Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. * Korespondenčni avtor / Correspondence author 221 Prejeto: 8. marec 2023; revidirano: 15. maj 2023; sprejeto: 27. julij 2023. / Received: 8th March 2023; revised: 15th May 2023; accepted: 27th July 2023. DOI: 10.37886/ip.2023.010 Učinkovitost in učinki pouka na daljavo v Sloveniji v času epidemije COVID-19 skozi oči skrbnikov otrok Marija Paladin * SŽ, d.o.o., Kolodvorska 11, 1000 Ljubljana, Slovenija marija.paladin@gmail.com Mateja Čujež SŽ, d.o.o., Kolodvorska 11, 1000 Ljubljana, Slovenija mateja.cujez@gmail.com Povzetek: Raziskovalno vprašanje (RV): Ali se ocena zadovoljstva s potekom pouka na daljavo ter ocena možnosti usklajevanja delovnih obveznosti, obveznosti doma ter sodelovanja pri pouku na daljavo razlikuje glede na dodatno obremenitev skrbnika z delom od doma in glede delitev odgovornosti za sodelovanju pri pouku na daljavo skrbnika z drugimi skrbniki? Ali se ocena zadovoljstva s potekom pouka na daljavo ter ocena možnosti usklajevanja delovnih obveznosti, obveznosti doma ter sodelovanja pri pouku na daljavo razlikuje glede na način organizacije pedagoškega procesa? Namen: Z raziskavo smo želeli preveriti ali sta bila zadovoljstvo skrbnikov s potekom pouka na daljavo in njihova ocena možnosti usklajevanja z delovnimi obveznostmi različna glede na izbrane dejavnike na strani skrbnika, na strani učitelja/profesorja ter glede na to, ali je izvedba pouka na daljavo zastavljena tako, da je zahtevala od skrbnika otroka, da sodeluje pri pouku na daljavo. Metoda: Raziskava je bila izvedena v dveh daljših valovih zaprtja šol v Sloveniji in izvajanja pouka na daljavo z izvedbo spletnega anketiranja skrbnikov otrok, ki so se šolali na daljavo. Pri analizi smo uporabili metode univariatne statistične analize in opisnih statistik (frekvenčne porazdelitve, srednje vrednosti, asimetrija, sploščenost), nekaterih metod bivariatne statistične analize (t-test, Pearsonov koeficient) ter faktorsko analizo. Rezultati: Respondenti so bolje ocenili potek pouka na daljavo in/ali možnosti za usklajevanje obveznosti s poukom na daljavo z drugimi obveznostmi predvsem, če respondent/skrbnik ni bil tisti, na katerem je težišče odgovornost za izvedbo pedagoškega procesa in če ni sočasno tudi delal od doma. Povezanost se je pokazala tudi glede na to, ali je učitelj/profesor zahteval povratno informacijo od otrok, ali zagotovil ustrezno razlago snovi ter ali je zagotovil, da pedagoški proces poteka na način, ki je v čim manjši meri dodatno obremenil skrbnike. Organizacija: Raziskava predstavlja pomemben doprinos na področju postavljanja izhodišč za morebitno izvajanje pouka na daljavo v prihodnje. Družba: Raziskava ravno tako predstavlja pomemben doprinos na področju proučevanja učinka izvajanja pouka na daljavo na skrbnike v povezavi s sočasnimi obremenitvami pri delu, doma in za potrebe sodelovanja v izobraževalnem procesu. Originalnost: Slovenski izobraževalni sistem se je znašel v unikatni situaciji sistemskega zaprtja vzgojno izobraževalnih ustanov, ki se je pojavila prvič v takšnem obsegu in na tak način. V času izvajanja raziskave in priprave članka nismo zaznali raziskave, ki obravnavala navedeni raziskovalni problem v istem času in z zornega kota učinka sodelovanja skrbnikov otrok v izvajanju pedagoškega procesa. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Kot omejitev bi izpostavili predvsem značilnost realiziranega vzorca, ki ni slučajen, kar omejuje možnost posploševanja ter dejstvo, da časovno okno, ki smo ga želeli zajeti v izvedbo raziskave nista omogočala kompleksnejšega načina testiranja vprašalnika. Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. * Korespondenčni avtor / Correspondence author 222 Prejeto: 8. marec 2023; revidirano: 15. maj 2023; sprejeto: 27. julij 2023. / Received: 8th March 2023; revised: 15th May 2023; accepted: 27th July 2023. Možnosti za nadaljnje raziskovanje je več. Smiselno bi bilo ponoviti raziskavo in prositi skrbnike, da se s časovno distanco opredelijo do izvedbe pouka na daljavo v času zaprtja vzgojno izobraževalnih ustanov med epidemijo Covid-19. Ključne besede: pouk na daljavo, pedagoški proces, delo od doma, COVID-19, zaprtje šol in vrtcev, skrbniki otrok. 1 Uvod Za tem, ko je svetovna zdravstvena organizacija v januarju leta 2020 pozvala vse države, naj se pripravijo na zajezitev bolezni COVID-19, se je do marca 2020 je virus globaliziral in svetovna zdravstvena organizacija je razglasila globalno pandemijo. Bolezen ni bila znana, njeni učinki ravno tako. Svet je vstopal v obdobje velike negotovosti glede učinka na vsa področja življenja. Sledila je uvedba številnih ukrepov z namenom zajeziti širitev bolezni in njenih negativnih učinkov na družbo in gospodarstvo. Ukrepi so posegali na najrazličnejša področja in bili uvajani v številnih različicah v različni državah. Vzgojno izobraževalni sistem prav tako ni bil izvzet, saj gre za okolje v katerem se v zaprtem prostoru druži večje število oseb, tudi če gre za ločene celote/skupine/razrede. V različnih državah so bile vzgojno izobraževalne ustanove zaprte različno dolgo in za različne starostne skupine. Kasnejše študije so pokazale, da je imelo zaprtje, poleg vsaj delnega vpliva na omejitev širjenja bolezni tudi negativne vplive, od težav v socializaciji, duševnih stiskah do vpliva na učni uspeh idr.. Kljub pospešeni digitalizaciji, ta ne more v celoti nadomestiti pedagoškega procesa, ki poteka v živo (Onyema et al., 2020, str. 111). Tudi v Sloveniji so bili vrtci, šole (osnovne in srednje), pa tudi fakultete zaprte več tednov v dveh večjih valovih šolskega leta 2019/2020 in 2020/2021. Takšnega zaprtja vzgojno izobraževalnih ustanov v preteklosti ni bilo, ne v Sloveniji, ne v svetu. Posledično tudi ni bilo referenčne točke, ki bi služila kot vir iz katerega bi črpali izkušnje, oziroma na kar bi oprli pravočasno in vsebinsko pripravo scenarijev za ravnanje, ko je do zaprtja čez noč prišlo. Gre za unikatno situacijo, ki se je pojavila prvič v takšnem obsegu in na tak način. V času izvajanja raziskave in priprave članka nismo zaznali raziskave, ki bi preučevala izvajanje pouka na daljavo z vidika skrbnikov otrok in mladostnikov, ki so se šolali na daljavo. Upoštevajoč navedeno raziskava, katere rezultati so predstavljeni v članku predstavlja izvirno in unikatno študijo pojava množičnega šolanja od doma, ki se je v Sloveniji v takem obsegu in za vse starostne skupine uvedlo prvič. Kot taka predstavlja pomemben doprinos na področju postavljanja izhodišč za morebitno izvajanje pouka na daljavo v prihodnje kot tudi proučevanju učinka na skrbnike, tako z vidika dodatnih obremenitev, ki prispevajo občutenju stresa in izgorelosti, kot z vidika učinka v delovnem okolju. Osnovni namen raziskave je ugotoviti kakšna je bila ocena anketiranih skrbnikov o zadovoljstvu s potekom pouka na daljavo ter možnosti usklajevanja delovnih obveznosti, Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 223 obveznosti doma ter sodelovanja pri pouku na daljavo. Ravno tako je bil naš cilj ugotoviti ali se oceni razlikujeta glede na posamezne dejavnike, na primer glede na to: • ali je moral skrbnik poleg pomoči pri poteku pouka na daljavo tudi delati od doma, • kdo je bil v večji meri zadolžen za pomoč pri pouku na daljavo (skrbnik respondent ali drugi skrbnik ali je bila skrb enakomerno porazdeljena), • ali je učitelj/profesor zahteval povratno informacijo za potrebe pregleda pravilnosti nalog, ustreznosti izdelkov idr., • ali je učitelj/profesor zagotovil razlago snovi in pošiljal navodila katere naloge je potrebno narediti ali je posredoval samo seznam nalog in številke poglavij, ki jih mora otrok predelati, • ali je bila izvedba pouka na daljavo organizirana tako, da je zahtevala od skrbnika otroka, da sodeluje pri pouku na daljavo ali ne. 2 Teoretična izhodišča 2.1 Pandemija in globalizacija virusa SARS–COV 2 (korona virus) Na dan 30. januarja 2020 je svetovna zdravstvena organizacija (ang. WHO) razglasila bolezen Corona Virus 2019 (COVID-19) in kot javno zdravstvena inštitucija pozvala vse države, da naj se pripravijo na zajezitev bolezni. Do 11. marca 2020 je virus globaliziral, zato ga je svetovna zdravstvena organizacija razglasila za globalno pandemijo. Države so vključno s priporočenimi ukrepi sprejele protokole za ublažitev širjenja virusa in uveljavile karantene ter družbene izolacije. Svetovna zdravstvena organizacija je vsem prizadetim državam pandemije priporočila omejitve druženja, karantene in osamitve, prav te omejitve pa so na drugi strani povzročile dolgotrajne negativne posledice, ki so se začele kazati na slabšem duševnem zdravju ljudi in slabšem splošnem počutju. Omenjeni ukrepi so tekom trajanja multiplicirali stopnje depresij, anksioznost in neposredno distancirali sorodnike oziroma družino (Laranjeira, Anjos, Valentim, Charepe, & Querido, 2022, str. 1). Ukrepi in posledice globalizacije novo nastalega virusa na družino in izobraževalne ustanove Vsi ukrepi, ki so pripomogli k upočasnitvi širjenja bolezni so močno spremenili in še vedno pri določenih skupinah ljudi spreminjajo življenjski slog, med tem pa predstavljajo posledice fizičnemu in duševnemu počutju. Življenje vseh nas se je s prisotnostjo SARS COV-2 preobrnilo. Različne študije na svetovni ravni pravijo, da je le – ta vplivala na družinsko življenje, zdravje, kot tudi na splošno na počutje v družini (Sarkadi, 2021, str. 236). Kmalu po izbruhu je večina prizadetih držav sledila trendom zajezitve širjenja virusa in uveljavila nižjo mero socializiranosti, zaprla šolske inštitucije in centre za varstvo otrok, prav tako pa tudi velik del gospodarstva preusmerila na izvajanje dela in nalog od doma. Pandemija je v začetku terjala visoko stopnjo brezposelnosti, saj so delodajalci preusmerili Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 224 delavce na delo od doma, začasno suspendirali ali odpustili. Staršem, ki pa so vsaj začasno ohranili zaposlitev, so meje med poklicnim in domačim delom bile zamegljenje, saj so se povečale domače obveznosti in bili so primorani opravljati tako domače kot plačano delo hkrati (Petts, Carlson, & R. Repin, 2020, str. 515-516). Pandemija virusa COVID–19 je terjala svoje negativne učinke na vsa področja. Gospodarstvo se je soočalo s stanjem, ki je in bo pustilo večletne posledice, le-te pa se kažejo tudi v izobraževanju. Virus je s svojim nastankom in razglasitvijo pandemije vplival na vse ravni izobraževalnega sistema, saj so se države širom sveta glede na usmeritve svetovne zdravstvene organizacije odločile za popolno zaprtje šolskih sistemov (Nicola et al., 2020, str. 186). Zaprtje izobraževalnih ustanov v času pandemije Če se osredotočimo na zaprtje izobraževalnih ustanov je le – ta imela velik vpliv tudi na socializacijo ljudi, saj so se začele kazati motnje pri druženju in medsebojni komunikaciji med vrstniki. Generalni direktor UNESCO g. Andrey Azoulayas je opozoril, da se bodo v prihodnosti v primeru dolgotrajnega zaprtja izobraževalnih ustanov na svetovni ravni pričele kazati hude težave pri učencih, vzgojiteljih, starših, kot tudi preostali širši družbi, saj bo le – ta negativno vplivala na uspešnost in znanje učencev. Kadar pride do stanja, da učenci niso angažirani oziroma produktivni v življenju na sploh, lahko to pri dolgotrajnem procesu povzroči vpletenosti mladih v kazniva dejanja, upadanje volje po pridobitvi znanja/učenju in posledično slabih rezultatov v šoli po vzpostavitvi/normalizaciji sistema. CDC (Center for Disease Control and Prevention) pravi, da bo do pomanjkanja dosežkov oziroma na splošno znanja v veliki meri prišlo do izraza pri učencih s posebnimi potrebami ali tistih, ki so imeli že pred začetkom pandemije težave pri učenju in so že v normalnem stanju potrebovali več pozornosti in na splošno vodenja pri učnih procesih. Čeprav smo v obdobju digitalizacije ta ne more nadomestiti dejanskega izobraževanja, ki se izvaja neposredno v šolskih inštitucijah v interakciji študentov in učiteljev (Onyema et al., 2020, str. 111). V času popolnega zaprtja izobraževalnih ustanov je bilo prizadetih skoraj 900 milijonov učencev. Zaprtje šol je dobro vplivalo le na preprečitev širjenja virusa, katerega bi učenci prenašali v institucijah, po drugi strani pa so se kazale posledice predvsem na ranljivih skupinah, saj je zaprtje izobraževalnih ustanov pomenilo, da le – ta ne more več zagotavljati brezplačne šolske prehrane za tiste otroke, ki prihajajo iz slabšega socialnega okolja. Prav tako so se začele kazati težave pri vrtčevskih otrocih, saj je imelo veliko skrbnikov težave pri stroških varstva majhnih otrok. V tistem trenutku pandemije je prišlo do precepa ljudi z višjimi in tisti z nižjimi dohodki, saj je zaprtje šol vodilo k izvajanju predavanj in pouka preko e-izobraževanja. E-izobraževanje pa je pomenilo, da morajo gospodinjstva zagotavljati vso potrebno tehnologijo za uspešno izvajanje t. i. digitalnega izobraževanja (Nicola et al., 2020, str. 187). Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 225 Mnenja in analize Združenih držav Amerike glede zaprtja izobraževalnih ustanov Glede na analize, ki so bile izvajane v Združenih državah Amerike je bilo ocenjeno, da je po vsem svetu, zaradi odločitve izvajanja e – izobraževanja približno 463 milijonov otrok popolnoma odrezanih brez možnosti nadaljevanja pridobivanja znanja in obiskovanja pouka/predavanj, zaradi onemogočenega dostopa do učenja na daljavo (Lee, idr., 2021, str. 1). Hitro spremembo izobraževanja so občutili predvsem otroci in prav tako starši oziroma skrbniki. Obremenitev skrbnikov se je zelo povečala, saj so morali ne le urediti vse potrebno za izvajanje šolanja od doma oziroma poskrbeti za varstvo, na drugi strani so bili zadolženi tudi za izvajanje nalog oziroma nadzora in zagotoviti, da se otroci doma učijo in snov tudi razumejo. V tistem trenutku so imeli skrbniki oziroma starši tudi nalogo biti učitelj, saj so morali pomagati otrokom, ker bi se v nasprotnem primeru podaljšal čas šolanja (Onyema et al., 2020, str. 112). Pandemija virusa, ki je prevladala svet je družine neposredno prisilila, da so poskušali povezati in ohraniti ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem z delno podporo izobraževalnih institucij. Starši oziroma skrbniki so bili v celoti odgovorni za varstvo, kot tudi izobraževanje otrok, ki je temeljilo na pozitivni vzpostavitvi izobraževanja na daljavo. V tem trenutku je bila dobra interakcija skrbnikov v povezavi z otroci nujna, saj vzgoja in izobraževanje ni bila več izbira, ampak je postala nuja oziroma bi lahko rekli, da je to postala dolžnost in dodatna obveznost staršev/skrbnikov. Odločitev vlade oziroma vodij države s soglasjem o zaprtju šolskih institucij je popolnoma posegla v vsakdanje življenje velike večine družin. Do začetka pandemije so bile šolske institucije temelj zbiranja socialnih znanj, kjer so bili otroci/vrstniki primorani k vključitvi druženja, ki je zelo vplivala na socialni razvoj otroka (Laranjeira, Anjos, Valentim, Charepe, & Querido, 2022, str. 2). Kot zanimivost lahko omenimo, da so v Združenih državah Amerike z nacionalno anketo staršev otrok ugotovili, da se je od marca 2020 pri starših/skrbnikih poslabšalo duševno zdravje, začele so se kazati razlike pri vedenjskem zdravju otrok. Povečala se je skrb oziroma negotovost o preskrbi hrane. Pandemija koronavirusne bolezni je vplivala tako na starše, kot tudi otroke, kar pomeni, da je pri poslabšanju fizičnega, kot tudi psihičnega stanja ljudi pustila dolgotrajne negativne posledice. V anketo je bilo vključenih 1011 staršev/skrbnikov (Patrick et al., 2020, str. 2). Mnenja in analize Kitajske glede zaprtja izobraževalnih ustanov Gledano z vidika staršev je vidno, da so se s pandemijo oziroma zaprtjem šolskih institucij vsi soočali drugače. V veliki meri so starši prevzeli vlogo učitelja in poleg svojih otrok šolo obiskovali virtualno, da so jim lahko pomagali pri pridobivanju znanja. To velja za starše, ki so imeli omogočeno delo od doma, med tem pa so v drugi skupini vključeni starši, ki so morali svoja delovna mesta obiskovati fizično, kar je pomenilo, da so bili primorani poiskati Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 226 varstvo za svoje otroke. Družine so se vsakodnevno soočale z izzivi, katerih niso bili vajeni in so posledica sprememb že ustaljene rutine življenja (Weaver & Swank, 2020, str. 136). Živimo v času hitrih sprememb, zato je izrednega pomena, da v vsakdanu, kot tudi življenju na sploh v čim večji meri izključujemo stresne mehanizme. Kakor je pomembno zdravje v našem primeru staršev, je na drugi strani pomembno tudi zdravje otrok, saj je vzrok za nastale težave pandemija oziroma vzpostavitev sistema šolanja na daljavo. Izredne razmere, ki so se začele dogajati od marca 2020 naprej je zaznamovala veliko ljudi, tako starejših, kot tudi mlajših. Potrebno je poudariti, da so otroci še posebej ranljiva skupina, saj jim ni možno v celoti obrazložiti situacijo. Ker situacije ne razumejo v popolnosti je ta sčasoma vplivala na njihovo fizično in prav tako psihično zdravje, saj je njihova sposobnost izražanja čustev izredno manjša v primerjavi z odraslimi. Čustva, ki so jih otroci zadržali zase so se stopnjevali v tesnobnost in glede na študije tudi slabše počutje otrok. Pripeljalo je tudi do motenj spanja, apetita in v največji meri pomanjkanje socialne interakcije. Na Kitajskem je bila izvedena študija, kjer je bilo ugotovljeno, da je pandemija povzročila veliko negativnih vplivov na vedenje otrok, ki se je začelo kazati na razdražljivosti, raztresenosti in predvsem povečan strah pred virusom, ki je v zelo kratkem času obšel svet (Imran, Zeshan, & Pervaiz, 2020, str. 2). 2.2 Prednosti izvajanja e – izobraževanja V večini je pandemija zaznamovala negativne dejavnike na e – izobraževanje. Ne glede na to pa je bilo možno v takratni situaciji najti tudi nekaj pozitivnega. To je bilo dokazano z raziskavo evropskih držav, ki je pokazala, da so si določeni otroci e – izobraževanje predstavljali, kot olajšanje, saj v domačem okolju ni bilo ustrahovanja ali drugih stresnih dejavnikov, ki so jih otroci doživljali skozi obiskovanje šolskih institucij (Thorell et al., 2021, str. 649). Kljub globalni zdravstveni krizi imenovane »COVID-19« pa so opravljene raziskave na Norveškem, odkrile še nekaj pozitivnih učinkov. Raziskave so poročale, da so učitelji precej pozitivno pristopili situaciji in so bili pripravljeni za izobraževance napraviti več, kot je bilo od njih pričakovano oziroma zahtevano. Prav tako je bila dodana vrednost v samem pomenu nadaljevanju šolanja pa čeprav v e-obliki, v dobrem stiku z učenci in starši, 85 % udeležencev v raziskavi pa je poročalo, da je bilo učno okolje varno in dobro. Anketa opravljena med osnovnošolskimi učitelji pa pokazala, da je 73 % učiteljev imelo precej več časa za samo načrtovanje izvedbe pouka. Če pogledamo z druge strani in ne le, kot preveliko obveznost ter stres je vloga vzgojitelja, ki jo je moral v tistem trenutku prevzeti starš oziroma skrbnik predstavljala velike izzive in prav tako uskladitve, da so otrokom omogočili in zagotavljali vso potrebno pomoč in ga podkrepili z vsem potrebnim znanjem. Kot pozitivno izvajanje e- izobraževanja je bilo potrjeno tudi s strani staršev in sicer možnost preživljanja časa staršev z otroci in dodatnega povezovanja, saj je skupno preživet družinski čas koristil otrokom in jih čustveno podkrepil (Bubb & Jones, 2020, str. 209). Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 227 Tudi v Sloveniji so v času epidemije COVID–19 izvedli raziskavo, kjer je sodelovalo 7382 osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev in učiteljic ter 24684 učenk in učencev ter dijakinj in dijakov. Glede na prikazana števila vidimo, da je bila raziskava obsežna, rezultati pa so bili zanimivi. V večini so pozitivne ocene e-izobraževanju namenili dijaki, katerim je najbolj odgovarjal sam način razporeditve nalog, katerih so se lahko lotili tudi v popoldanskih oziroma večernih urah. Kot pozitivno so navedli tudi, da se je pouk izvajal v domačem okolju, ki ni povzročal nobenih stresnih dejavnikov. Velik delež s strani dijakov in predvsem starejših učencev je bilo mnenja, da se doma lažje učijo, prav tako pa je večina dobila občutek, da so svojim učiteljem oziroma učiteljicam pomembni, saj so za vsako nalogo dobili povratno informacijo o kakovosti opravljene naloge (Rupnik, Slivar, Kustec, & Logaj, 2020). Kot pozitivno izvajanje e-izobraževanja je moč izpostaviti tudi, da se je večina držav uspešno prilagodila spletnemu poučevanju v času pandemije. Poleg naštetega je bilo za otroke z nižjo stopnjo koncentracije e-izobraževanje bolj primerno, saj je le-ta med izvajanjem povzročala manj motenj in veliko več fleksibilnosti pri organizaciji šolskega dela (Thorell et al., 2020, str. 3). Gledano na digitalizacijo so določeni komunikacijski kanali, ki predstavljajo prednost pri izvajanju e-izobraževanja. Večina učencev je uporabljala elektronsko pošto, ki je potekala med učitelji in učenci, ki je brezplačna ob že nameščeni internetni povezavi. Pri e- izobraževanju so bile primerne tudi diskusijske skupine, kjer je zelo pozitivno, da je lahko vključena večja skupina ljudi in je prenos informacij hiter. Spletne učilnice so bile tudi zelo primerne, saj so se vsi podatki, ki so jih učenci potrebovali shranjevali na istem mestu, tam pa so se nahajale tudi naloge, ki jih je bilo potrebno izpolniti (Calear et al., 2022, str. 2). 2.3 Slabost izvajanja e-izobraževanja Vzpostavitev sistema izvajanja šolanja na daljavo čez noč je za veliko družin predstavljala veliko breme, saj so v ta način šolanja bili tako rečeno prisiljeni vsi starši ne glede na socialni status. Tehnologija je napredovala in napreduje iz dneva v dan bolj, vendar to ne pomeni, da si lahko vsako gospodinjstvo privošči digitalne naprave, ki so bile potrebne za izvajanje e- izobraževanja. Že v samem začetku so bili otroci razdeljeni v dve skupini, tisti, ki so imeli omogočeno e-izobraževanje in tisti, ki so bili dejansko odrezani, saj niso imeli pogojev za učenje in pridobivanje snovi, zaradi slabšega socialnega statusa. Iz težav, ki so se nanašale na pomanjkanje digitalne opreme se dolgoročno pri otrocih pojavijo težave, ki se kažejo v pomanjkanju znanja, kar pomeni, da bodo ti otroci verjetno zaostali za vrstniki in podaljšali šolanje, saj so bili brez ustrezne podpore (Thorell et al., 2021, str. 656). Šolske ustanove poleg splošne storitve izobraževanja ponujajo tudi ostale prednosti kot je prehrana, vadba, socialni stiki in storitve duševnega zdravja, zato je zaprtje šolskih ustanov zmotilo ritem in vsakdanje delovanje otrok, posledično pa tudi njihovih staršev. Nekaj nedavnih pregledov situacije in recenzij je pokazalo, da socialna izolacija prispeva k depresiji Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 228 in lahko prispeva k tveganju za razvoj kondicije slabega duševnega zdravja otrok (npr. povzročitev stresa, tesnobo in družinske konflikte), tako med pandemijo kakor tudi po njej. Obstajajo tudi empirični podatki, ki kažejo, da so bile med pandemijo COVIDa-19 pri otrocih pogoste vedenjske težave (npr. razdražljivost, agresivnost in ponotranjenost težav) in prav šolanje na domu je eden izmed aspektov oziroma povzročiteljev, povezanih z najmočnejšimi negativnimi učinki (Thorell et al., 2021, str. 659). Glede na opravljene raziskave, ki je zajela 7 evropskih držav in vključevala 6720 zaposlenih staršev, so rezultati poročali predvsem o negativnih učinkih e-izobraževanja. E- izobraževanje se ni izvajalo tako kakovostno, kakor to učenci počnejo fizično v šolskih institucijah, prav tako so rezultati pokazali, da je bila stopnja podpore oziroma pomoči šol veliko premajhna. V večini držav je bil stik z učitelji izredno omejen, kar je pomenilo, da so bili starši primarno povsem odgovorni za uspešno izvajanja pouka na domu. Skrb zbujajoči podatki, ki so bili sicer v manjšini pa so se kazali tudi v povečani uporabi alkohola oziroma mamil pri starših (Thorell et al., 2021, str. 659-660). Ker se države, v našem primeru govorimo za evropske države, v večini takrat niso uspele prilagoditi na spletno izobraževanje, je pomenilo, da je tudi zaradi nepravočasne vzpostavitve sistema, prišlo do razlike v znanju. Določeni v samem začetku niti niso imeli stika z učitelji oziroma so imeli zelo omejene stike. Ker so starši oziroma skrbniki prevzeli izobraževanje na svoja pleča je tudi to eden izmed indikatorjev o povečanju razlik gledano na izobraževalni napredek učencev. E-izobraževanje se ne more primerjati s fizičnim izobraževanjem, saj je to šolanje nizke kakovosti z nizko ravnjo podpore šol (Thorell et al., 2021, str. 659). Mednarodna študija, ki je ocenjevala psihosocialne učinke e – izobraževanja je dognala, da bo le-ta imel škodljive učinke na starše, kot tudi otroke po vsej Evropi. Rezultati so izpostavili tiste otroke, ki niso imeli dostopa do e- izobraževanja, kar je bil prvi kazatelj padca znanja. Velik vpliv je bil tudi na otrocih s posebnimi potrebami oziroma slabšim duševnim zdravjem že pred pandemijo, saj s strani šolskih institucij niso dobili dovolj podpore (Calear et al., 2022, str. 3). 