118 udov.
K dništvu" Trdnjava" ftt. 10 v Rodk Springs, Wyo.: Ivan Jereb. 3857; Josip Demšar, 3858; Joelp Vorhkar, 3859. Dništvo fttetfe 82 udov.
K drufttvu "Sokol" ftt. 11 v Roslyn Wash.: Metod Belin, 3800; Ferdinand čtop, 3861; Ivan Forenpohar. 3862; Blaž Miloš. 3863; Angelo Hajdl«, 3864; Josip Butorac, 3865; David Mataja. 3866; Ignacij Bogataj. 3867. Društva ftteje 62 udov,
K dništvu "Sloga" ftt. 14 v Waukegan, 111.: Josip Kauftnlk. 3868. Društvo šteje 31 udov.
K društvu "Zarja" št. 15 v Ravensdale, Wash.: Franik Pustoslemšek. 3869; Albin Golob, 3870. Dništvo ftteje 67 udov.
K dništvu "Sloga" ftt. 16 v Milwaukee, Wis.: Stefan PorplC. 3871; Frank Kobe, 3872; Josip Praznik. 3873; Frank Trogar. 3874; Ignac Tomlnšek, 3875; Ivan Brmnic, 3876; Ivan Kopušar. 3877; Andrej Krapfte, 3878; Frank Hriberalk, 3879. Društvo ftteje IfiO udov.
K dništvu "Bled" ftt. 17 v IiOraln. O.: Peter Tnumpuš, 3880; Frank fttopar, 3881. Društvo Šteje 65 udov.
K društvu "Orel" ftt. 19 v W. Mineral, Kans.: Josla> Plačnik, 3882; Vln-cenc Tratnlik. 3883: Rudolf Jelen, 3884. Dnifttvo ftteje 63 udov.
K dništvu "Sdkol" ftt. 20 v Ely. Minn.: Frank Goflob, 3885; Jakob Ser-Jak, 3886; Jakob Varoga. 3887; Josip Ropret. 3888; Urban Kepi«, 3889; Frank Hren. 3890; Mihael Hauptman. 3891; Ivan Škufca, 3892; Ivan Kos-mac. 3893; Ferdinand Pucelj, 3894, Draft*vo šteje 124 udov.
K dništvu "Orel" št. 21 v Pueblo. Colo.: Anton Ferkol. 3895; Peter Andolftok, 3896, Drufttvo šteje 46 udov.
K dništvu "Ed1n<wM" št. 23 v Darragh. Pa.: Ivan Sehoeffer, 3897; Ignac Vesel, 3898; Joslip Laharnar, 3899; Andrej Mo«nl(k 3900; Josip Ravnlhar, 3901; Frank Sornlg. 3902; Blaž Jež, 3903. Društvo šteje 114 udov.
K dništvu "Smarnlca" št. 24 v Jenny Llnd, Ark.: Andrej Hontar, 3904; FrarJk Tomatfin, 390f». Dništvo ftteje 50 udov.
K društvu "Zora" št. 25 v Terclo, Colo.: Jo«lp Jtovle, 3906, Društvo Meje 53 udov.
K dništvu "Bratje Svo*>ode" St. 26 v Cum8wTland, Wyo.: Venceslav Pugelj, 3907; Radlvoj Kragujevl«, 3908; Stefan Gladi«. 3909. Društvo šteje 85 mlov.
K društvu "Celje" ftt. 27 v Frontenac. Kans.: Gabrljef Sumlna, 3910. Dnifttvo šteje 69 udov.
K dfrufttvu "Novi Dom" ftt. 28 v Greenland, Mldh.: Frank Jordan 5911. Dništvo Šteje 25 udov.
K društvu "Domovina" št; 29 v Thomas, W. Va.: Mihael »mole. 3912; Stanem Markovi« 3913; Martin Govekar. 3914. Drufttvo ftteje 37 udov.
K društvu "Popotnik" »t 30 v Weir City, Kan«.: Frank Toanall«, 3915; OMper Govedi«, 3916. Društvo šteje 81 udov.
K dništvu "Slovenski Dom" št. 31 v Sharon, Pa.: ioslp Gornik, 3917; Josip Novak, 3918: Ivan Bratkovl«. 3919; Ivan Smirkar. 3920; Frank Smrekair, 3921; Anton StraJIšar, 3922. Drufttvo fttetfe 25 udov.
K društvu "Sava" ftt. 32 v WUvterquartera, Utah: Frank E>r«ul. 3923; I**n Resntk, 3924. Društvo št«J« 47 udor.
K druStvu "Naš Dom" M. 33 v Ambridge. Pa.: Ivan Gaftper, 392&; Anton Plevel. 392«; Ferdinand Ogulto. 3927. Drufttvo fttej« 33 udov.
K drufttvu "France Prefiern" ftt. 34 v Indianapolis, Ind,: Ferdinand Volar!«, 3669; Jakob Dugar, 3670; Anton Kenda, 3671; Ivan Predovnlk, 3672; Matija Faletl«, 3673; Blaž Ruiar, 3674; Andrej Fou, 3675; Luka Ma-gajma, 367<>; Josip Kukman, 3677; Joalp Triglav. 3678; Andrej Kanalec, 3679; Andrej Dugar, 3680; Frank Zupan«l«, 3928, Društvo ftteje 83 udov.
K drufttvu "Zvestoba" fit. 35 v Chlcopee, Kane.: F^ank Peterlln. 3929; Ivan Lu»ker, 3930. Dnifttvo Ste<Je 43 udov.
K drufttvu "Zveza" ftt. 36 v Wiljook, Pa.: Jakob Mlklau«l«, 3931; Joelp Peternol, 3932; Ivan Vesel, 3933; Martin ZaJckar, 3934; Ivan Zalokar, 3935. Drufttvo ftteje 58 udov.	,
K drufttvu "Proletarcc" §t. 37 v LowelvlNe, O.: Alojz Slm«iC, 3936; Pavel Tassoto, 3937; Lovrenc Tomaži«, 3938; Frank Mlinček, 3939. Dnifttvo štejo 21 udov.
K drufttvu "Ilirija" St- 38 v JCenoeha, Wis.: Jakob Popit, 3940; Frank Ahlin, 3941. Dništvo ftteje 49 udov.
K drufttvu "Narodni Vitezi" ftt. 39 v Chicago, III.: Martin Henlgman. 3942; Josip Crn«!«, 3943; Josip Kadlč, 3944; Ivnn Valant, 3945; Frank Narobe, 3947; Anton BregantI«, 3948. Društvo ftteje 60 udov.
K dnifttvu "Zvon" ftt. 40 v Durango, Colo.: Pavel GrubaCevl«, 3949; Alojz BertomcelJ. 3950. Dnifttvo ftteje 47 udov.
K društvu "Aurora" ftt. 43 v Aurora, Minn.: Mihael Stanlfta, 3951. Dništvo ftteje 25 udov.
K/fništvu "Gora" ftt. 45 v Cherry. 111.: Mihael Preskar, 3952; Anton VeyJ7 3953, Drufttvo šteje 34 udov.
/ K dnifttvu "Triglav" St. 48 v Barliorton, 0.: Frank Urši«, 3965; Andrej Rtopar, 3966; Anton Merda. 3967; Alojz MegllC, 39C8; Frank MegliC, 3969. mnštvo ftteje 61 udov.
K društvu "Narodni Dom" Št. 51 v Anpen, Colo.: Andrej Kraftovec, 3954. Društvo ftteje 26 udov.
K dništvu "Zvezda" ftt. 52 v Broughton, Pa.: Ignac Vehar, 3955; Frank Birrflioljca, 3956; Frank Moravec, 3957; Frank Hribar, 3958. Drufttvo šteje 40 udov.
K dnifttvu "Slovenija" ftt. 56 v New York, N. Y.: Valentin Zupane, 3959; Joelp Ivanšeflc. 3960; Marko Ziq>an«l«, 39G1. Dnifttvo ftteje 31 udov.
K dnifttvu "Ptavnlnar" ftt. 57 v Black Diamond, Wash.: Frft.uk Bmrtnerv 3962; Ivan PrlmožK1, 3963; Jurij Levar, 3964. Dnifttvo štejo 45 udov.
SUSPENDOVANI UDJE ZOPET SPREJETI.
K drufttvu "Slavija M. 1 v Chit-ago, 111.: Anton Rlbnlkar, 10; Neža Rlb-nlkor. 1817. Dništvo ftteje 151 udov In 6 Članic.
K dnifttvu "Bratstvo" ftt. 4 v Steel. O.; Matevž Grl«ar, 438; Aleks. Gorny, 794; Mihael Jene, 1154. Dnifttvo šteje 34 udov.
K dnifttvu "Bratstvo Naprej" ftt. 9 v Yale, Kan«.: Stefan Kucar, 2965; Frank RaCI«, 2813. "J Drufttvo ftteje 120 udov.
K društvu "Sloga" ftt. 16 v Milwaukee, Wis.: Ivan Jakll«, 2856. Dništvo ftteje 151 udov.
K drufttvu "Zora" ftt. 25 v Terclo. Colo.: I,eopold Pucelj, 2205. Društvo fttejo 54 udov.
K dništvu "Zveza" ftt. 36 v Wlllock, Pa.: Richard RamzLnger, 2712. Dništvo ftteje 59 udov.
K društvu "Slovenija" st. 41 v Irwin, Pa.: Matevž Cfaak, 2727. Dnifttvo ftteje 57 udov.
PRESTOPU UDJE.
Od društva "Slavija" št. 1 v Chicago. IU., Andrej Zodnikar, 2792 In od društva "Danica" št, 44 v Conemaugh, Pa„ Peter Petri«, 2120, oba k dništvu "Sokol" ftt. 20 v Ely, Minn. Prvo dnifttvo šteje 150, drugo 5 ln tretje 126 udov.
Od drafttva "Delavec" ftt. 8 v So. Chicago, III., k dnifttvu "Triglav" št. 2 v Ixi Salle, lil.: Viktor Volk. 2002. Prvo drufttvo Ab-je 66 in ilrago 151 udov.
Od društva "Slovenija", ftt 56 v Now York, N. Y., k dništvu "Naprej" št. 5 v Cleveland, O.: Frank Zelene, 3104. Prvo dništvo šteje 30 ln drugo 84 udov.
Od društva "Zarja" ftt. 15 v Ravensdale, Wash,, Josip Plaveč, 509; Ivan Umok, 1157 ln od dnifttvu "Bratje Svobode" ftt. 26 v Cumberland, Wyo., Jakob Stlgllc, 1003. Prvo drufttvo ft'eje 65, drago 54 In tretje 48 udov.
Od dni ftt va "Sloga" fit. lfi v Milwaukee, Wle„ k drufttvu "Orel" ftt. 19 v W, Mineral, Kans.: Frank I^epkovec. 2171 In od društva "Orel" fit. 19 v W. Mineral, Kans., k drufttvu "Prvi Maj" Št. 65 v Breezy Hill, Kans., Anton Kaus, 2354, Prvo društvo šteje 150, drapo 63 ln tretjo 20 udov.
8USPENDOVANI UDJE.
Od dmštva "Triglav" št. 2 v Ia flaile. 111.; Martin Forš«nik. 87; Frank Miki I«, 396; Anton Kralj, 1265; Mihael Dzlabos, 1420; Matija Podtlnšek, 1430; Ignac Kofevar, 1432; Josip Gollftnik, 2325; Matija GregorCIC, 2326; Ivnn Zabukovec 2450. Drufttvo šteje 142 udov,
Od drafttva "Bratstvo" ftt. 6 v Morgan, Pa.: Ivan Plut, 1769; Josip Bauer, 2455, Dnifttvo štejo 85 udov.	----'
Od dmštva "Delavec" ftt, 8 v S. Chicago, UL: Josip MShellC, 461. Dništvo fttejo 65 udov.
Od dmštva "Bratstvo Naprej" Rt. 9 v Yal<> Knns.: Josl/p fNideš, 277. nifttvo šteje 119 udov.
Od dmfttva "Tnlnjava" ftt. 10 v Rook Springs. Wyo.: Daniel Skorap. 1039; Josip Lveftl«. 1511. Dnifttvo Stoje 80 udov.
Od drsiva "Edinoet" ftt. 12 v Murray. Utah: Vlncenc Tkalec, 362-. Dništvo jrejo 30 udov.	j
Od Auštva "Sloga" St. 14 v Waukegan, 111,: Frank Burja. 466; Anton Zdešar. |04. Dnifttvo ftteje 29 udov.
OrL-iruštva "Zarja" št. 15 v Ravensdale, Wash.: Mihael Oeepek. 1522; Ceaaro -^racale, 1583. Dnifttvo ftteje 63 udov.
Od dmfttva "Sloga" št. 16 v Milwaukee, Wis.: Ivan Grandll«, 1688; Joelp Malmerl«. 3414, Dnifttvo ftteje 148 Udov.