2.4 Vidik e-izobraževanja s strani staršev oziroma skrbnikov Tudi v Avstraliji je bila izvedena obsežna anketa, ki se je navezovala na učinke e- izobraževanja in izvajanje le-tega. Osredotočili so se na psihosocialne učinke e-izobraževanja s strani staršev oziroma skrbnikov med pandemijo. Raziskava je pokazala, da so starši oziroma skrbniki šoloobveznih otrok doživeli višje stopnje psihološke stiske in povezane delovne prizadetosti, kot tisti, ki so bili brez šoloobveznih otrok. Zanimiva informacija je tudi, da je bila povezana višja psihološka stiska in slabše počutje s tistimi skupinami ljudi, ki so bili mlajši in so imeli nižjo izobrazbo. S potrditvijo odgovorov anketirancev lahko opredelimo e- izobraževanje proces, ki zahteva za dobro učinkovitost veliko več časa, pritiskov na starše in skrbnike, kot tudi otroke. Glede na spol so v tem času gledano na delovno prizadetost bili bolj Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 229 na udaru moški, kakor pa ženske. Starši oziroma skrbniki so v času e-izobraževanja primorani opravljati več in v večini nasprotujočih si vlog, kar pomeni, da so svoj čas morali nameniti podpori otrokom, kot tudi izvajanju dela od doma. Čas, ki so ga imeli starši/skrbniki so v popolnosti namenili otrokom, ostanek časa pa je bil namenjen za delo od doma. Prosti čas ali pa naloge povezane v domačem okolju se je striktno zmanjšal, v večini primerov pa je za te obveznosti zmanjkalo časa, kar je postopoma začelo negativno vplivati na njihovo duševno zdravje (Calear et al., 2022, str. 2). Povezava vzpostavitve e-izobraževanja je tudi izguba delovnega mesta ali pa veliko nižji dohodek, kar je glede na raziskave v Združenem kraljestvu kar 3,5 milijonov ljudi, ki bodo verjetno potrebovali univerzalni kredit, ki je bil posledica pandemije. Tisti, ki so bili v nižjem socialnem statusu so, zaradi varstva otrok doma ostali brez vseh ugodnosti, ki so jih nudile šolske institucije v povezavi z brezplačno šolsko prehrano. Na eni strani so ostali brez ugodnosti, na drugi strani pa so se povečali gospodinjski stroški, saj so se v večini vsi člani družine zadrževali doma (Douglas, Katikireddi, Taulbut, & McKee, 2020, str. 2). Šolske institucije so spodbujale starše oziroma skrbnike k nadzoru učenja učencev. Redno spremljanje, ki je bilo seveda odvisno od starosti otrok je obremenilo njihov vsakdan. Določeni učitelji so snov, ki jo je bilo potrebno preučiti najprej poslali staršem oziroma skrbnikom, starši pa so bili dejansko v celoti odgovorni za prenos informacij in znanja. Brez pomoči staršev bi veliko otrok bilo izgubljenih in izvajanja e-izobraževanja niti nebi bilo mogoče izvesti, zaradi pomanjkanja znanja mlajših učencev (Calear et al., 2022, str. 6). 2.5 Vidik izvajanja e-izobraževanja glede na spol skrbnikov Ne le e-izobraževanje, že sama pandemija je posledica velikih motenj v družinskem in poklicnem življenju, posledično pa le-ta pripelje do povišane stopnje stresa s katero so se soočali starši oziroma skrbniki. Na Kitajskem so izvedli raziskavo, ki je prikazala, da so ženske iz več različnih držav poročale o povečanju dnevnega časa sedenja, kot tudi povečanja porabe hrane, ki je bila v večji meri nezdrava. Prav tako je študija dognala, da so matere oziroma skrbnice, ki delajo na daljavo pogosto doživljale višjo napetost med delovnim in domačim delom, ki je vključevalo vodenje nalog s strani šol. Večinoma so skrbnice/matere žrtvovale svoj prosti čas, da so bila opravila končana. Opredeljeno je bilo tudi, da dejansko matere v večini primerov opravljajo več neplačanega dela, kakor pa očetje. Prav tako so rezultati pokazali, da so bile matere v večini primerov veliko bolj vključene v domače naloge in poučevanje otrok v družinah, kjer se pouk izvaja na daljavo (e-izobraževanje). Prav nezadovoljstvo mater z razporeditvijo nalog v družinskem okolju doprinese do slabše kakovosti odnosov (Goldberg, McCormick, & Virgnia, 2020, str. 18). Krajša raziskava, ki je vključevala malce manj kot 500 anketirancev je pokazala, da je pandemija prizadela predvsem ženske z otroki. Skrb otrok, ki je v povezavi z materami oziroma skrbnicami so rezultati pokazali, da je le-ta zmanjšala akademsko produktivnost Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 230 žensk in ne moških. Vsakodnevne življenjske rutine se glede na rezultate raziskave razlikujejo med spoloma, saj je vidno, da so skrbnice/matere oziroma na splošno ženske v večji meri izpostavljene gospodinjskim opravilom, kot tudi pri pomoči izvajanju e-izobraževanja (Yildirim & Eslen-Ziva, 2020, str. 247-248). Raziskava s strani Združenih kraljestev je primerjala očetovo in delo mater. Razdelitev gospodinjskih opravil in ostalih oskrb so rezultati pokazali, da matere, ki so v času zaprtja celotnega sistema delale od doma pogosteje opravljale večji delež gospodinjskih opravil in varstva otrok v primerjavi pred pandemijo. Pri tej raziskavi je potrebno poudariti, da so tudi očetje, ki so imeli možnost dela od doma opravljali več gospodinjskih opravil, kakor pa pred zaprtjem, kar je pomenilo, da so matere sicer opravljale večji del opravil, ne glede na to pa tudi v določenih primerih očetje prevzamejo del nalog (Chung, Birkett, Forbes, & Seo, 2020, str. 23-25). 2.6 Vidik e-izobraževanja v povezavi z ravnjo izobraževanja otrok in mladostnikov Teoretične vidike glede na države po svetu bomo v nadaljevanju razparcelirali na tri ravni izobrazbe. Ker je imelo e-izobraževanje različen vpliv v primeru različnih ravni izobraževanja, bomo opisali kako je pandemija vplivala na osnovnošolske učence, ki so potrebovali največ podpore s strani staršev oziroma skrbnikov in nadaljevali s srednješolci, ki so bili pri izvajanju e-izobraževanja že malce bolj samostojni in niso potrebovali konstantne podpore staršev. Na koncu pa se bomo dotaknili še skupine dodiplomskih in podiplomskih študijev, ki bi morali pri osvajanju znanja biti samostojni, zato je e-izobraževanje na to skupino imelo gledano na pridobivanje znanja najmanj negativnega učinka. E-izobraževanje tekom pandemije je bila za vse izobraževance temeljni izziv. Dekleta, kot tudi fantje so se prvotno morali najprej spopasti z osamljenostjo, ki je bila razlog zaprtja držav po celotnem svetu, ki je terjala dolgotrajna negativna emocionalna čustva (Reimers, 2022, str. 186). Dosedanje študije nam bodo pomagale pridobiti vpogled na stanje uspešnosti e-izobraževanja, katera bo v pomoč tudi pri anketnem vprašalniku, ki je bil uporabljen v članku. Osnovne šole V začetku izvajanja e-izobraževanja je bilo potrebno pripraviti učno gradivo, ki je bilo primerno potrebam, kot tudi prilagojeno razmeram, se pravi vzpostaviti spletno dostopnost. Za sam razvoj teh vseh gradiv je bilo potrebnega obilo časa, truda, kot tudi same osredotočenosti učitelja, ker se je način izvajanja in predajanja znanja povsem spremenil v primerjavi z že ustaljenim. Ne le, da je bilo gradivo primerno za učence, moralo je biti razumljivo tudi staršem, saj so v času pandemije prevzeli določeno vlogo učitelja in so snov morali razumeti tudi sami. Potrebno je bilo oblikovati zanimive učne metode, saj otroci hitro izgubijo zanimanje in tako postopoma opuščajo sodelovanje pri spletnem učenju. V tako kratkem času, ko so se vladni organi odločili za izvajanje e-izobraževanja je bila v tem primeru nujna podpora staršev, kot tudi učiteljev. Potrebno je bilo vzpostaviti stalno podporo Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 231 usposabljanja s strani učiteljev pri uporabi novih tehnologij in spletnega učenja, po drugi strani pa je bil za uspešno izvajanje spletnega učenja potrebno sodelovanje staršev za skupno prizadevanje pridobivanja znanja in razumevanje učnih procesov otrok (Schmidt, Kramer, Brose, Schmiedek, & Neubauer, 2020, str. 4-5). Raziskave in analize so pokazale, da so otroci bistveno pogrešali šole in fizično učenje, ki se izvaja v osnovnih šolah. V to ne vključujejo le učenje, ampak je to skupek vsega, kar pomeni, da so pogrešali druženje in izvajanje različnih iger z vrstniki, kot tudi druge razvojne potrebe. Ker šole zagotavljajo številne dodatne ugodnosti, kot so prehrana, dopoldansko varstvo so bile ranljive skupine osnovnošolskih otrok zelo na udaru. Prav ta skupina ranljivih otrok je potrebovala veliko več podpore s strani šole, kar je vključevalo tudi terapevtske storitve, ki so dobro vplivale na njihovo duševno zdravje. V času pandemije je bil dostop do omenjenih storitev skoraj v celoti onemogočen, kar je pustilo na otrocih dolgotrajne negativne posledice (Levinson, Phil, Cevik, & Lipsitch, 2020, str. 981). Osnovnošolci so imeli veliko težav pri upoštevanju danih domačih nalog in učnih dejavnosti. Seveda je potrebno poudariti, da so se težave razlikovale predvsem glede na socialni status staršev oziroma skrbnikov (Reimers, 2022, str. 185). Glede na raziskave je takratno zaprtje osnovnošolskih institucij v veliki meri bilo neučinkovito za to starostno skupino, saj je zelo verjetno pridobljeno znanje od doma vplivalo na končno doseženo izobrazbo, saj e-izobraževanje predstavlja veliko motenj za kakovostno pridobitev različnih znanj. Slabše pridobljeno znanje v prihodnosti vpliva na nižjo doseženo raven izobrazbe, ki pa dolgotrajno vodi v nižji plačni razred in na splošno slabšem življenjskem slogu (Christakis, van Cleve, & Zimmerman, 2020, str. 9). Srednje, višje in visoke šole Občutki oziroma čustva igrajo pomembno vlogo pri psihičnem počutju šolarjev, torej neposredno vplivajo na vse vidike njihovega akademskega življenja. Natančneje, ugotovljeno je bilo, da so pozitivni občutki npr. uživanje in zanimanje za šolo, povezano s pozornostjo, koncentracijo, angažiranostjo in vztrajnostjo učencev pri učnih dejavnostih, kateri pozitivno korelirajo z učnimi dosežki. Po drugi strani pa je znano, da negativni občutki npr. dolgčas, izgorelost in tesnoba zmanjšujejo kognitivne vire, kar negativno vpliva na šolsko uspešnost in seveda posledično, učni uspeh. Ugotovljeno je bilo, da je pandemija COVIDA-19 študentom na vseh akademskih ravneh naložila ogromno čustveno breme in ogrozila njihovo duševno zdravje (Camacho-Zuniga, Pego, Escamilla, & Hosseini, 2021, str. 1). Za ovrednotenje posledic zaprtja šol in vpeljavo e-izobraževanja na srednjih, višjih ter visokih šolah, se bomo naslonili na 8-tedensko zaporedno raziskavo, opravljeno v Mehiki, katera je zajemala 13.000 šolarjev na omenjenih akademskih ravneh (Camacho-Zuniga, Pego, Escamilla, & Hosseini, 2021, str. 1). Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 232 Študija je temeljito analizirala različne spektre njihovih občutkov v času karantene, da bi ocenili njihovo raven energije, vrsto njihovih prevladujočih občutkov in zaznali morebitne potrebe po strokovni pomoči pri obvladovanju čustev. Ugotovitve so pokazale, da so šolarji na vseh akademskih ravneh (srednja, visoka in višja šola) izkazali negativne občutke in nizko raven energije kot posledico zaprtja. Z odprto anketo je bilo zaznati širok spekter občutkov, ki so jih takrat doživljali. Med temi je bilo 5 občutkov izbranih kot najbolj opaznih in negativnih, vključno s tesnobo, depresijo, utrujenostjo, stresom in preobremenjenostjo. Na splošno je 14 % tistih, ki so poročali o teh občutkih ugotovilo, da so anksiozni in/ali depresivni, prepoznali so tudi potrebo po strokovni pomoči pri obvladovanju svojih čustev. Med temi 5 občutki je morda presenetljiv pojav občutka utrujenosti kot razloga za strokovno pomoč, saj se tak občutek običajno ne pojavlja v uveljavljenih lestvicah akademskih občutkov, zabeleženih v dosedanji literaturi. Vse kategorije študentov, ne glede na njihovo akademsko raven, so poročale o nizki energijski ravni in ugotovile, da so okoliščine zapora neprijetne ali zelo neprijetne. Čeprav so ti občutki prevladovali pri vseh akademskih ravneh, je bilo pri srednje in višješolcih čustvena valenca nagnjena k zelo neprijetnemu, višješolci pa so svoje občutke prepoznali kot neprijetne. Medtem ko so dijaki na srednji šoli v 8-tedenski analizi pokazali nihanja čustev, so visokošolski študenti vztrajno zniževali raven energije in čustveno nihanje svojih občutkov, medtem ko so višješolski študenti v primerjavi z ostalimi ostali mirni in zbrani. V prvem in drugem tednu analiziranja, je med visoko in višješolci prevladoval občutek zaskrbljenost, kar lahko odraža njihovo zavedanje o svetovni zdravstveni krizi in le-ta morda zrcali njihovo širšo odgovornost v življenju. Najpogosteje omenjen občutek med srednješolci