Od dmfttva "Sokol" ftt. 20 v Ely, Minn.: Tomaž Vidmar. 972; Josip Ver.VaJ. 1678. Dništvo ftteje 124 udov.
Od društva "Danica" ftt. 22 v Trlmountaln, Mloh.: Jakob Dulcan, 772. Društvo ftteje 76 udov.
Od dmštva "Edinost" ftt. 23 v Darragh, Pa.: Frank Obed, 2052, Dništvo ftteje 113 udov.
Od društva "Celjo" ftt. 27 v Frqntenac, Kane.: Franik Kos. 1083; Frank KreJ«l, 1099. Drufttvo ftteje 67 udov.
Od dmfttva "France Preftern" ftt. 34 v Indianapolis, Ind,: Anton Jur-man 1386; Anton Zondal, 1403; Iran Obit, 2520; Ivan StnikelJ, 2705; Frank Monfreda, 2883. Dnifttvo ftte«Je 78 udov.
Od dmfttva "Zveza" ftt. 36 v WHlock. Pa.: Josip Doberšefk, 2757. DrafttTO fttejo 58 udov.
Od dmfttva "Ilirija" ftt. 38 v Kenosha, Wis.: Anton Boftnar. 1895. Društvo ftteje 48 udov.
Od dmfttva "Slovenca" ftt. 41 v Irwtai. Pa.: Iran Kržlšnlk, 2395. Dnifttvo fttejo 56 udov.
Od dmštva "Gorenjec" št. 46 v Oregnn City, Orog.: Josip Bratov«. 969; Mihael Stnižnlk, 2227; Matevž ,Ian«lgaj. 2291 ; Matija Justin, 2293; Frank Sekno, 2295; Anton Knman. 2298; Frank Skublc. 2299; Frank Auman, 2302. Dnifttvo ftteje 14 udov.
Od dmfttva "Jutranja Zora" ftt. 54 v Olencoe O.: Ivan Sugar, 2771. Društvo ftteje 21 udov.
ODSTOPU UDJE.
Od druMva "Slavija" ftt. 1 v Chicago, III.: Ivan Stnnleh, 560. Dnifttvo Meje 149 udov.	S
Od dmštva "Tnlnjava" M. 10 v Rock Springs, Wyo.: Josip Zaje, 929. Dništvo ftteje 79 udov. s
Od dmfttva "Edinost" ftt. 23 v Darragh. Pa.: Frank Osolnlg. 842. Dnifttvo ftteje 112 udov.
Od dmfttva "Zora" ftt. 25 v Terclo. Colo.: Anton lAvrenCI«. 2367. Dnifttvo ftteje 53 udov.
Od dmfttva ftt. 32 V Wlnterquarters, Utah: Joelp Zakrajšek, 816; Anton Oman, 1355. Dnifttvo šteje 46 udov.
Od društva "Slavija" št. 1 v Chleagl, Iti.: Marko Kremesec. 3517. DniStvo šteje 149 udov.
Od dntfttva "Zvem" tvo šteje 57 udov.
UMRLI UDJE.
36 v WH lock. Pa
Jakob Jurman, 2232. DniŠ-
K drufttvu "Slovenski Dom" ftt. 3970. Dnifttvo ftteje 1 Članico.
K dnifttvu "Naš Dom" št. 33 v t \o šteje 3 Članice.
K drufttvu "France Preftern" St Faleti«. 3681; Marija Kukman. 3682.
PRISTOPILE ČLANICE.
31 v Sharon, Pa.: Antonija Stanlša.
Ambridge. Pa.: Ana Ogulin. 3971. Draš-
RAZNO.
Kuga v I tuli ji, V angleški spodnji zbornici je povedal državni tajtnik za Indijo, Morlev, da je v Indiji od septembra K)o6 do marca iqq7 ounrlo na kujji 5,012,000 oseh/. Januarja letos jih je umrlo za to boleznijo 58,432, februarja 98,397 in marca 171,522, — torei imntje narašča. Na j bol'j 10 prizadete province Pufl-džab, llenffalija in združeni provinci Agra In Oudh, Indija je zi-Iwlka raznih kužnih bolcztiij, od koder so se po vsem svetu razširile.
Človek, ki je pajke. Ravnokar jc minulo 100 let, odkar je umrl sloveči francoski astronom (zvezdo^lcdec) Lalande, ki jc med sovrstniki slovel za najčud-nejšega učenjaka svoje dobe. V pariških salonih je bilo o njem splošno znano, da je — pajke* Vedno je nosil seboj krasno izdelano škat-ljico, a, kadar jo jc odprl, pokazali se najlepši, debeli, posušeni: pajki. In vzel je po enepa ter ga s slastjo pojedel. V družbi jc čestokrat ponudil pajke Unij etamam ter se iz srca smejal, kako so prestrašeno lx'ža!e od njega. Končno pa je izdal svojo tajnost grofici ()c Petim is. Nikdar v življenju ni pojedel pravega ptujka, ne živega, ,ne posušenega. Lepe živalce, ki jih jc nosil v škatljici, so bile umetniško izdelane imitacije iz najboljše — čokolade !
Farška infatmja.
Socijtilnega demokrata Ropasa v Ckirici morali so vsled brzojavnega ukaza justičnega mrnisterstva izpustiti iz preiskovalnega za|>ora. Ropasa so aretirali radi veleizdaj-tva, a izkazalo se je, da so to hudobno obdolžitev skuhal' farji in njihovi pomagači. — V Ameriki pa nas farji denuncirtajo pri sodiščih za anarhiste. Posvečeni falotje so povsod jednaki!
Zaradi požiga jo obsodilo celjsko porotno sodišče na štajerskem na petletno ječo 34-letnega kmctskejja fiamta Franceta Krumpaka ez šmarske okolice, ker je zažgal posestniku! Pogelšku go-sfX)darskai t»slopja. da bi na ta tte-čin preprečil ženitev svojega brata s Pogelškovo hčerjo. Obsojeni jc nekoliko slaboumen. — (Čemu pa se takega reveža potem obsodi?)
ROJAKI, NAROfiUJTE St
*C LAS SVOBOri."
34 v Indianapolis, Ind.: Drufttvo ftteje 6 Manlc.
Fran«lftka
K dnifttvu "Sparta" ftt 61 v Sparta, Minn.: Marija Mustar. 3972; Marija Stele, 3973; Marija Korose«, 3974; Marija Skantel, 3975. Drufttvo ftteje 4 Članice.
KJE JE Ivan Pintnr, doma iz Spodnje Rečice pri Lnakem trgu T Pred enim letom je bival v Mek-siki. Kdor bi vedel zn njetjfv naslov, nnj mi jra blagovoli sporočiti. — Karel Veternik, Soek No. 3, Box 24, Allegheny Co., Pn.
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle in bolno nde z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
in čudili se bode t o radi hitrega ozdravljenja. — ItabilHem VaS Pain Expeller 20 let drugod in tukaj zi£l>orniiDi vnpe-hi v slučajih reuuiatizina pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavuh. Sedaj ne morem biti brez njega.
Rev. H. W. Pitytjf llatncl, 1(1.
I . Navaakl stekleniei je \ 14naia varnostna znamka yr "sidro".
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. P. Ad. UICMTHR «Sr CO.
tl3 Pearl St.. Mew York.
NAJKMMK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in dnigib neopojnih pijač.
62-84 Fisk St, Tel. Canal 1406
Edward Pauch
-gostilničar-
663 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL.
____
_
Zarja nove dobo.
Na italijansko katoliško cerkev sv.. Antona v Youmgstown, Pa., je v nedeljo dne 19. maja navalilo 3000 faranov, ki so jo do čistega oplcnili. Zvone nje zvonov je dalo znamenjevza naskok, in ko je mno-žica s svojim delom prenehala, jo stalo pred očmi samo golo cerkveno poslopje; vso notrajno opravo: pre-proge, monstrance, kclilie, oltarje itd. —• so farani odnesli v hišo, ki stoji v bližini stavbi šča (lota), kjer mislijo zgraditi novo cerkev.
S tesn činom so farani pretrgali vsq pogajanja s škofom Ilorstma-notn zastran svojega župnika Rev, Lops-a, stem pa tudi od povedal i pokorščino rimski cerkvi, — poštah so razkolniki ali odpadniki.
Ko je ošabni škof Horstman začasnemu župniku Rev. l-ops-ai za-povedal, da se ima> umakniti drugemu župniku, so fairani sklenili osta>-ti zvesti onemu dušnemu pastirju, ki si je v teku svojega bivanja med njimi znal pridobiti srca vseh in ki je v sled svojega lepega, poštenega in vzornega življenja užival pri svojih f a ranih popolno zaupanje, ljubezen in spoštovanje. — • Naši rojaki v Clevelamtoi, O., so v enakem položaju napram škofu Horstmaniu Tudi ti bi »c radi znebili dolarske pijavke in jo nadomestili z nesebičnim možem, v katerega prsih bije blago srce, vneto za duševni blagor svojih faranov. —
Kaj nas ti dogodki uče? Učijo nas z jasnimi, krepkimi dokazi, da 9poštruje ljudstvo le tisto vero, katero predstavlja osoba duhovnikova, njegovo življenje in hitenje z narodom. Čimbolj bo duhovnik Čcdnostno živel, tembolj se bo ljudstvo oklepalo njegovih živih vzgledom.
Narod ne vidi v veri mikakih teologiji ih u^rašanj, verskih, teoretičnih dogem. — temveč vse njegove misli se strinjajo z osebnim živi je-njem duhovnikovim. Kakor Jen duhovnik, takošno ljudstvo. Ljudstvu jc vseeno. je-H eden, dva, pet ah pa deset bogov, — je-'li kaj svetnikov ali ne, — so-li pekel, vica ali metWa. Plemenit, človeško čuteč duhovnik bo na svoje faranc upli-val blaži I no in vzgojovalno brez vsakih več ali manj izmištlenih verskih pripomočkom'. Uči1! lw> z živim vzgledom in navajal ljudstvo k pametnemu, poštenemu življenju. Hudoben, oduren, sebičen, inašče valon, potuhnjen, hinavski in poho. ten (MlvOvnik pa lio imel ravno nasproten uspeh, — naj še tako rojio-ta s hudičem, rajskim veseljem in drugimi neslanostmi srednjeveškega mračnjaštva! Tak farizejski duhovnik si 1» vzgojil sebi enake kreature, ima joče na jeziku Boga, v srcu pa hudiča. Taki "katoliki" so zmožni vsega — le kaj dobrega ne! Tuj jim je sleherni plemenitejši čut. To nas uče vsakdajne skušnje in zgodovina katoliške cerkve.
Slovenci v Gevelandu ne bodo odpadli ali odpovedali .pokorščine krivi škofovi palici, ki jih tepe, — to mi vemo.
Tudi v Giicagi jc razmerje med slovenskimi verniki in njihovim dni-hovnikoni precej napeto; istotako v drrgih slovenskih naselbinah po Ameriki, postavimo v lolietu. Pod nnvidezno mrtvim i>cpelom tli še nekaj živega; treba ie le malega vetra. — in pepel navidezne duhovniške udanosti bo odletel, — in pokazala >e Ik> žrjavica!
Povsod v teh kraj Hi je polje pripravljeno; razkolniško gibanje bi našlo povsod plodovita tla. Nas narod ima preveč zdrav etra razuma v sebi. da bi se farški terorizem mogel med nami obdržati trajno. Pravo spoznanje, pro s veta in sploštva izobrazi« napreduje tudi pri nas, sicer s počasnimi, a gotovimi koraki. Zaman so torej vsa pri/adevanja nekaterih duhovnikov, zavirati ta napredek. Orjaško kolo splošnega svetovnega napredka jih ho potisnilo v stran, ali na zmečkalo, — če nc botlo hoteli korakati z duhom časa.
Med nami Slovenci manjka sicer ljudij, ki bi se zanimali za razkol-niško agitaciio. za ustanovitev novih verskih sekt, — a baš to je dobro znamenje. Ustanavljanje no-
vih verskih družb je sploh minljive vrednosti; kar se smatra v verskem pziru danes morebiti napredno, to bo v teku kratkih let veljalo za nazadnjaško. Sekte aH verske družbe so otroci zmotnjaiv, in zmota rodi vedno zmoto. — Dejstvo, da se med nami Slovenci ne porajajo novi preroki, kot je bil n- pr. pokojni Dowie in drugi, — to dejstvo kaže, da mi Slovenci na dnu svojih src, v naj skrivne jšili kotičkih svojih duš, nismo navdahnjeni preveč z versko-fanatičnim duhom in tudi nezmožni, dajati venskim zadevam elementaren izraz. Vera. kakoršna je nas onesrečevala čez tisoč let, nam je bila s silo vcepljena, tli pa bila v stanu popolnoma zamoriti slednji kal našega zdravega razuma.