pa je bila utrujenost (15,28 % udeležencev) (Camacho-Zuniga, Pego, Escamilla, & Hosseini, 2021, str. 2). Interupcije v izobraževanju povzročene od začetka pandemije COVIDa-19, poudarjajo ključne izzive in nudijo priložnost za nadaljnji premislek glede možnih nadomestnih ukrepov v izobraževalnem sektorju. Nove politike in smernice bi pripomogle k ublažitvi nekaterih negativnih učinkov ter pripravile učitelje kakor tudi študente na prihodnjo zdravstveno krizo (Chaturvedi, Vishwakarma, & Singh, 2021, str. 1). Izvajanje pouka na daljavo, ki je bilo uvedeno skoraj čez noč na vseh ravneh šolanja je že v osnovi zahteval vključenost skrbnikov, še posebej pri mlajših otrocih. Drugačen način izvajanja pouka je spremenil načine in možnosti za preverjanje opravljanja šolskih zadolžitev, ki so se kazale v večjih težavah pri upoštevanju učnih zadolžitev. Nekateri avtorji poročajo o neučinkovitosti izvedbe pedagoškega procesa v času zaprtja, predvsem na osnovnošolski ravni (Christakis, van Cleve, & Zimmerman, 2020, str. 2). Nujna je bila podpora staršev in učiteljev (Schmidt, Kramer, Brose, Schmiedek, & Neubauer, 2020, str. 4-5), pravzaprav je bil v nekaterih izobraževalnih institucijah proces že v osnovi zastavljen tako, da je pričakoval od staršev oziroma skrbnikov, da aktivno sodelujejo. Omenili smo, da so nekatere študije poročale o tem, da so v nekaterih primerih učitelji snov, ki jo je bilo potrebno preučiti najprej Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 233 poslali staršem oziroma skrbnikom ter nanje prenesli odgovornost za prenos informacij in znanja, kar pa je bilo ob delu dvojno obremenjujoče. Seveda so pri tem pomembne razlike glede na socio-ekonomski in izobrazbeni status starša, kot tudi razlike glede na starost otroka in posledično njegovo samostojnost v pedagoškem procesu. Glede na to, da so tudi druge raziskave pokazale, da so starši oziroma skrbniki šoloobveznih otrok doživeli višje stopnje psihološke stiske v času epidemije covid 19, da so bili pri tem še posebej izpostavljeni mlajši in nižje izobraženi ter tisti, ki so sočasno tudi delali od doma (Calear et al., 2022, str. 2) nas je navedeno zanimalo tudi v naši raziskavi. V osnovi našo raziskavo usmerjata dve raziskovalni vprašanji (RV): RV1: Ali se ocena zadovoljstva s potekom pouka na daljavo ter ocena možnosti usklajevanja delovnih obveznosti, obveznosti doma ter sodelovanja pri pouku na daljavo razlikuje glede na dodatno obremenitev skrbnika z delom od doma in glede delitev odgovornosti za sodelovanju pri pouku na daljavo skrbnika z drugimi skrbniki? RV2: Ali se ocena zadovoljstva s potekom pouka na daljavo ter ocena možnosti usklajevanja delovnih obveznosti, obveznosti doma ter sodelovanja pri pouku na daljavo razlikuje glede na način organizacije pedagoškega procesa? Ob tem smo, upoštevajoč razpoložljive podatke, analizirali tudi v nekatere druge dejavnike, kot je starost otroka ter starost in izobrazba skrbnika. Kar pa ni bil osnovni fokus naše raziskave. Izhajajoč iz osnovnega namena in cilja raziskave, iz razpoložljivih teoretičnih izhodišč ter postavljenih raziskovalnih vprašanj, smo oblikovali naslednje hipoteze: H1a: Zadovoljstvo s potekom pouka na daljavo je bilo nižje, če je moral skrbnik poleg pomoči pri poteku pouka na daljavo tudi delati od doma H1b: Ocena možnosti usklajevanja delovnih obveznosti, obveznosti doma ter sodelovanja anketiranih skrbnikov otrok pri pouku na daljavo je bila nižja, če je moral skrbnik poleg pomoči pri poteku pouka na daljavo tudi delati od doma. H2a: Zadovoljstvo s potekom pouka na daljavo je bilo nižje, če je bil respondent tisti izmed skrbnikov, na katerem je bilo težišče odgovornosti za pomoč otroku pri pouku na daljavo. H2b: Ocena možnosti usklajevanja delovnih obveznosti, obveznosti doma ter sodelovanja anketiranih skrbnikov otrok pri pouku na daljavo je bila nižja, če je bil respondent tisti izmed skrbnikov, na katerem je bilo težišče odgovornosti za pomoč otroku pri pouku na daljavo. Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 234 H3a: Zadovoljstvo s potekom pouka na daljavo je bilo višje, če je bil učitelj/profesor bolj proaktiven in je zahteval povratno informacijo za potrebe pregleda pravilnosti nalog, ustreznosti izdelkov idr. H3b: Ocena možnosti usklajevanja delovnih obveznosti, obveznosti doma ter sodelovanja anketiranih skrbnikov otrok pri pouku na daljavo je bila višja, če je bil učitelj/profesor bolj proaktiven in je zahteval povratno informacijo za potrebe pregleda pravilnosti nalog, ustreznosti izdelkov idr. H4a: Zadovoljstvo s potekom pouka na daljavo je bilo višje, če je učitelj/profesor zagotovil ustrezno razlago snovi in pošiljal navodila katere naloge je potrebno narediti. H4b: Ocena možnosti usklajevanja delovnih obveznosti, obveznosti doma ter sodelovanja anketiranih skrbnikov otrok pri pouku na daljavo je bila višja, če je učitelj/profesor zagotovil ustrezno razlago snovi in pošiljal navodila katere naloge je potrebno narediti. H5a: Zadovoljstvo s potekom pouka na daljavo je bilo nižje, če je bila izvedba pouka na daljavo zastavljena tako, da je zahtevala od skrbnika otroka, da sodeluje pri pouku na daljavo. H5b: Ocena možnosti usklajevanja delovnih obveznosti, obveznosti doma ter sodelovanja anketiranih skrbnikov otrok pri pouku na daljavo je bila nižja , če je bila izvedba pouka na daljavo zastavljena tako, da je zahtevala od skrbnika otroka, da sodeluje pri pouku na daljavo. 3 Metoda Raziskava je bila izvedena v dveh daljših valovih zaprtja šol v Sloveniji in izvajanja pouka na daljavo z anketiranjem skrbnikov otrok, ki so se šolali na daljavo. V šolskem letu 2019/2020 in 2020/2021 so bili namreč vrtci in šole v dveh večjih valovih zaprti več tednov, najprej v obdobju od 16.3.2020 do 18./25.5. oziroma do konca šolskega leta (za nekatera starostna obdobja) (Križaj idr., 2021, str. 2), v šolskem letu 2020/2021 pa od 14 – 17 tednov v enem kosu (različno za različna starostna obdobja) (Logaj, V. 2021, str. 9). Čeprav nismo zasledili, da bi v času zaprtja šol potekala raziskava podobna naši, so kasnejše študije naslovile podobna vprašanja. Na primer poročilo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod Republike Slovenije za šolstvo z naslovom Šolsko leto 2021/22 v Republiki Sloveniji v razmerah, povezanih s covidom-19 (Logaj, 2021). Čeprav ne gre za popolnoma primerljivo študijo, skušamo v zaključku potegniti vzporednico in primerjati zaključno ugotovitev obeh študij. Končna verzija vprašalnika je bila usklajena v sodelovanju s strokovnjaki kadrovske in pedagoške stroke (2 strokovnjaka iz obeh skupin z vsaj 10 leti delovnih izkušenj na svojem delovnem področju). Anketiranje je bilo v obeh valovih izvedeno s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. In sicer obakrat po nekaj tednih od zaprtja vzgojno izobraževalnih Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 235 ustanov (da je bila izkušnja poteka bolj konkretna in ne rezultat vtisa prvih nekaj dni prehoda na nov popolnoma neznan sistem) in med dejanskim trajanjem pouka na daljavo. Za takratno časovno točko izvedbe anketiranja smo se določili, ker smo želeli zajeti relevantne in sveže vtise iz neposredne izkušnje, ne ocene s časovnim zamikom oziroma po spominu, kar bi bilo mogoče izvesti v ponovljenem merjenju tudi danes. Z izvedbo raziskave smo želeli zajeti stanje v unikatnem obdobju, ki je bil aktualen točno takrat in ga ni mogoče ponoviti. K sodelovanju so bili povabljeni obiskovalci različnih spletnih strani in forumov, ki so bili hkrati tudi skrbniki otrok, ki se udeležujejo pouka na daljavo. Hkrati so bili vsi obiskovalci spletnih stani in forumov povabljeni, da povezavo do spletne ankete delijo z drugimi kontakti/uporabniki spleta, ki so ravno tako skrbniki otrok na šolanju na daljavo. Glede na navedeno gre za priložnosten vzorec, ne slučajen, kar omejuje možnosti posploševanja. Dobljene podatke smo analizirali s pomočjo metod univariatne statistične analize in opisnih statistik (frekvenčne porazdelitve, srednje vrednosti, asimetrija, sploščenost), nekaterih metod bivariatne statistične analize (t-test, Pearsonov koeficient) ter s pomočjo faktorske analize. Manjkajočih vrednosti je bilo malo, tako da stopnja neodgovora pri posamezni spremenljivki v analizi ni pomenila dodatne težave. Slika 1. Model raziskave. Frekvenčna porazdelitev je prikaz, ki ga določajo urejene vrednosti ali skupine vrednosti in njihove frekvence. Glede na metode analize, ki smo jih želeli uporabiti, nas je zanimalo predvsem, ali se spremenljivke porazdeljujejo normalno. Pri tem sta nas zanimala koeficienta Teoretična izhodišča •Pregled do sedaj objavljenih študij o izvajanju pouka na daljavo v čau Covid-19. Raziskovalno vprašanje •Kakšni so bili učinkovitost in učinki pouka na daljavo v Sloveniji v času epidemije Covid-19 skozi oči skrbnikov otrok? Merski instrument in vzorčenje •Spletni anketni vprašalnik. •Priložnostni vzorec. Kvantitativna analiza •univariatna statistična analiza, opisnie statistike, bivariatna statistična analiza (t-test, Pearsonov koeficient), eksploratorna faktorska analiza. Interpretacija rezultatov in zaključki •Preverba povezave med zadovoljstvom skrbnikov s potekom pouka na daljavo in njihove ocene možnosti usklajevanja z delovnimi obveznostmi glede na izbrane dejavnike na strani skrbnika, na strani učitelja/profesorja ter glede na način izvedbe pouka na daljavo (zahteve po vključenosti skrbnika v izvedbo). Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 236 sploščenosti (ang. kurtosis) in asimetrije (ang. skewness). Rezultati so navedeni v tabeli 6. Kot približno normalno porazdeljene spremenljivke smo definirali tiste, pri katerih vrednosti koeficientov asimetrije in sploščenosti ležijo med 1 in –1. Odstopanja od te vrednosti smo posebej izpostavili, nismo pa spremenljivk izključili iz nadaljnje analize zaradi njihove vsebinske pomembnosti. V članku smo prikazali več srednjih vrednosti (modus, mediano in aritmetično sredino oziroma povprečno vrednost). Ker je aritmetična sredina tista mera srednje vrednosti, ki je primerna za približno normalno porazdeljene številske spremenljivke, bo na njej največji poudarek. Ker je spremenljivka, ki predstavlja oceno zadovoljstva z izvajanjem pouka na daljavo, sestavljena iz več indikatorjev, nas je zanimala notranja konsistentnost sestavljene spremenljivke. Izhodiščno merilo za združevanje indikatorjev v združene spremenljivke je bil vsebinski premislek, izvedba faktorske analize (konstruktna veljavnost) in preverba notranje konsistentnosti, ki smo jo preverjali z izračunom Cronbachovega koeficienta alfa. Izmed metod bivariatne statistike smo uporabili t-test in Pearsonov koeficient korelacije. S Pearsonovim koeficientom korelacije merimo jakost linearne povezave med dvema številskima spremenljivkama, ki sta normalno porazdeljeni. S t-testom smo preverjali ali so razlike v povprečnih vrednostih med različnimi skupinami statistično značilne ali ne. 4 Rezultati 4.1 Predstavitev realiziranega vzorca in druge opisne statistike Povprečna starost zaposlenih, ki so sodelovali v raziskavi je znašala 36,87 let. V povprečju imajo 2 otroka. Zadolžitev za pomoč otroku pri pouku na daljavo je bila v veliki večini v domeni respondenta, ki je sodeloval v raziskavi (386 respondentov, oziroma 80,1%), le v manjšem delu je bila skrb za to v domeni drugega skrbnika ali je bila enakomerno porazdeljena (96 respondentov, oziroma 19,9%). Tabela 1. Izpolnjeni vprašalniki v obeh valovih zaprtja šol in izvajanja pouka na daljavo. Število izpolnjenih vprašalnikov Prvi val 321 Drugi val 161 Skupaj 482 V prvem valu zaprtja šol je bilo izpolnjenih 321 vprašalnikov. V drugem valu je v anketiranju sodelovalo 161 posameznikov (tabela 1). Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 237 Tabela 2. Izobrazba respondentov. Število % Osnovna šola ali manj 7 1,5 Poklicna šola 65 13,5 Srednja šola 169 35,1 Višja šola 79 16,4 Fakulteta ali več 161 33,5 Skupaj 481 100,0 Manjkajoče vrednosti 1 Izobrazbena struktura (tabela 2) sodelujočih kaže, da je v anketiranju sodelovalo največ posameznikov s srednješolsko izobrazbo ter fakultetno ali višjo izobrazbo. Tabela 3. Ali respondent v času zaprtja šol in pouka na daljavo delal od doma. Število % Da 112 23,2 Ne 332 68,9 Občasno 38 7,9 Skupaj 482 100,0 Velika večina zaposlenih v času zaprtja šol ni delala od doma (tabela 3). 