Mi nosimo to vero. kakor nosi koštpun svoje rogove r — prirojeni., podedovani so mu, akoravno jih več ne potrebuje. Ko pride ,pri ,po-edinem Slovencu čas, da se dvigne do one stopnje prosvetc in mazuma, katera mu kaže današnje versko naziranjc kot oholo in preračun j e-no laž, — .potem je on za katoliško cerkev izgubljen za vedno. ,Tak človek se ne pridruži več kaki verski sekti, ampak ustvari si svoje lastno prepričanje, ki temelji na znanosti. To se vrši ne le pri slovenskem izobražencu, marveč todi med preprostimi sinovi našega naroda. Povsod se vrši ta veliki, znameniti, duševni preobrat, katerega kramarskt duhovniki s strahom in srdom opazujejo. Ko sc v glavah naših rojakov le malo zasveti, ko kane v njih duše le kapljica spoznanja in resnice. — premotrivajo, premišljujejo in prcnularjajo ti z zdravim naravnim razumom obdarovani ludje vsako stvarico natančno, temeljito in do dna. in skušajo najti stezo iz labirinta verskih preti-sod ko v in presekati mreže, v koje ga je zapletla prekanjeno s t rimskokatoliške cericve.
Le .govori s takimi rojaki, ki si služijo s trdim delom svoj knuh po rudokoipih, tovarnah in drugod. — in videl boš, da je to istina!
Da olajša "Glas Svobode" rojakom, ki iščejo resnice in izobrazbe, težaVno in trnjevo pot do večnih resnac v nanwi. bo naš list začel vkratkem priobčevati članke, katerih vsebina bo znanje, ki se je doseglo na poliu naravoslovja v zadnjih letih. Edina pot do resnice, do prave vere, je poznanje narave, — otic žive, neprenehoma delujoče, v postamku in noginu vedno sc ponavljajoče sile. katere majhen del smo tudi mi. Ko Immo spoznali naravo, spoznali in našli bomo tudi samit sebe in svoje stališče ter si •uravnali življenje v soglasju z več-nfmi resnicami.
Cerkev pravi: dvakrat dve jc pet, ali dvakrat tri je sedem; to so verske dogme, in duhovniki zahtevajo, da moramo take nesmiselnosti verovati. "Verovati" se pravi: nič vedeti. Znanost ali veda pa trdi: dvakrat dve je štiri. Eiksaktne znanosti sc poslužujejo čistega, zdravega razuma, ko iščejo resnice t. j. spoznanja narave, vesoljstva. al. če že hočete i-^Boga. Kajti fiog jc večna resnica, Ki sc raznovrstno pojavlja v naravi. Kdor išče" rcsnico, išče Roga. Katoliška vera ,pa- ima popolnoma spačene pojme o Rogu in zahteva, da naj verujemo nekaj, kar je v naspnitju z naš m razumom, — torej je domišljija, izmišljotina.
Ako hočeš priti do spoznanja prave vere, čitaj "Glas Svobode", in če še nisi nani natočen, naroči f.i ga, da tie zamudiš prilike, poučiti sc, kaj je — monizem.
ROJAKI SLOVENCI
naročajte in čitajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE" j
Novih
50.0000
iztisov.
Se zastonj razdeli med \ SLOVENCE. \
- ~ ~ - ikuustctio-A. „Z:D:R,.A.V
katera je ravno izšla od slavnegA in obče znanega
DR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami V tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti,
bodisi zdrav ali bolan.
Ona je najzanesllvejši svetovalec za moža In ženo, ze deklico in mladeniča. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS H. I. edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tejga pozna vsako bolezen -ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronične) kakor tudi vsake tajne spolne bolezni
Čitajte nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Ozdravljena: belega toka bolečin v maternici, križu in Želodcu, neredne stolice in glavobola.
Spoštovani fo»poJ Dr. B. C. Colllna m. I.
Vam naznanjam, da *«m popolnoma otdra-vila po Valih tdravilih, katera ste inl poilljall. Seda) ne tulim nobene bolečine vet, ta kar »e Vam arfno Uahvalju-jem.)
In Vam pollljam tudi mojo allko, ako Jo hotele dali v Sloven-ake tasopi*«, ter Vam ostajam do groba hvaležna Vala
Agnes Oačnlk
R. F. D. 3 Johnstown, Pa.
Cenjeni gospod Collins M. I.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba
Anton Miheličh
ia K, 39th Str. N. E.
Clevelan, O.
THE PINKERTON LABOR SPY".
(Pinkertonski delavski ovaduh.)
Knjižic^, katera opisuje nezaslišano ovadustvo v uniji W. F. of M., in katera morda reši življenje Moyeru, Haywoodu in Pet-tibonu.
Vsak slovenski delavec, ki je angleščine vešč, bi moral to knjižico čitati. Stane 25c in se lahko naroči pri upravniŠtvu "Glasa Svobode'
Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nos za svet predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno knjigo ,,ZDRAVJE", katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute
140 West 34th Street	New York, N. Y.
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kati-ri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoludan do 5 popoludan. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 ure zvečer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 popoludne.


Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem fn ta ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim tlruštvam priporočam tudi moje dvorane za društveno sejo, svatbo, zabavno večere itd. — veliko dvorano |>a za narodno in ljudsko veselico.
Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unljske smodke in prost prigrizek.
Vgr Potujoči rojaki vedno dobro dosll! leffl
Priporočam so vsem v obilen poset.
Frank* Mladič,
587 S. Centre Ave.	Chleago, III.

POZOR ROJAKI!
Slika predstavlja u^o b zlatom pro-tegnjeno (Gold filled.) iti z dvojnim pokrovom. Size lf»
JAMUISE ZA 20 LET.
Ura ima kolesjo najboljših atneri-kanskih izdelekov (Elgin, Walt-ham ali Springfield) ter ima 15 kamnov
Cona jo sedaj samo
—$13.00—
Za obilno naročbo se priporočam spoštovanjem
Jacob Stonich,
72 E. MadlHon St.
Chicago, 111.
MATIJA K1RAR
GOSTILNIČAR
v Kenosha. Wis., 432 Middle S
So priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke.
TELEFON ŠTEV. 777
P. Schoenliofen Brg. Co's.
Najboljšo pivo je
|So prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, 111.
N a z d a r i o j a k i!
Slovencem in drugim brato® Slovanom priporočava svoj lepo urejeni
=SalooiP
Točiva vedno sveže pivo in pri»-tne drugo pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen poset se priporooav*
brata Košiček
590 S. Centre tie. Chicagi, III.
OLAS 8VOBODB
7
DELAVNOST.
Življenjo obstoja v neprestanem delu in premeni. Popolna nedelavnost enaka je smrti. Kokor v naravi, tako tudi v človeškem telesu kaže se delavnost in vrso premene. Kri je tista tvorinn, ki povzroča te izpremembe. Le-te odstranjuje izrabljene »novi iz telesa in prlvoJa vsem dolom telesa hrano.Najvažnejo pomena je, da ima človek kri čisto
Severov Kričistilec
jo priznan že mnogo let kot prvo in nojbolje zdravilo za čiščenje krvi. Napravljen je iz skrbno izbranih zelišč in p rož cue vee nečiste tvarine iz teles«,
Ozdravi malokrvnost, Prežene izpuščaje Ovi lišaj in druge kožne bolezni Odstrani prhlaje, bezgavke i nskorbut Krepi ves telesni sestav.
Prestal iskušnje prek 25 let, drugače bi ga ne bilo tukaj
Cena «1.00
"Z vesoljem Vam sporočan, da mo jo lovorov Kričistilec popolnoma ozdravil. Sedaj sem uvojorona.da ga ni boljšega zdravila. Je to najboljši lek zu zdravljenjo takozvane poljetne bolezni.
P. Miklsvfo. Witliwk, P».
"Po tritedenski uporabi vnui epričujeui, du jo vas lek izvretnodeloval. Lnbko rečem, da mi je edino le Vašo zdravilo tnko ponioglo.dn Bom sedaj zdrav. Priporočilni Vala zdravila v krogu mojih znancev.'1*
H Konein/, Lyra, Texai.
Severov želodečni grenčec.
uživaso v dozah pred vgakim obedom ter izvrstno pomaga;
ako ima človek slab želodec, ' ako tipi radineprebavnosti. ako ima belkast jezik, ako nima teka do jedi.
Cena r>0c in $1.00
Severov Prašak
zoper glavobol
pomaga vedno in hitro vsakemu
ki ima nevralgični glavofcol ki je duševno razstresen ki ima glavobol ki čuti pritisk krvi v glavo.
Cona 25c.
Prodaja se v vseh lekarnah. Zdravniški nasvet pošljemo na zahtevo vsakemu zastonj
w.	F.S	EV	rn . CEDAR RAPIDS 1 ERA wO. iowa
------j-			


Jakob Dudenhoefer
VINOTRZEC
339 Grove Street,	Milwaukee, Wisconsin,
Priporoča vsim slovenskim salonom svoja iirrst-na vina In likerje. Ima v zalogi tudi ln»-portirana vina likerje, kakor tu-di lastnega pridelka.
P.J.Dbdbich je pooblaščen sprejemati naročila in denar.

ATLAS BREWING CO.
iluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
| L.AQER | MAGNET | GRANAT j
ltazvaža pivo t steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoris gostilno, no žabi Be oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
C
R"
71
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolioi naznanjam, da točim v svojem novonreje-nitii "saloonu" vedno sveže najfinejšo pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske ■modko na razpolago. Vsaoe-mu ▼ zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Solidna postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 S. Centre Ave. blizo 19 ttlioe Chicago, III.
£_SI
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomls ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno za zabave in dvorano za zborovanja.
telefon canal 7041
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da zamoremo vsluiltl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge ■prejemamo od $1.00 naprej.
Pišite po navodila na
SOUTH CHICAGO SAVINGS BANS
278—92nd Street	Chicago, III.
Kasparjeva držav-na banka.
623 Blue Island Ave. Chicago, III.
plačuje od vlog 1. jan. pa HO jun. in od 1. jnl. pa do 30*dee, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $8. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja so tudi vozne listke (šifkarte).
Denar bc posojil jo na posestva in zavarovalne police.
Kako deluje ver-ski sistem. .
Vincent Laga«, župnik poljske neodvisne katoliške cerkve v Si. Low's, Mo., in njegov asistent, kaplan Boleslav Beligradslki, sta mi noli teden pobegnila z mladim dekletom, Sofijo Kordi, in pustila svoje ovce na cedilu. Župnik Lagan je tudi vzel cerkvenega denarja $fiooo v zlatu, katerega jc shranil v usnjatem pasu.Prevarjeni in oropani farani so mnenin. da ie trojica pobegnila v Chicago in so takoj obvestili direkcijo tukajšnjih detektivov. In niso se motili. Detektivi so zadnji petek dobili Beligradske-pa v tukajšnjem poljskem distrik-tu, a ostala dva še iščejo. — Chicago Examiner.
# * *
L. F, Swift, lastnik ene izmed največjih klavnic v Oiicatri, jc zadnji teden prejel v nemščini pisano pismo sledeče vsebine:
"Oprostite, ker pišem nemško, to delam zato, ker me znam angleško. Trnka j vam pošiljam centov v poštnih znamkah, katere sem dobil preveč pri izplačilu svoje mezde, ko sem opustil delo pri vas. Poslal bi Mam bil že prei, toda nisem imel prilike menjati čeka. Taz sem delai v oddelku ... in sem bil iako zadovoljen.
Eden, ki veruje v Kristusa, Sinu Božjega."
Dotionik je delal — in trdo delal 1 — za $1.50 na dan. a ker veruje v Kristusa. Sinu Božjega, je ob plači .poslal 55c nazaj, krr je bilo — preveč. Swift se je neki sladko <nasmejtal, ko je preČital to pismo, in je zadovoljen shranil poštne znamke. — Chicago Daily Socta-i list.
• » •
Clarencu Brvne v New Yorftou je zbolel šestletni otrok Videt na vnetju pljuč. OČe. kateri je pristaš nove vere Christian Sricme. ni dovolil otroku zdravniške ,pomoči, temveč ga je zdravil sam — z molitvijo. Molil jc tako dolgo, da je otrok po štiridnevnej bolezni 4. maja umrl. Zdravnik dr. Albert J. Weston jc dokazal, da bi bila zdravniška pomoč lahko rešila otrokovo življenje. Politiki bodo sedaj vJo žili zakonski predlog proti verskim fanatikom, katerim bode prepove dano moriti ljudi s pomočjo moli tve. — Glas Naroda.
Hudobno obrekovanje.