31,1% sodelujočih je v času zaprtja šol delalo od doma stalno ali začasno. Tabela 4. Ali je respondent v času zaprtja šol in pouka na daljavo pomagal otroku pri pouku na daljavo (razlaga snovi, pojasnjevanje, kaj je potrebno narediti pri nalogi, pomoč pri izdelavi izdelka idr.). Število % Da, sistem je tako naravnan, da brez tega ne gre 314 65,4 Ne, ni potrebno 166 34,6 Skupaj 480 100,0 Manjkajoče vrednosti 1 Kar 65,4 % sodelujočih je navedlo, da so v času zaprtja šol in pouka na daljavo pomagali otroku pri pouku na daljavo (tabela 4) z razlago snovi, pojasnjevanje, kaj je potrebno narediti pri nalogi, pomagali pri izdelavi izdelka idr. Opisne statistike v tabeli 5 so izračunane na skupni bazi anketiranih v prvem in drugem valu zaprtja šol. Pred tem smo izvedli statistično analizo primerjave vrednosti vključenih spremenljivk v prvem in drugem valu, ki pa ni pokazala statistično značilnih razlik. Vrednosti pri vseh spremenljivkah so bile merjene na lestvici Likartovega tipa od 1-5. Pri združeni spremenljivki je bilo upoštevano povprečje vseh 5 indikatorjev zadovoljstva z izvedbo pouka na daljavo. Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 238 Tabela 5. Zadovoljstvo z izvedbo pouka na daljavo in ocena možnosti usklajevanja obveznosti s poukom na daljavo. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. N Odgovori 479 474 482 481 478 480 480 manjkajoče vrednosti 3 8 0 1 4 2 2 M 2,45 3,49 4,02 3,54 3,80 2,98 3,13 Standardna napaka M 0,059 0,047 0,049 0,056 0,052 0,056 0,055 Mediana 2,00 3,60 4,00 4,00 4,00 3,00 3,00 Modus 1 4,00 5 5 5 3 3 SD 1,299 1,013 1,079 1,221 1,135 1,234 1,209 Varianca 1,687 1,027 1,164 1,491 1,287 1,524 1,462 Koeficient asimetrije 0,372 -0,314 -0,698 -0,409 -0,607 -0,008 -0,106 Std. nap. koef. asim. 0,112 0,112 0,111 0,111 0,112 0,111 0,111 Koeficient sploščenosti -1,042 -0,912 -0,762 -0,849 -0,580 -0,935 -0,810 Std. nap. koef. spl. 0,223 0,224 0,222 0,222 0,223 0,222 0,222 Minimum 1 1,20 1 1 1 1 1 Maksimum 5 5,00 5 5 5 5 5 Zaloga vrednosti 1 - zelo je naporno do 5 - opravim z lahkoto. Združena spremenljivk a (povprečje 5 indikatorjev zadovoljstva ). 1 - popolnoma nezadovoljni do 5 - popolnoma zadovoljni. 1 - popolnoma nezadovoljni do 5 - popolnoma zadovoljni. 1 - popolnoma nezadovoljni do 5 - popolnoma zadovoljni. 1 - popolnoma nezadovoljni do 5 - popolnoma zadovoljni. 1 - popolnoma nezadovoljni do 5 - popolnoma zadovoljni. Legenda: 1 Kako ocenjujete možnosti usklajevanja delovnih obveznosti, obveznosti doma ter sodelovanja pri pouku na daljavo? 2 Zadovoljstvo z izvedbo pouka na daljavo (združenih 5 indikatorjev zadovoljstva). 3 Ali ste zadovoljni ali nezadovoljni z odzivnostjo učiteljev. 4 Ali ste zadovoljni ali nezadovoljni s posredovanjem razlag učne snovi. 5 Ali ste zadovoljni ali nezadovoljni z dajanjem navodil za delo od doma. 6 Ali ste zadovoljni ali nezadovoljni z obsegom dela, ki ga morate vi kot starši vložiti v pouk / izobraževanje na daljavo. 7 Ali ste zadovoljni ali nezadovoljni s časovno obremenitvijo otrok za delom za šolo Ocene indikatorjev zadovoljstva s potekom pouka na daljavo, združene spremenljivke zadovoljstva s potekom pouka na daljavo ter ocene možnosti usklajevanja delovnih obveznosti, obveznosti doma ter sodelovanja pri pouku na daljavo se porazdeljujejo približno normalno. Povprečna vrednost ocene možnosti usklajevanja delovnih obveznosti, obveznosti doma ter sodelovanja pri pouku na daljavo je relativno nizka in znaša 2,45 na 5 stopenjski lestvici. Kljub temu je zadovoljstvo z izvedbo pouka na daljavo (združenih 5 indikatorjev zadovoljstva) precej višja, saj znaša povprečna vrednost 3,49 na 5 stopenjski lestvici. Če podrobneje pogledamo posamezni indikator, ki tvori združeno spremenljivko zadovoljstva z izvedbo pouka na daljavo, vidimo, da je povprečna vrednost najvišja pri oceni zadovoljstva z odzivnostjo učiteljev, sledi povprečna ocena zadovoljstva z dajanjem navodil za delo od doma. Nekoliko nižja je povprečna vrednost s posredovanjem razlag učne snovi in s časovno obremenitvijo otrok z delom za šolo. Najnižja povprečna ocena, in hkrati edina pod 3 je pri Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 239 indikatorju zadovoljstva z obsegom dela, ki so ga morali vložiti starši v pouk / izobraževanje na daljavo. Tabela 6. Analiza notranje konsistentnosti združene spremenljivke zadovoljstva z izvajanjem pouka na daljavo (Cronbachov alfa koeficient). Cronbachov alfa koeficient N 0,912 5 Pred oblikovanjem združene spremenljivke zadovoljstva s potekom pouka na daljavo je bila izvedena eksploratorna faktorska analiza (EFA) in izračunan Cronbachov alfa koeficient. Statistike dobljene pri izvedbi EFA znašajo: KMO 0,844, Bartlettov test s p<0,001, hi2 model z rezultati 169,080, 5, p < 0.001 in CFI 0,905. Vrednost Cronbachovega alfa koeficienta za 5 indikatorjev zadovoljstva s potekom pouka na daljavo skupaj je zelo visoka (0,912) in kaže na močno notranjo konsistentnost. Analiza je ravno tako pokazala, da odvzem katerega koli izmed 5 indikatorjev iz skupne spremenljivke ne bi povečala notranje konsistentnosti. V nadaljnjih analizah je bila uporabljena zgolj združena spremenljivka in ne posamezen indikator. Le pri izvedbi korelacijske analize je bil upoštevan vpogled v vsak posamezen indikator združene spremenljivke. Tabela 7. Naprave, ki jih otroci uporabljajo pri pouku na daljavo. Naprave, ki jih otroci uporabljajo pri pouku na daljavo. delovne zvezke, učbenike in zvezke tablica z dostopom do interneta mobilni telefon Računalnik NE 43 370 327 95 DA 439 112 155 387 Skupaj 482 482 482 482 Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 240 Slika 2. Naprave, ki jih otroci uporabljajo pri pouku na daljavo (%). Tabela 7 in slika 2 kažeta katere naprave so otroci uporabljali pri pouku na daljavo. Otroci so v največjem deležu uporabljali delovne zvezke, učbenike in zvezke ter računalnik. Bistveno manj pa mobilni telefon in tablico z dostopom do interneta. Tabela 8. Sodelovanje respondenta neposredno pri izobraževanju (razlaga snovi, pojasnjevanje, kaj je potrebno narediti pri nalogi, pomoč pri izdelavi izdelka idr.). Število % Da, razlage, ki jih posredujejo učitelji/profesorji niso dovolj ali pa jih sploh ni. 107 22,3 Da, že v navodilu je pričakovana pomoč staršev oziroma njihovo sodelovanje. 207 43,1 Ne, razlage, ki jih posredujejo učitelji/profesorji so povsem dovolj. 94 19,6 Ne, samo zagotovim, da prejme navodila o tem, kaj mora narediti (npr. otrok sam nima dostopa do internega, e-asistenta). 72 15,0 Skupaj 480 100,0 Manjkajoče vrednosti 2 Med anketiranci, ki so sodelovali v izvajanju pouka na daljavo z razlago snovi, pojasnjevanjem, kaj je potrebno narediti pri nalogi, pomočjo pri izdelavi izdelka idr. (tabela 8) je kar dve tretjini tistih, ki so navedli, da je že v navodilu pričakovana pomoč staršev oziroma njihovo sodelovanje. Glede na vse sodelujoče v raziskavi to predstavlja 43,1 %. 8,9 76,8 67,8 19,7 91,1 23,2 32,2 80,3 0,0 20,0 40,0 60,0 80,0 100,0 120,0 delovne zvezke, učbenike in zvezke tablica z dostopom do interneta mobilni telefon računalnik NE (%) DA (%) Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 241 Tabela 9. Način posredovanja razlage snovi s strani učitelja/profesorja. Število % Učitelj/profesor zagotovi razlago snovi (v e-učilnici, preko posnetkov ali podrobni teksti) ter pošlje navodilo katere naloge je potrebno narediti iz učbenika ali delovnega zvezka. 237 58,37 Učitelj/profesor večinoma samo posreduje seznam nalog in številke poglavij, ki jih mora otrok predelati v delovnem zvezku ali učbeniku. 169 41,63 Skupaj 406 100,0 Manjkajoče vrednosti 76 Med anketiranci, ki so odgovorili na vprašanje o načinu/obsegu posredovanja razlage snovi s strani učitelja, jih je 58,37 % navedlo, da učitelj/profesor zagotovi razlago snovi (v e-učilnici, preko posnetkov ali podrobni teksti) ter pošlje navodilo katere in 41,63%, da učitelj/profesor večinoma samo posreduje seznam nalog in številke poglavij, ki jih mora otrok predelati v delovnem zvezku ali učbeniku (tabela 9). 4.2 Učinki na zadovoljstvo s potekom pouka na daljavo in možnosti usklajevanja z drugimi obveznostmi Z izračunom Pearsonovega koeficienta korelacije (tabela 10) smo preverili obstoj statistično značilnih povezanosti združene spremenljivke ocene poteka pouka na daljavo in ocene možnosti usklajevanja obveznosti pouka na daljavo z drugimi obveznostmi z nekaterimi drugimi dejavniki, ki jih v hipoteze nismo zajeli, so pa z vidika drugih študij, ki jih v teoretičnih izhodiščih navajamo pomembni, na primer s število otrok, triado oziroma razredom šolanja otroka (ki nakazuje starost otroka), starostjo ali izobrazbo respondenta. Statistično značilnih razlik korelacijska analiza ni pokazala. So se pa pokazale nekatere statistično značilne povezave s posameznim dejavnikom pouka na daljavo v primeru starejših anketiranih skrbnikov in anketiranih skrbnikov z mlajšim otrokom (nižje zadovoljstvo s posameznimi dejavniki pouka na daljavo). Višja izobrazba anketiranih skrbnikov je povezana z boljšo oceno možnosti preverjanja znanja na daljavo. Na tem mestu opozarjamo, da tako starost otroka (merjena s starostnimi sklopi vrtec, posamezne triade v osnovni šoli, srednja šola) kot izobrazba anketiranca nista čisti ordinalni spremenljivki, zato je nujna previdna interpretacija. Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 242 Tabela 10. Ocena poteka pouka na daljavo in možnosti usklajevanja z drugimi obveznostmi glede na število in starostno obdobje otroka ter starost in izobrazbo starša. Število otrok Starost (leta) Izobrazba: *** triada OŠ / letnik srednje šole otroka *** Kako ocenjujete potek dosedanjega pouka na daljavo? Pearsonov koef. korel. 0,060 -0,029 0,029 -0,081 Sig. (2-repi) 0,216 0,543 0,522 0,101 N 426 430 481 408 Kako ocenjujete možnosti usklajevanja delovnih obveznosti, obveznosti doma ter sodelovanja pri pouku na daljavo? Pearsonov koef. korel. -0,009 -0,003 -0,066 0,029 Sig. (2-repi) 0,856 0,954 0,152 0,563 N 424 427 478 406 Ali ste zadovoljni ali nezadovoljni z odzivnostjo učiteljev Pearsonov koef. korel. -0,027 -,113 * 0,074 -,188 ** Sig. (2-repi) 0,573 0,019 0,104 0,000 N 426 430 481 408 Ali ste zadovoljni ali nezadovoljni s posredovanjem razlag učne snovi Pearsonov koef. korel. -0,005 -,111 * -0,029 -,222 ** Sig. (2-repi) 0,925 0,022 0,525 0,000 N 425 429 480 407 Ali ste zadovoljni ali nezadovoljni z dajanjem navodil za delo od doma Pearsonov koef. korel. 0,016 -,121 * 0,033 -,222 ** Sig. (2-repi) 0,749 0,012 0,478 0,000 N 424 428 477 404 Ali ste zadovoljni ali nezadovoljni z obsegom dela, ki ga morate vi kot starši vložiti v pouk / izobraževanje na daljavo Pearsonov koef. korel. -0,021 -0,028 -0,079 -0,060 Sig. (2-repi) 0,662 0,563 0,085 0,227 N 424 428 479 408 Ali ste zadovoljni ali nezadovoljni s časovno obremenitvijo otrok za delom za šolo Pearsonov koef. korel. -0,027 -,102 * 0,026 -,176 ** Sig. (2-repi) 0,578 0,035 0,577 0,000 N 424 428 479 407 Kako gledate na možnost preverjanja znanja na daljavo? Pearsonov koef. korel. -0,039 0,054 ,122 * -0,067 Sig. (2-repi) 0,452 0,290 0,011 0,180 N 378 390 434 405 Opombe. *. Korelacija je statistično značilna pri tveganju 0.05 (2-repi). **. Korelacija je statistično značilna pri tveganju 0.01 (2-repi). *** spremenljivki smo obravnavali kot ordinalni. Z izračunom t-testa smo preverjali obstoj statistično značilnih razlik v povprečni oceni poteka pouka na daljavo (združena spremenljivka 5 indikatorjev) ter o možnosti usklajevanja obveznosti pouka na daljavo z drugimi obveznostmi glede na izbrane spremenljivke. In sicer glede na to ali anketirani skrbnik dela od doma ali ne, glede na težišče zadolžitev za pomoč otroku pri pouku na daljavo (izključno pri respondentu ali enakomerno oziroma pri drugemu skrbniku), glede na kakovost in obseg učne razlage učitelja/profesorja, glede na to ali učitelj/profesor zahteva povratno informacijo za potrebe pregleda pravilnosti nalog, Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 243 ustreznosti izdelkov idr. ter glede na to ali mora respondent (skrbnik) sodelovati pri pouku na daljavo. Rezultati so prikazani v tabelah 11-15. T- test na vzorcu zbranih podatkov je pokazal, da med skrbniki, ki so v času trajanja pouka na daljavo delali od doma ali niso delali od doma ni statistično značilnih razlik v oceni poteka pouka na daljavo. Obstajajo statistično značilne razlike v oceni možnosti usklajevanja obveznosti pouka na daljavo z drugimi obveznostmi. In sicer, je povprečna vrednost v primeru, da so skrbniki delali od doma, nižja, kot v primeru, da niso delali od doma. Podrobni rezultati in pripadajoče statistika so predstavljene v tabeli 11. T- test na vzorcu zbranih podatkov je pokazal, da obstajajo statistično značilne