Med 16. in IQ. ulico, na Centre ave. v OVicagi, je pet slovenskih salonov ali gostilen. "Amcrikanski Slovenec" je to okolico v zadnji svoji številki razkričal z njemu lastno nesramno hudobijo kot gnjc■ Zfki vsakojakih hudobij in močvirje nečistosti, kamor zahajajo le lju-die dvomljive vrednosti in ostala socijalistična in odpadniška sodrga. ki okuži slehernega, kdor zaide v tisti kiraj. Malči roj, Tla rt man, ki je .predzadnji teden sklenila svoje življenje na tako žalosten, nagel in silovit 'način, opisuje omenjeni list kot nekako žrtev v tem okraju vladajočih razmer, ter da je le ta "o-'kužljivn družba" — kakor nas pobožno imenu je — kriva njene (nesrečne smrti II V Chicaeri, svetovnem mestu, ki šteje okrog tri milijone prebivalcev, se take tragedije *icer dogajajo vsak dan. Konstati-ratH pa moramo, da nobeden kraj v Chicagi ni tako čist in ,z ozirom na slaboglasne ženske tako snažen, kakor ravno pori imenovani okraj, kjer se nahajajo slovenski saloni.' Nadalje tudi konstatiramo, da u-smrčena Hurtman, katero nam blagoslovljeni list v svoji perfidnosti sedaj oponaša, ni v trm krofu zašla ma kriva pota, ki so jo dovedla do žalostnega konca. — pač pa se je nasrkala že v Ljubljani, v po-boSni metropoli slovenski, .tistega mesenega poželjenja, katero se v
imenovanem mestti že mladim dekletom jx> katoliških spovednioah v sneih vzbuja. Malči Ilartman je prišla že iz starega kraja pokvarjena, in sicer so jo okužili v nežmi mladosti for ji sami; .-— na kak način, to bo pa merodajni cospod pri "Am. Slov." sam najbolje vedel in znal! _
Zadnja pomoč.
Mr, Anton Skala nam je poslal sledeče pismo, 'katerega radi objavljamo našim čitateljem. "Po časopisih sem mnogo čital o Trinerjevem Zdravilnem grenkem vinu in njegovem efektu na ždodečne bolezni; slednjič sem se ,pa o tem še sam prepričal. Bil sem tako bolan, da sem se že pripravil na ziadnjo uro, nobeno zdravilo, kar sem jih rabil za želodec, mi ni nič jjomagalo. Tedaj sem šc jioskuisil s Trincrjevim zdravilnim grenkim vinom kot zadnjo pomoč in reči moram, da v štirinajstih dneh sem ,popolnoma o-zdravil. Zagotavljam rojake, da ka-diar vam spodleti pri vseli zdravilih, to sredstvo bodi zadnja a sigurna pomoč. Anton Skala, 517—nth Ave., S. Lorain, Ohio." To ozdravljenje se laliko tolmači. Trinerjevo zdravilno grenko vino bolniku vedno j)cwleli moč, da lahko aiživa in prebavlja hrano, nakar perfektno zdravje .dedi v kratkem času. Rabite ga vselej kadar ste slabi, kadar j)Otrebujete apetit in kadar vam več ne pomaga nobeno zdravilo.
DobiVa se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Trhierju, 799 So. Ashland Ave., Chicago, III.
Slovencem v pregled.
Slavni Collins Medical Institute.
Yam naznanjam, da ne j)otrebu-jeni več zdravil, ker sem sedaj popolnoma ozdravil. Vzrok, da Vam nisem poprej odpisal, je, ker sem se hotel prepričati, če se mi ne bode bolezen povrnila.
Sedaj že en teden hodim na delo brez pasu, pa se mi ni povrnila, zato se \Tain lepi zahvaljujem za Vaša mi pošilana zdravila, ker ste me z njimi, hvala Bogu in Vam. popolnoma ozdravili.
Ostajlani Vaš hvaležni
Martin Kovačič, Second Str., La Salle, 111.
IŠČETA SE Jože in Janez Sta-niša, podomače "Vodopivec" iz Podgrada-Mehovo na Dolenjskem. V Ameriky sta že dalj časa. Kdor bi vedel za njiju naslove, naj ga sporoča proti primerni nagradi pri upravništvu "Glas Svoibode", ali pa naj se saipa o-glasita.
I SOK SE John Setina dotruu iz Ljubljane, Sodi se, da je prišel pri-bližno pred enim letom v Ameriko. Zanj bi rada zvedela njegova ravnokar v Ameriko došla sestra. Naslov naj se naznani na upravni i št vo "Glas Svohode", 669 Loomis st, Chicago, 111.
Našizastopuiki.
Za Evelcth, Minn.: John Ro-zanc.
Za Cahimet, Mich., in okolico: Leo. Jiuxiloo.
Za Chicago, III.: Frank Mladič, 587 So. Centre ave.
Za državo Wyoming: Lor ene Demšar,
Za Conemough, Pa.: /. Bricelj. Za Johnstown, Pa.: M. Štrukelj. Za Cleveland, O.: A. Kužnik. ^ Za Colorado: Joe Dcbei'c. Za Rayensdale, Wash.: C. Ermenc. Za Roslyn: Wash : A. Jonalek. Za Milwaukee, Wise.: John Kalan. Za Joliet, 111.: M. Posek. Za Steelton, Pa.: >Joe Majzelj. Za Clinton, Ind.: John Kobr. Za La Salle III. in okolico: Valentin Potisek.
Opomba. — Cenjeni rojaki v na-v cd enih krajih se smejoz zaupa- , njem obrniti na. imenovane sodru-ge-zastoj>n;ke, bodisi z naročbo na list «li knjig«.
Ii delavskih in strankinih krogov.
Vojaštvo proti stavkujoČim.
V Evansville, Ind., stavkajo u-sluzbenci cestnih železnic. Iver sc pa. dmžbc poslužujejo sto^kokazov, je med njimi in stavku jočimi prišlo že do več bolj ali manj hudih Sj>o padov. Policijski šef Bosse je sedaj zagrozil, da bb poklical na pomoč državno milico za slučaj, da se nemiri pono-ve. Vzroka za izvršitev te grožnje pa ni pravega; kajti tako hudo menda vendar ni, da bi mona-lo vojaštvo posredovati.
čuvaji na železnicah.
Kakih 5000 italijanskih delavcev na progi New York—New Haven železnice je 20. t. m. odtožilo svoje delo. Italijani zahtevajo 10% zvišanje svoje plače. Dosettoj so dobivali $[.50 na dan.
Rudarji ponesrečili.