razlike v oceni poteka pouka na daljavo glede na to, ali gre za skrbnika respondenta, na katerem je bilo težišča odgovornosti za pomoč pri pouku na daljavo, ali gre za drugega skrbnika oziroma enakomerno porazdelitev obveznosti, na katerem je bilo težišče odgovornosti za pomoč pri pouku na daljavo. In sicer je povprečna ocena višja v primeru skrbnikov respondentov, na katerih je bilo težišče odgovornosti za pomoč pri pouku na daljavo. Statistično značilnih razlik v oceni možnosti usklajevanja obveznosti pouka na daljavo z drugimi obveznostmi analiza na primeru primerjave skrbnikov, na katerih je bilo težišče odgovornosti za sodelovanje v pri pouku na daljavo in drugih skrbnikov pretežno zadolženih za pomoč pri pouku na daljavo, ni pokazala. Podrobni rezultati in pripadajoče statistika so predstavljene v tabeli 12. T-test je na primeru na vzorcu zbranih podatkov pokazal da obstajajo statistično značilne razlike v oceni poteka pouka na daljavo glede na to, ali je učitelj/profesor zahteval povratno informacijo za potrebe pregleda pravilnosti nalog, ustreznosti izdelkov idr. ali ne. In sicer je v primeru, da je učitelj/profesor zahteval povratno informacijo, povprečna ocena višja kot v primeru, da povratne informacije ni zahteval. Statistično značilnih razlik glede na to, ali je učitelj/profesor zahteval povratno informacijo ali ne, analiza na v primeru primerjave povprečne vrednosti ocene možnosti usklajevanja obveznosti pouka na daljavo z drugimi obveznostmi ni pokazala. Podrobni rezultati in pripadajoče statistika so predstavljene v tabeli 13. T-test na vzorcu zbranih podatkov je pokazal, da je bila povprečna ocena poteka pouka na daljavo ter tudi povprečna ocena možnosti usklajevanja obveznosti pouka na daljavo z drugimi obveznostmi statistično značilno višja v primeru, da je učitelj/profesor zagotovil razlago snovi (v e-učilnici, preko posnetkov ali podrobnih tekstov) ter pošiljal navodila katere naloge je potrebno narediti iz učbenika ali delovnega zvezka, kot v primeru, da je učitelj/profesor večinoma samo posredoval seznam nalog in številke poglavij, ki jih mora otrok predelati v delovnem zvezku ali učbeniku. Podrobni rezultati in pripadajoče statistika so predstavljene v tabeli 14. Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 244 Ravno tako je t-test na vzorcu zbranih podatkov pokazal, da je bila povprečna ocena poteka pouka na daljavo ter tudi povprečna ocena možnosti usklajevanja obveznosti pouka na daljavo z drugimi obveznostmi statistično značilno višja v primeru, da sta bila potek in izvedba pouka na daljavo organizirana tako, da ni zahtevala od respondenta/skrbnika otroka, da sodeluje pri pouku na daljavo, v primerjavi, da je bi način izvedbe naravnan tako, da je od skrbnika zahteval sodelovanje pri pouku na daljavo. Podrobni rezultati in pripadajoče statistika so predstavljene v tabeli 15. Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 245 Tabela 11. Razlika v zadovoljstvu s potekom pouka na daljavo in možnosti usklajevanja z drugimi obveznostmi glede na to ali respondent dela od doma ali ne. Respondent dela od doma N M σ SE M F Sig. t df Sig. (2- repi) Razlika v M Razlika Std. Nap. 95% interval zaupanja Potek dosedanjega pouka na daljavo Da 112 3,38 1,07 0,10 Varianci sta enaki 1,13 0,29 -0,86 442 0,39 -0,10 0,11 -0,31 0,12 Ne 332 3,48 0,99 0,05 Varianci nista enaki -0,83 179,78 0,41 -0,10 0,12 -0,32 0,13 Možnost usklajevanja obveznosti pouka na daljavo z drugimi obveznostmi Da 112 2,05 1,15 0,11 Varianci sta enaki 11,20 0,00 -3,84 439 0,00 -0,54 0,14 -0,82 -0,26 Ne 329 2,59 1,33 0,07 Varianci nista enaki -4,12 220,37 0,00 -0,54 0,13 -0,80 -0,28 Tabela 12. Razlika v zadovoljstvu s potekom pouka na daljavo in možnosti usklajevanja z drugimi obveznostmi glede na težišče zadolžitev za pomoč otroku pri pouku na daljavo. Povprečna vrednost glede na izbrano spremenljivko N M σ SE M F Sig. t df Sig. (2- repi) Razlik a v M Razlika Std. Nap. 95% interval zaupanja Potek dosedanjega pouka na daljavo skrbnik respondent 386 3,52 0,99 0,05 Varianci sta enaki 1,50 0,22 2,43 480 0,02 0,28 0,12 0,05 0,508 drugi skrbnik ali enakomerna porazdelitev 96 3,24 1,10 0,11 Varianci nista enaki 2,28 135,68 0,02 0,28 0,12 0,04 0,53 Možnost usklajevanja obveznosti pouka na daljavo z drugimi obveznostmi skrbnik respondent 383 2,48 1,29 0,07 Varianci sta enaki 0,04 0,84 0,89 477 0,38 0,13 0,15 -0,16 0,42 drugi skrbnik ali enakomerna porazdelitev 96 2,34 1,32 0,14 Varianci nista enaki 0,88 144,15 0,38 0,13 0,15 -0,17 0,43 Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 246 Tabela 13. Razlika v zadovoljstvu s potekom pouka na daljavo in možnosti usklajevanja z drugimi obveznostmi glede na kakovost in obseg učne razlage učitelja/profesorja. Kako učitelj/profesor posreduje učno snov in navodila za učenje in naloge? N M Σ SE M F Sig. t df Sig. (2- repi) Razlik a v M Razlika Std. Nap. 95% interval zaupanja Potek dosedanjega pouka na daljavo Učitelj/profesor zagotovi razlago snovi ter pošlje navodilo katere naloge je potrebno narediti. 237 3,83 0,89 0,06 Varianci sta enaki 0,07 0,79 8,37 404,00 0,00 0,77 0,09 0,59 0,96 Učitelj/profesor večinoma samo posreduje seznam nalog in številke poglavij, ki jih mora otrok predelati. 169 3,05 0,96 0,07 Varianci nista enaki 8,26 344,42 0,00 0,77 0,09 0,59 0,96 Možnost usklajevanja obveznosti pouka na daljavo z drugimi obveznostmi Učitelj/profesor zagotovi razlago snovi ter pošlje navodilo katere naloge je potrebno narediti. 236 2,72 1,30 0,08 Varianci sta enaki 4,46 0,04 5,63 402,00 0,00 0,71 0,13 0,46 0,95 Učitelj/profesor večinoma samo posreduje seznam nalog in številke poglavij, ki jih mora otrok predelati. 168 2,02 1,16 0,09 Varianci nista enaki 5,74 381,98 0,00 0,71 0,12 0,46 0,95 Tabela 14. Razlika v zadovoljstvu s potekom pouka na daljavo in možnosti usklajevanja z drugimi obveznostmi glede na to ali učitelj/profesor zahteva povratno informacijo za potrebe pregleda pravilnosti nalog, ustreznosti izdelkov idr. Učitelj/profesor zahteva povratno informacijo. N M Σ SE M F Sig. t df Sig. (2- repi) Razlika v M Razlika Std. Nap. 95% interval zaupanja Potek dosedanjega pouka na daljavo Da 320,00 3,56 0,97 0,05 Varianci sta enaki 1,96 0,16 2,11 406,00 0,04 0,25 0,12 0,02 0,49 Ne 88,00 3,31 1,09 0,12 Varianci nista enaki 1,98 127,46 0,05 0,25 0,13 0,00 0,51 Možnost usklajevanja obveznosti pouka na daljavo z drugimi obveznostmi Da 318,00 2,44 1,29 0,07 Varianci sta enaki 0,05 0,81 0,29 404,00 0,77 0,05 0,16 -0,26 0,35 Ne 88,00 2,40 1,29 0,14 Varianci nista enaki 0,29 139,09 0,77 0,05 0,16 -0,26 0,35 Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 247 Tabela 15. Razlika v zadovoljstvu s potekom pouka na daljavo in možnosti usklajevanja z drugimi obveznostmi glede na to ali mora respondent (skrbnik) sodelovati pri pouku na daljavo. Povprečna vrednost glede na izbrano spremenljivko N M Σ SE M F Sig. t df Sig. (2- repi) Razlik a v M Razlika Std. Nap. 95% interval zaupanja Potek dosedanjega pouka na daljavo da, sistem je tako naravnan, da brez tega ne gre 314 3,22 0,98 0,06 Varianci sta enaki 1,68 0,20 -7,59 478,00 0,00 -0,70 0,09 -0,88 -0,52 ne, ni potrebno 166 3,92 0,93 0,07 Varianci nista enaki -7,70 349,96 0,00 -0,70 0,09 -0,88 -0,52 Možnost usklajevanja obveznosti pouka na daljavo z drugimi obveznostmi da, sistem je tako naravnan, da brez tega ne gre 313 2,14 1,19 0,07 Varianci sta enaki 0,01 0,90 -7,68 475,00 0,00 -0,91 0,12 -1,14 -0,68 ne, ni potrebno 164 3,05 1,29 0,10 Varianci nista enaki -7,49 309,12 0,00 -0,91 0,12 -1,15 -0,67 Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 248 5 Razprava Analiza z raziskavo zbranih podatkov je pokazala, da so anketiranci ocenjevali, da način izvedbe pouka na daljavo ni omogočal, da bi bila šola zgolj delovna zadolžitev pedagoških delavcev in obveznost otroka, temveč je zahtevala aktivno udeležbo staršev. Kar je bilo bolj izrazito z nižjo starostjo otrok. Kljub temu, da je večina staršev (več kot 60%) morala aktivno sodelovati v pedagoškem procesu (ne le nuditi tehnično podporo temveč tudi razlaga snovi, pojasnjevanje, kaj je potrebno narediti pri nalogi, pomoč pri izdelavi izdelka idr.) in ne glede na to, da je ne zanemarljiv odstotek staršev (41,63 %) navedel, da je učitelj/profesor posredoval zgolj seznam nalog in številke poglavij, ki jih mora otrok predelati v delovnem zvezku ali učbeniku, je povprečna vrednost ocene poteka pouka na daljavo in ocena možnosti za usklajevanje obveznosti s poukom na daljavo in drugimi obveznostmi relativno visoka. Kar morebiti kaže na veliko mero razumevanja respondentov (skrbnikov) do situacije, ki je bila v tistem trenutku za vse nova. Kljub temu, da tako starost kot izobrazba anketiranca nista čisti ordinalni spremenljivki in je zato nujna previdna interpretacija negativne povezanosti višje starosti skrbnika in nižje starosti otroka z manjšim zadovoljstvom z izvedbo pouka na daljavo, vsekakor nakazuje smer povezanosti, ki govori o tem, da je občutek obremenitev pri starejših skrbnikih lahko večji ravno tako je breme pedagoškega procesa veliko večje v primeru mlajših otrok. Na podlagi izvedene analize v raziskavi zbranih podatkov smo testirali postavljene hipoteze. Hipotezo H1a je na podlagi rezultatov analize mogoče ovreči. Zadovoljstvo s potekom pouka na daljavo ni bilo statistično značilno nižje, če je moral skrbnik poleg pomoči pri poteku pouka na daljavo tudi delati od doma. Ugotovitev je zanimiva in deloma kaže na to, da so skrbniki ločili svojo percepcijo izvedbe pouka na daljavo od svoje obremenitve v povezavi s tem. Hipotezo H1b ni mogoče ovreči na podlagi rezultatov analize. Ocena možnosti usklajevanja delovnih obveznosti, obveznosti doma ter sodelovanja anketiranih skrbnikov otrok pri pouku na daljavo je bila statistično značilno nižja, če je moral skrbnik poleg pomoči pri poteku pouka na daljavo tudi delati od doma. Ugotovitev je pričakovana, saj gre v primeru dela od doma in sočasne pomoči otroku pri pouku na daljavo za bistveno večjo obremenitev za starša in manjše možnosti za usklajevanje z drugimi obveznostmi. V kategorijo skrbnikov, ki niso delali od doma sodijo tisti, ki niso zaposleni, tisti, ki so zaposleni, a so, ali delali na lokaciji, ali pa so uveljavljali plačano odsotnost z dela zaradi višje sile (zaprtje šol za otroke do vključno 5 razreda OŠ). V vseh navedenih primerih so se skrbniki lahko v eni časovni točki posvetili le eni aktivnosti, torej ali delu na lokaciji (ter zaporedno, ne sočasno po prihodu iz službe po potrebi in skladno z zahtevami navodil, nudili pomoč pri pouku na daljavo) ali pa so bili doma neobremenjeni z delovnimi nalogami in je pomoč pri pouku na daljavo predstavljala manjše dodatno breme in manjši poseg v druge obveznosti. Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 249 Na podlagi rezultatov analize v raziskavi zbranih podatkov je mogoče hipotezo H2a ovreči. Čeprav so se pokazale statistično značilne razlike v zadovoljstvu s potekom pouka na daljavo glede na to, ali je bil respondent tisti izmed skrbnikov, na katerem je bilo težišče odgovornosti za pomoč otroku pri pouku na daljavo ali ne, je razlika drugačna od pričakovane. Respondenti, na katerih je bilo težišče odgovornosti za sodelovanje pri pouku na daljavo so statistično značilno bolj zadovoljni z izvedbo pouka na daljavo kot tisti, na katerih ni bilo težišče odgovornosti za sodelovanje v pouku na daljavo. Ugotovitev imam dodaten pomen upoštevajoč dejstvo, da je povprečna vrednost zadovoljstva s potekom pouka na daljavo relativno visoka (M= 3,49). In sicer, glede na to, da gre v primeru skrbnikov, na katerih je bilo težišče odgovornosti za pomoč otroku pri pouku na daljavo za tiste skrbnike, ki so dejansko imeli bolj neposreden in bolj podroben vpogled v potek pouka na daljavo in zato več podatkov za oblikovanje ocene ter da so ravno ti skrbniki bolje ocenili potek pouka na daljavo, je ocena poteka pouka na daljavo, upoštevajoč situacijo v kateri v katerem je bil izveden in dejstvo, da ni bilo možnosti za daljše priprave (vsaj v prvem valu), precej spodbudna. Na drugi strani na podlagi analize v raziskavi zbranih podatkov ni bilo statistično značilnih razlik v oceni možnosti usklajevanja delovnih obveznosti, obveznosti doma ter sodelovanja anketiranih skrbnikov otrok pri pouku na daljavo glede na to, ali je bil respondent tisti izmed skrbnikov, na katerem je bilo težišče odgovornosti za pomoč otroku pri pouku na daljavo ali ne. Upoštevajoč navedeno lahko hipotezo H2b ovržemo. Analiza z raziskavo zbranih podatkov je pokazala, da je bilo zadovoljstvo s potekom pouka na daljavo višje, če je bil učitelj/profesor bolj proaktiven in je zahteval povratno informacijo za potrebe pregleda pravilnosti nalog, ustreznosti izdelkov idr. Hipotezo H3a zato ne moremo zavrniti. Na drugi strani analiza ni pokazala statistično značilnih razlik pri oceni možnosti usklajevanja delovnih obveznosti, obveznosti doma ter sodelovanja anketiranih skrbnikov otrok pri pouku na daljavo je bila višja. Hipotezo H3b na tej podlagi zavrnemo. Če razumemo raven proaktivnosti učitelja/profesorja in zahtevo po povratnih informacijah kot dejavnik, ki je v večji meri povezan s kakovostjo izvedbe pedagoškega procesa kot pa je dejavnik, ki bi neposredno vplival na možnost usklajevanja obveznosti skrbnika, je rezultat razumljiv. Glede na odsotnost stika v živo, bi pogostejša uporaba priročnejših pripomočkov, na primer tablice ali pametnega telefona, katerih uporaba je bila zelo nizka, bi povečala obseg komunikacije in interaktivnosti pouka na daljavo. In medtem ko je pri uporabi tablice vprašanje dostopnosti na mestu, je pri uporabi pametnega telefona drugače. V letih od 2020, ki se je začela pandemija do letos je število uporabnikov pametnih mobilnih telefonov za najrazličnejše namene zelo visoko in še narašča, in sicer od 1.231.352 leta 2020 do 1.333.117 leta 2022 (SURS, 2023). Čeprav Statistični urad Republike Slovenije predstavlja podatke za posameznike od 16 leta naprej, vemo, da pametne telefone v njihovi lasti ali lasti staršev zelo pogosto uporabljajo tudi otroci za spremljanje avdio in video vsebin za najrazličnejše namene Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 250 od zabave do učenja. V IT medijih je bilo na primer že leta 2019 mogoče zaslediti, da ima v Veliki Britaniji kar 90 odstotkov otrok, mlajših od 16 let svoj pametni mobilnik (Bajec, 2019). Privzemimo, da je v Sloveniji odstotek nekoliko nižji, a kljub temu zelo visok in ob upoštevanju podatkov za starejše od 16 let skoraj v celoti zagotavlja dostopnost izobraževalnih vsebin. Na podlagi analize z raziskavo zbranih podatkov hipotezi H4a in H4b ni mogoče zavrniti. Analiza namreč potrdi, da sta tako zadovoljstvo s potekom pouka na daljavo kot ocena možnosti usklajevanja delovnih obveznosti, obveznosti doma ter sodelovanja anketiranih skrbnikov otrok pri pouku na daljavo višja, če je učitelj/profesor zagotovil ustrezno razlago snovi in pošiljal navodila katere naloge je potrebno narediti kot v primeru, da je učitelj/profesor posredoval samo seznam nalog in številke poglavij, ki jih mora otrok predelati v delovnem zvezku ali učbeniku. Ker gre za dejavnik, ki ima precejšen vpliv tako na kakovost izvedbe pedagoškega procesa kot tudi nune po vključevanju skrbnika v pedagoški proces in posledično manjše možnosti usklajevanja z drugimi obveznostmi, je rezultat pričakovan. Raziskava je pokazala, da so anketiranci le v tretjini primerov navedli, da so razlage, ki jih posredujejo učitelji/profesorji povsem dovolj in da je dovolj, da otroku nudijo zgolj tehnično pomoč, to je, da zagotovijo, da prejmejo navodila o tem, kaj mora narediti (npr., ko otrok sam nima dostopa do internega, e-asistenta). Kljub temu, da je potrebno upoštevati dejstvo, da se je ob prvem zaprtju šol Slovenski šolski sistem prvič soočil s tako situacijo in je bil zato nepripravljen, je potrebno izpostaviti, da so bile v drugem valu zaprtja, ki je trajal podobno dolgo oziroma za nekatere starostne skupine še dlje, možnosti za pripravo pedagoškega sistema veliko boljše, hkrati pa razmerje med starši, ki so morali sodelovati in starši, ki niso morali sodelovati v pedagoškem procesu ni bilo bistveno drugačno. Upoštevajoč dejstvo, da večina staršev ni usposobljenih pedagogov in glede na to, da so številni med njimi delali, je negativen učinek na rezultate tako izpeljanega pouka na daljavo, ne glede na pomembnost, ki jo skrbniki pripisujejo izobraževanju, ne le pričakovan temveč tudi vsaj deloma neizogiben. Podobno je analiza z raziskavo zbranih podatkov pokazala tudi, da sta bila zadovoljstvo s potekom pouka na daljavo in ocena možnosti usklajevanja delovnih obveznosti, obveznosti doma ter sodelovanja anketiranih skrbnikov otrok pri pouku na daljavo nižja, če je bila izvedba pouka na daljavo v osnovi zastavljena tako, da je zahtevala od skrbnika otroka, da sodeluje pri pouku na daljavo. Upoštevajoč navedeno ni mogoče zavrniti hipotez H5b in H5a. Če naj je skrbnik ustrezno sodeloval v pedagoškem procesu pouka na daljavo, je interventna zakonodaja določala, da je imel možnost izredne odsotnosti z dela ob 80 % nadomestilu plače, kar pomeni na eni strani zmanjšanje prihodkov, a hkrati tudi potencialne izzive v odnosu do sodelavcev, ki so bili zaradi odsotnosti bolj obremenjeni, ter izzive do delodajalca, ki je imel večje težave ob drugih odsotnostih zagotavljati ustrezno porazdelitev in organizacijo dela (bolniška odsotnost in druge povezane odsotnosti so se zaradi pravil obravnave okužb s Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 251 COVID-19 zelo povečale). Na drugi strani pa je imela skrbnik možnost, če je to narava vsebine dela in delovnega procesa dopuščala, delati od doma in sodelovati v pedagoškem procesu pouka na daljavo ob svoji redni službi. Kar pa je ob drugih obveznostih pomenilo večjo dodatno obremenitev. Kar se odraža tudi v rezultatih raziskave. 6 Zaključek Če pogledamo rezultate in jih skušamo brati kot smernice za organizacijo pedagoškega procesa na daljavo v prihodnosti je mogoče ugotoviti, da so respondenti bolje ocenili potek pouka na daljavo in/ali možnosti za usklajevanje obveznosti s poukom na daljavo z drugimi obveznostmi: • Če respondent/skrbnik ni tisti, na katerega je preložena odgovornost za izvedbo pedagoškega procesa (razlaga snovi, pojasnjevanje, kaj je potrebno narediti pri nalogi, pomoč pri izdelavi izdelka idr.), če ne prihaja do sočasnih obremenitev skrbnikov otrok z delom od doma in pomočjo v pedagoškem procesu ter če so skrbniki dobro seznanjeni z dejanskim potekom pedagoškega procesa, ki je izvajan na daljavo. • Če je učitelj/profesor bolj proaktiven in zahteva povratno informacijo za potrebe pregleda pravilnosti nalog, ustreznosti izdelkov idr., če zagotovi ustrezno razlago snovi ob pošiljanju navodil katere naloge je potrebno narediti ter če ob snovanju poteka pedagoškega procesa tega zastavi na način, ki bo v čim manjši meri zahteval od skrbnikov aktivno sodelovanje/izvajanje pedagoškega procesa. Lahko bi rekli, da so navedene ugotovitve skoraj intuitivne, logične, a kljub temu glede na poročanje sodelujočih v raziskavi v precejšnjem delu v praksi niso bile upoštevane. Kar se je kazalo tako v dilemah glede kakovosti znanja, ki so ga pridobili šolarji/dijaki v času pouka na daljavo, kot tudi v preobremenjenosti skrbnikov, če so bili zelo vpeti neposredno v izvajanje pedagoškega procesa, še posebej, če so bili istočasno vpeti v delovni proces na lastni zaposlitvi. Odprto ostaja vprašanje ali je bila to le posledica nepripravljenosti sistema kot takega na masovno izvajanje na daljavo ali za potrebo po nadgradnji kompetenc pedagoškega kadra za bolj učinkovito izvajanje pouka na daljavo. Zato je dobrodošel premik na ravni države v smeri večjega digitalnega opismenjevanja populacije za različne namene vključno s starši, otroki in pedagoškim kadrom. Kar daje upanje, da pouk na daljavo, če bi ga bilo potrebno v prihodnje izvajati v polni ali hibridni obliki, zaradi nuje (kot je bilo to zaradi Covid-19) ali zaradi prepoznanih prednosti v nekaterih situacijah (npr. v primeru začasne zadržanosti otrok ali pedagoškega kadra), bistveno bolj interaktiven. Znane so dobre prakse na tem področju, potrebno, ki niso bile posledica nuje temveč prizadevanja pedagoških strokovnih delavcev, ki so želeli izobraževalno snov predstaviti čim bolj zanimivo, uporabno in jo kar se da približati končnemu uporabniku. Za najboljšega učitelja geografije na svetu in prejemnika nagrade Global Teacher Award (GTA) za leto 2020 je bil na primer razglašen učitelj ene izmed Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 252 hrvaških šol zaradi inovativnega pristopa v podajanju snovi iz geografije, pri katerem mu pomaga mreža stikov po vsem svetu. Geografijo in najbolj oddaljene kotičke sveta učencem približa s pomočjo možnosti, ki jih nudijo nove informacijske tehnologije in video klici v živo. Na ta način se imajo njegovi učenci priložnost pogovarjati z ljudmi na ulici v najbolj oddaljenih koncih sveta (Croatian Dejan Nemcic The Best Geography Teacher In The World, b. d.). Nove prakse je potrebno v čim večji meri osvojiti, presoditi njihovo uporabnost za različna področja in različna starostna obdobja učencev/dijakov/študentov ter jih bistveno bolj vključiti v redni pedagoški proces. Poročilo Šolsko leto 2021/22 v Republiki Sloveniji v razmerah, povezanih s covidom-19, ki sta ga izdala Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod Republike Slovenije za šolstvo sicer navaja, da analize ob zaključku šolskih let 2019/20 in 2020/21 kažejo, da ju je večina šol v danih razmerah uspešno izpeljala. A hkrati omenjajo, da podatki iz raziskav, ki so jih opravili Zavod RS za šolstvo, Zveza aktivov svetov staršev Slovenije in nekatere druge raziskave kažejo, da je treba na posameznih področjih še povečati usposobljenost učiteljev, izboljšati opremo v šolah ter vložiti dodatne napore v pripravo in izvedbo vzgojno- izobraževalnega procesa (Logaj, V. 2021, str. 9). Rezultati v tem članku predstavljene raziskave temu pritrjujejo. Čeprav raziskava in predstavljeni rezultati predstavljajo izvirno in unikatno študijo pojava množičnega šolanja od doma, ki se je v Sloveniji v takem obsegu in za vse starostne skupine uvedlo prvič ostajajo za prihodnje raziskovanje odprta vprašanja, ki jih je smiselno podrobneje raziskati. Na primer, koliko smo pripravljeni na izvedbo masovnega pouka na daljavo v prihodnje, ali so razviti podrobni in celostni protokoli, ki bi v primerjavi z že izvedenim predstavljali bistven napredek in bolj kakovostne podlage za izvedbo? Ali so že vidni napredki v razvoju digitalnih in drugih kompetenc potrebnih za kakovostno izvedbo pedagoškega procesa na daljavo. V prihodnje bi bilo vsekakor smiselno ponoviti raziskavo in prositi skrbnike, da se s časovno distanco opredelijo do izvedbe pouka na daljavo v času zaprtja vzgojno izobraževalnih ustanov med epidemijo Covid-19. Ravno tako bi bilo koristno preveriti v kolikšni meri, na katerih področjih, za katere starostne skupine in ali sploh se izvaja izobraževanje na daljavo tudi po odprtju družbe. Mogoče tudi ali se uporablja vsaj kakšen segment, ki je našel pot v prakso v času epidemije Covid-19, na primer uporaba naprednejših tehnologij, ki omogočajo večjo interaktivnost pouka in globalno povezovanje s strokovnjaki po svetu v živo. Ob vsem navedenem se zavedamo tudi omejitev raziskave. Dve najpomembnejši sta že izpostavljena značilnost realiziranega vzorca, ki ni slučajen, kar omejuje možnost posploševanja ter dejstvo, da časovnica izvedbe in trenutek, ki smo ga želeli zajeti v izvedbo raziskave nista omogočala kompleksnejšega načina testiranja vprašalnika. Morebitne prihodnje ponovitve raziskave imajo možnost način vzorčenja in morebitno dodatno testiranje in spreminjanje merskega instrumenta upoštevati pri snovanju in izvedbi raziskave. Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 253 Reference 1. A. Christakis, D., van Cleve, W., & F. J. Zimmerman, (2020). Estimation of US Children’s Educational Attainment and Years of Life Lost Associated With Primary School Closures During the Coronavirus Disease 2019 Pandemic. Jama Network Open, 3(11), e2028786. doi:10.1001/jamanetworkopen.2020.28786 2. Atesci, K., Bhagwatwar, A., Deo, T., Desouza, K. C., & Baloh, P. (2010). Business process outsourcing: A case study of Satyam Computers. International Journal of Information Management, 30(3), 277–282. doi: 10.1016/j.ijinfomgt.2010.01.009 3. Thorell, B. L., Skoglund, C., Gimenez de la Pena, A., Baeyenes, D., B. M. Fuermaier, A., J. Groom, M., & Christiansen, H. (2021). Parental experiences of homeschooling during the COVID-19 pandemic: diferences between seven European countries and between children with and without mental health conditions. Eur Child Adolesc Psychiatry 31, 649-661. Pridobljeno na https://link.springer.com/article/10.1007/s00787-020-01706-1 4. Bajec, N. (2019, april 10). Otroci in mobilni telefoni: S prednostmi prihajajo tudi nevarnosti. Računalniške novice. Pridobljeno na https://racunalniske-novice.com/otroci-na-nevarni-strani- pametnega-telefona/. 5. Brown, D., & Wilson, S. (2005). The Black Book of Outsourcing: How to Manage the Changes, Challenges, and Opportunities. Hoboken: John Wiley & Sons. 6. Bubb, S. & Jones, M.A. (2020). Learning from the COVID-19 home-schooling experience: Listening to pupils, parents/carers and teachers. Improving Schools, 23(3), 209-222. Pridobljeno na https://journals.sagepub.com/doi/epub/10.1177/1365480220958797 7. Calear, L. A., McCallum, S., R. Morse, A., Banfield, M., Gulliver, A., Cherbuin,… J. Batterham, P. 2022. Public Health 22:119. Pridobljeno na https://link.springer.com/article/10.1186/s12889- 022-12532-2 8. Camacho-Zuniga, C., Pego, L., Escamilla, & J., Hosseini, S. (2021). The impact of the COVID-19 pandemic on students’ feelings at high school, undergraduate, and postgraduate levels. Heliyon, 7(3):e06465. Pridobljeno na https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2405844021005703 9. Chaturvedi, K., Vishwakarma, K. D., & Singh, N. (2021). COVID-19 and its impact on education, social life and mental health of students: A survey. Children and Youth Services Review 121 (2021) 105866.. Pridobljeno na https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S019074092032288X 10. Chung, H., Birkett, H., Forbes, S., & Seo, H. (2020). Working From Home And The Division Of Housework And Childcare Among Dual Earner Couples During The Pandemic In The Uk. SocArXiv, Splet. Pridobljeno na https://osf.io/preprints/socarxiv/4esf7/ 11. Croatian Dejan Nemcic The Best Geography Teacher In The World. (b. d.). Pridobljeno na https://www.total-croatia-news.com/made-in-croatia/47609-dejan-nemcic doi: 10.1056/NEJMms2024920 12. Douglas, M., V. Katikireddi, S., Taulbut, M., & McKee, M. (2020). Mitigating the wider health effects of covid-19 pandemic response. BMJ 2020;369:M1557. Pridobljeno na https://www.bmj.com/content/369/bmj.m1557.abstract Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 254 13. E. Goldberg, A., McCormick, N., & Virgnia, H. (2020). Parenting in a Pandemic: Work–Family Arrangements, Well-Being, and Intimate Relationships Among Adoptive Parents. Family Relations 70(1), 7-25. doi:10.1111/fare.12528 14. Hoffmann, S. (2003). America Goes Backward. The New York Review of Books, 50(10). Pridobljeno na http://www.nybooks.com/articles/16350 15. Imran, N., Zeshan, M., & Pervaiz, Z. (2020). Mental health considerations for children & adolescents in COVID-19 Pandemic. Pak J Med Sci. 2020;36. Pridobljeno na https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7306970/ 16. J. Lee, S., P. Ward, K., D. Chang, O., & M. Downing, K. (2021). Parenting activities and the transition to home-based education during the COVID-19 pandemic ☆. Children and Youth Services Review, 122, 105585. Pridobljeno na https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0190740920320089 17. Petts, J. R., Carlson, L. D., & Repin,R. J. (2020). A gendered pandemic: Childcare, homeschooling, and parents' employment during COVID‐19. Gender Work Organ. 28(S2), 515- 534. Pridobljeno na https://onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.1111/gwao.12614 18. Križaj, M., Pristavec Đogić, M., & Eror, A. (2021). Šolanje v času COVID-19: Primerjalni pregled (PP). Raziskovalno-dokumentacijski sektor Državnega zbora. Pridobljeno na https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2021/Solanje_v_casu_COVID- 19.pdf 19. Laranjeira, C., Anjos Dixe, M., Valentim, O., Charepe, Z., & Querido, A. (2022). Mental Health and Psychological Impact during COVID-19 Pandemic: An Online Survey of Portuguese Higher Education Students. International Journal of Environmental Research and Public Health 19,337, 1-15. Pridobljeno na https://www.mdpi.com/1660-4601/19/1/337 20. Levinson, M., Phil, D., Cevik, M., M.D., & Lipsitch, M. (2020). Reopening Primary Schools during the Pandemic. New England Journal of Medicine, 383, 10, 981-985. 21. Logaj, V, (ur.). (2021). Šolsko leto 2021/22 v Republiki Sloveniji v razmerah, povezanih s covidom-19: Modeli in priporočila. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 22. M. Reimers, F (2022). Primary and Secondary Education During Covid-19 Disruptions to Educational Opportunity During a Pandemic. OAPEN Foundation 23. Nicola, M., Alsafi, Z., Sohrabi, C., Kerwan, A., Al-Jabir, A., Iosifidis, ... Agha, R. (2020). The socio-economic implications of the coronavirus pandemic (COVID-19): A review. International Journal of Surgery, 78, 185-193. Pridobljeno na: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1743919120303162?via%3Dihub 24. Onyema, E. M., Eucheria, N. C., Obafemi, A. F., Sen, S., Antonye G, F., Sharma, A., & Alsayed, A. O.). (2020). Impact of Coronavirus Pandemic on Education. Journal of Education and Practice, 11(13), 108-121. Pridobljeno na https://pdfs.semanticscholar.org/25a7/a1a86bc84a0cae928b005dee64f3c8c8aeb3.pdf 25. Patrick W., S., Henkhaus E., L., Zickafoose S., J., Lovell, K., Halvorson, A., Loch,… M., Davis M., (2020). Well-being of Parents and Children During the COVID-19 Pandemic: A National Survey. American Academy of Pediatrics, 146(4), 1-8. Pridobljeno na https://publications.aap.org/pediatrics/article/146/4/e2020016824/79686/Well-being-of-Parents- and-Children-During-the Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 255 26. Real Academia Española. (2001). Diccionario de la lengua española [Slovar španskega jezika] (22. izd.). Madrid, Španija. 27. Rupnik V., T., Slivar, B., Kustec, S., & Logaj, V. (2020). Izobraževanje na daljavo v času epidemije Covid-19 v Sloveniji. Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno na https://www.zrss.si/novice/izobrazevanje-na-daljavo-v-casu-epidemije-covid-19-v-sloveniji/ 28. Sarkadi, B., Vintila, M, Ph., D., Department of Psychology, & West University of Timisoara. (2021). Home education impact on family life during the covid -19 pandemic. Journal Plus Education, 29(2),235-255. Pridobljeno na https://www.uav.ro/jour/index.php/jpe/article/view/1664/1687 29. Schmidt, A., C. Kramer, A., Brose, A., Schmiedek, F., & B. Neubauer, A. (2020). Homeschooling and Affective Well-Being of Parents and Children During the COVID-19 Pandemic: A Daily Diary Study. OSFHOME. Pridobljeno na https://osf.io/ugkj2/ 30. SURS. (2023). Število posameznikov po letu, namenu uporabe mobilnega telefona, starostnemu razredu in spolu. Pridobljeno na https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/Data/2979505S.px/table/tableViewLayout2/. 31. Thorell, L. B., Skoglund, C. B., de la Peña, A. G., Baeyens, D., Fuermaier, A., Ženin, M., ... Christiansen, H.). 2020. Psychosocial effects of homeschooling during the COVID-19 pandemic: Differences between seven European countries and between children with and without mental health conditions. PsyArXiv. Pridobljeno na https://psyarxiv.com/68pfx/ 32. Weaver, J. L. & Swank, J. M. (2020). Parents’ Lived Experiences With the COVID-19 Pandemic. The Family Journal, 29(2), 136-142.. Pridobljeno na https://journals.sagepub.com/doi/epub/10.1177/1066480720969194 33. Yildirim, T. M. & Eslen-Ziya, H. (2020). The differential impact of COVID-19 on the work conditions of women and men academics during the lockdown. Gender Work Organ, 28(S1), 234- 249. doi: 10.1111/gwao.12529 *** Dr. Marija Paladin ima več kot petnajst let izkušenj na kadrovskem področju. Opravlja funkcijo vodje službe za kadre v večjem slovenskem podjetju in se pri delu sooča z izzivi na področju postavitve kadrovske strategije in strategije razvoja kadrov ter implementacije obojega. Je magistrica znanosti s področja managementa in doktorica družboslovne statistike. Pri delu in izven dela obravnava in raziskuje področje razvoja človeških potencialov, vloge komunikacije v formalnih vlogah posameznika in organizacije, različne vidike organizacijske uspešnosti in učinkovitosti ter učinke življenjskega sloga na delo in počutje zaposlenih. S teh področij je objavila več strokovnih in znanstvenih člankov. Je avtorica knjige Neverbalna komunikacija: dopolniti besede in biti prepričljiv. *** Mateja Čujež je zaposlena v večjem slovenskem podjetju na področju kadrovskih procesov. V podjetju zadnja 3 leta opravlja funkcijo strokovnjaka delno na sistemskem delu upravljanja s podatki v izbranem informacijskem sistemu, delno pa tudi na področju pravilnega beleženja, kot tudi delovanja sistema evidence delovnega časa. Je magistrica managementa, ki je zadnjo raven izobrazbe dokončala z izbrano temo razvoja kadrov v podjetju, kjer je zaposlena in tako še bolje spoznala delovanje, kot tudi odzive zaposlenih velikega slovenskega podjetja. *** Izzivi prihodnosti / Challenges of the Future, Članek / Article November 2023, leto / year 8, številka / number 4, str. / pp. 221-256. 256 Abstract: Effectiveness and Effects of Distance Learning During the COVID-19 Pandemic Through the Eyes of Custodians of Children in Slovenia Research Question (RQ): Does the assessment of satisfaction with the distance learning course and the assessment of the ability to coordinate work obligations, home obligations, and participation in the distance education differ according to the guardian's additional workload from working from home and with respect to the division of responsibility for participation in the distance learning course between the guardian and other guardians? Does the assessment of satisfaction with the course of distance learning and the assessment of the ability to coordinate work commitments, home commitments, and participation in distance learning differ depending on the way the educational process is organized? Purpose: By this research, we wanted to find out if guardians’ satisfaction with distance learning and their evaluation of coordinating their own work obligations were different based on chosen factors of guardian's, professor's and if distance learning was set up in such a way that it required child's guardian to participate in it. Method: The research was carried out during two longer waves of school closures in Slovenia and within implementation of distance learning by conducting an online survey of child’s custodians whose attended distance learning. Within the analyse, we used the methods of univariate statistical analysis and descriptive statistics (frequency distributions, mean values, asymmetry, flattening), some methods of bivariate statistical analysis (t-test, Pearson correlation coefficient) and factor analysis. Results: Distance learning course had a better evaluation by respondents as well/or the possibilities for coordinating obligations with other obligations, especially if the respondent/custodian is not the one transferred to of carrying out the pedagogical process and if there are no simultaneous burdens on the custodians with home obligations. Correlation was shown if teacher/professor was proactive and have requested feedback from the children, if the one who provides an adequate material explanation and ensures that the pedagogical process takes place in a way that puts as less additional burden possible on the custodians. Organization: The research represents important contribution within the field of setting the baseline for possible implementation of distance learning in the future. Originality: The Slovenian education system found itself in the unique situation of systemic closure of educational institutions, which appeared in that extent and in such a way for the first time. At the time of conducting the research and preparing the article, we had not found any research that would address stated research problem at the same time and from perspective as effect of custodian’s participation in the implementation of the pedagogical process. Limitations / further research: As limitation, we would highlight the characteristic of the realized sample, which is not random and which limits the possibility of generalization, and the fact that timeline of implementation and the moment we had wanted to cover in conducting the research did not allow for a more complex way of testing the questionnaire. There are many possibilities for further research. It would make sense to repeat the research and ask the custodians to take into account the time distance until the implementation of distance learning during the closure of educational institutions during the COVID-19 epidemic. Keywords: distance learning, pedagogical process, working from home, COVID-19, closure of schools and kindergartens, custodian. Copyright (c) Marija PALADIN, Mateja ČUJEŽ Creative Commons License This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International Licens