Na večer 20. t. m. se je v neki jami blizu Engleville, Colo., zadušilo ali pa zwrelo sodem rudarjev, vstevšf superiirtendenta. Prejšni dan so odšli v jamo rta delo, in ko jih le ni bilo predolgo rra svetlo, se je vpeljala jurciskava. Dognalo se je, (b je ogenj, ki je izbruhnil v jami že pred enim letom, na nekaterih krajih bil še vedno živ m se mzširit tudi do vhoda in na ta način gori imenovanim povzročil smrt.
MoriSče industrije.
V .PitteWpju, Pa., je v ieklarnah družbe Jones & Lraugh'in Steel Co. v okraju Hazehvood nastala dne 21. t. m. strahovita eksplozija. Pet mož je bilo ubitih rta mestu, štirje pa .vi tako opečeni, da bodo teško okrevali.
Prosta volja.
Cc ukrade delavčeva žena hleb kruha, da potolaži vsai za neldaj časa kopico svojih stradajočih otrok,
—	pride seveda v zarpor. Ruržoazi-jec s svojega "visokega" mortalne-ga stališča pa ogorčen pp:povethije o tatinski sodrgi in o vedno bolj sc razširjajoči ncmoralnosti. — Če pa krade bogaSa kneginju kakor sraka zlato, srebro in druge dragocenosti, pa jej izdajo zdravniške kapacitete takoj spričevalo, da ni zdrave ■ptimcti, da dela lo pod pritiskom nekega nepremagljivega čuta, da nima ona proste volje, ki"jo ima baje vsak normalen človek. lakota in čut Za stradajoče otroke pa menda nista nepremagljiva in ne omejujeta proste volje?! —• Kneginja Kamila Wrede. ki so io pred meseci zaprli na Nemškem zaradi tatvine, je bi Vi tedni na podlogi zdrav* niskih izjav izpuščena, in sodno postopanje proti njej se je ustavilo.
—	"Delavka — kneginja; kruh — srebro; zapor — prostost" I Par besed, ki mislečemu vse povedo.
Kmetije na prodaj.
NHkjer boljše, nikjer zdravejše. nikjer boljša voda — kot v Južni Missouri II
UpraŠajte Slovence, ki so v zadnjem času kmetije pri nas kupili. Naslovi -o n"a razjolago in jih radi ■pošljemo.
Rodovitna zemlja, krasni gozdovi — v:,e poleg železnice. Aker $8 ■do $14.
Lepe kmetije s hišami, 80 akrov od &,no—1400, — 160 akrov od $1800—2500.
Jz Chicage odide poseben vlaic dne 4. junija; vožnja tja in nazaj samo $14.
Kupi kmetijo, ako hočeš biti ke-daj samostojen in srečen posestnik.
Kupi najboljše in najcenejše — in to imaš pri nas I
N'e odlasttj I Dobra zemlja jc vsak dan dražja. Pridruži se nam 4. junija, ko od'demo v Missouri. Zraven pojde tudi veliko Amer!-kancev.1— in kar ktrpijo ti. gotovo trudi z3 Te ne bo slabo!
Vsa pojosnila daje
GftAM JOHNSON & CO. -
184 La Salle St. Room 1104 Chicago, III.
ROJAKI OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS!
Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti vse tajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem nar.enom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj grcdo, da* bodo ozdravile. Mi vabimo rojake k nam, in resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. 2e nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, aa ni bolezni, di bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kajti to so edi ne bolezni, katere mi zdravimo.
Naš zavod je najstarejši kar jih je v Zdr. državah. Mi smo dovršili višje šole v Evropi in pride mo iz Vaših krajev. T raj rojaki, ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, ne po-mišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine in nadloge. Mi vam bodemo pomagali v najkrajšem času. Bodite previdni t Oglasite se pri nas, prednu se obrnete do kakega drtizega zdravnika.
Zasrtrupljenje krvi, krč, božjastnost, slaiboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne ure od 9—5 ob delavnikih, 7—9 zvečer vsak dan. Ob nedeljoh
od 10—2.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
DH. DHILL, slovenski zdravnik, h katerim 8e lahko pogovorite.
703 Penn Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa.
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku ; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov:
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
703 Penn Aye. Pittsburg, Pa.
Ali se boš ženil to spomlad?
e
e bo tako, potem si boš gotovo omislil enitvanjsko sliko inl Sicer dobro sliko, ki mora vedno, ohraniti svoj prvotnM značaj................................................
To t! točno solidno in retio naredi.
Izkušen fotografe
391 —393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAQO, ILL.
ESTABLISH 1883	PHONE CANAL 287
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri vm~ NAS -g*
Jas. Vasumpaur,
na vogln 18 in Paulina nI. Chicago, 111.
Emil Bachman,
580 S. CeHtre Ate , Chicago.
Izdeluje društveno znaku, guiti-lx>, zastave in drugo potrebščine,
ROJAKI, NAROČUJTE 81
"QLAB SVOBODI."
^ M00EKNI KOTOUltA- ^ FIC NI ATELIJE
£	3
| L. Hagendorff. |
^ Vogal Reod in Oregan ul. ^ g V MILWAUKEE, WIS. ^
^ Znižane cene za poroč- ^ ^	ne slike.	^
liJUiUlUJMJUMJMiiUUrc
WI8OON8IN
l00x b^oo*
Dvorana za društveno sojo in voseliee. Popotniki dobro došli. Postrežba b stanovanjem in h runo.
24 Union Street. KENOSHA,	WISC.
PHONE 413
>1 1% i Ml Wi it* MiiiiWi W I
POZOR ROJAKI!
Podpisani naznanjam rojakom v La Salle in okolici, da izdelujem vse vrsto moške in žensko obleke najmodernejšem okusu.
Za obila naročila so najtoplo-jo priporočam
VIKTOR VOLK krojač,
838 — Itm ST.	LA 8ALLE, ILL.
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno Smerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa oseb*, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
CO0BPB TBUnQB'S
Trinerjevo zdravilno grenko vioo,
ki pospešuje siast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to iivrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo, da je edino pristno
Trinerjevo zdravilno, grenko vino

jtoi|Tim»
najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu.
Dober tek.
Izborno prebavljanje. Trdno zdravje.
Močni živci. Močne mišice. DolgO življenje.
To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako ]e rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in čistilca krvi, branite bolezni.
• • • •
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač.
. • « *
V LEKARNAH
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Triner
799 So. Ashland Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS.
, Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet:
Trinerjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak.