4 j kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 1987 ČLANKI IN RAZPRAVE SLOVENSKA ŠTAJERSKA V POPISU IZ LETA 1754 JOŽE CURK Štajerski deželni arhiv v Gradcu hrani gra- divo (fasi j o) uradnega popisa deželnega pre- bivalstva iz leta 1754, ki je bil izveden v zve- zi s predvideno davčno reformo. Popis, ki se je omejil na seznam naseljenih hiš in hiš- nih gospodarjev, ne predstavlja ljudskega štetja v današnjem smislu beede pa tudi ne golega popisa hiš, temveč seznam družinskih skupnosti in kmečkih gospodarstev z imeni družinskih poglavarjev in z oznakami njiho- vih poklicev, pri meščanih: meščan brez po- klica-posestnik, meščan s poklicem-obrtnik, kočar (Keüschler), gostač (Inwohner), pri kmetih: cel kmet, tričetrtinski kmet, polovič- ni kmet, četrtinski kmet, kaj žar (zelar), dni- nar, vini čar, ki nam ponuja zanimiv vpo- gled v socialno strukturo našega takratnega prebivalstva. Fond, ki obsega 16 fasciklov, od tega 6 z območja takratnih okrožij Ma- ribora (1-83, 84-161, 162-216) in Celja (1-109, 110-187, 188-243), predstavlja dragocen vir za zgodovino Slovenske Štajerske, ki ga bomo v tem sestavku predstavili le z njegove grad- beno-statistične plati, s tem da bomo našteli nekaj splošnih podatkov, ki osvetljujejo ta- kratni gradbeni fond naših trgov in mest. V mariborskem okrožju je bilo sredi 18. stolet- ja 23 trgov in mest, stanovanjskih hiš pa je bilo 29.003. Od tega: 1.821 v trgih in mestih skupaj s samo- stanskim Stainzem 1.130 na celih kmetijah 1.258 na tričetrtinskih kmetijah 3.244 na polovičnih kmetijah 4.594 na četrtinskih kmetijah 16.956 na kajžarijah. Iz tabele spoznamo, da je bilo v maribor- skem okrožju sredi 18. stoletja 1821 meščan- skotrških, 10226 kmečkih in kar 16956 kajžar- sih hiš, spoznamo pa tudi, kako malo je bilo celih in tričetrtinskih kmetij (2388) in kako so prevladovale kajžarije. Ce si ogledamo posamezne trge in mesta ter jih ločimo po sedanji državni pripadnosti, dobimo naslednje podatke: 1. Ar vež 49 hiš 2. Cmurek 125 hiš 3. Ernovž 40 hiš 4. Ivnik 71 hiš 5. Landsberg 61 hiš 6. Llgist 39 hiš 7. Lipnica 117 hiš + 12 koč + 10 pod- ložnih kmečkih hiš 8. Lucane 61 hiš + 11 koč 9. Sent Florjan 52 hiš + 7 koč 10. Smirnberg 37 hiš 11. Stainz 61 hiš 12. Svanberg 55 hiš + 31 koč 13. Vildon 82 hiš + 5 praznih hiš + + 19 koč 14. Voitsberg 106 hiš (mesto) skupaj 961 hiš + 80 koč + 10 kmečkih hiš 1. Lenart 45 hiš + 10 koč 2. Ljutomer 86 hiš + 19 koč 3. Marenberg 41 hiš + 1 svobodna hiša (Radlje) 4. Maribor 202 hiši + 2 mestni + 7 (mesto) svobodnih + 9 koč + + 11 viničarij 5. Muta 43 hiš + 2 koči 6. Ormož 65 hiš + 1 svobodna hiša (mesto) 7. Ptuj 183 hiš + 4 svobodne hiše (mesto) 8. Središče 111 hiš 9. Veržej 69 hiš + 7 koč skupaj 860 hiš + 47 koč + 11 vi- ničarij Seštevk hiš v obeh skupinah trgov in mest znaša 1821 hiš, od tega v skupini z onkraj meje 961, v skupini s tostran meje pa 860 hiš. V celjskem okrožju je bilo sredi 18. stolet- ja 34 trgov in mest, stanovanjskih hiš pa je bilo 27.595. Od tega: 1.929 v trgih in mestih 865 na celih kmetijah 1.502 na tričetrtinskih kmetijah 4.518 na polovičnih kmetijah 6.510 na četrtinskih kmetijah 12.254 na kajžarijah 17 na svobodnih kmetijah (freisässer) Tabela dokazuje, da je bilo v celjskem ok- rožju 1929 meščanskotrških, 13.395 kmečkih in 12.254 kajžarskih hiš, da je bila socialna se- stava ugodnejša kot v mariborskem okrožju, da je bilo celih in tričetrtinskih kmetij pri- bližno enako (2367), da pa je bilo tudi 17 svo- bodnikov, med njimi Jakob Lorenci v tabor- ni ob Belem mostu preko Meže pri Dravogra- du. Ce si ogledamo posamezne trge in mesta, dobimo naslednjo naselitveno podobo: 1. Braslovče 43 hiš 2. Brestanica 59 hiš (Rajhenburg) 3. Brežice 96 hiš (mesto) kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 1987 5 4. Celje 172 hiš (mesto) 5. Gornji grad 94 hiš 6. Konjice 66 hiš 7. Kozje 47 hiš 8. Kunšperls 27 hiš 9. Laško 64 hiš 10. Lemberg 57 hiš 11. Ljubno 81 hiš 12. Lovrenc 74 hiš na Pohorju 13. Makole 23 hiš 14. Motnik 35 hiš 15. Mozirje 61 hiš 16. Pilštanj 26 hiš 17. Planina 31 hiš 18. Podčetrtek 24 hiš 19. Podsreda 56 hiš 20. Ptujska gora 22 hiš 21. Rečica 23 hiš 22. Rogatec 75 hiš 23. Sevnica 61 hiš + 69 koč 24. Slovenska Bistrica 127 hiš (mesto) 25. Slovenj Gradec 105 hiš (mesto) 26. Stari trg 7 hiš pri Slovenj Gradcu 27. Studenice 39 hiš 28. Šentjur 26 hiš + 6 koč 29. Šoštanj 60 hiš 30. Velenje 21 hiš 31. Vitanje 47 hiš 32. Vojnik 82 hiš 33. Vuzenica 40 hiš 34. Žalec 59 hiš + 22 koč Skupaj 1929 hiš + 97 koč Primerjava obeh tabel dokazuje, da je bilo v trgih in mestih celjskega okrožja 108 hiš več kot v trgih in mestih mariborskega ok- rožja, da je bilo tudi za 3190 več polovičnih in četrtinskih kmetij, da pa je bilo 4702 kaj- žarij manj. To govori za boljšo materialno in socialno strukturo prebivalstva celjskega ok- rožja, saj se ga je več lahko preživljalo s kmečko dejavnostjo kot v mariborskem ok- rožju, kjer se ga je moralo več zaposliti v iz- venkmetijskih opravilih. Na ozemlju sedanje avstrijske Štajerske je bilo v mestu Voitsber- gu, 12 trgih in samostanski naselbini v Stain- zu 961 hiš, na ozemlju sedanje slovenske Šta- jerske pa v 7 mestih in 36 trgih 2789 hiš, h katerim so štete tudi svobodne hiše, ne pa bivališča kočarjev in podložnikov na mestnih zemljiščih v predmestjih in izven naselbin na njihovih pomirjih. Od 57 trgov in mest, ki jih našteva fasija na območju mariborskega in celjskega okrož- ja, bomo na kratko orisali le onih 43, ki so na našem ozemlju. Ze iz njihovega bežnega orisa je mogoče zaznati, da je bila njihova socialna in gradbena sestava precej drugač- na, kot si jo navadno predstavljamo. 1. Lenart (45 hiš + 10 koč) je imel med svojimi tržani 36 obrtnikov, 4 posestnike, 2 trgovca, gostilničarja, padarja, špital- ! skega mojstra, pa tudi 6 kočarjev in 4 i gostače. Med obrtniki je bil Janez Malier ; mizar, Jurij Leber zidar in Franc Ru- ; dolph steklar. \ 2. Ljutomer (86 hiš + 19 koč) je štel med I svoje tržane 4 trgovce, 27 posestnikov, ; 38 obrtnikov, padarja, gostilničarja, me- : rilca žita (Traydmesser), steklarja, ope- : karja, lectarja, pisarja, stanujočega v j mestni hiši, učitelja, bivajočega v šolski stavbi, kiparja Martina Griendlinga, sli- karja Jožefa Diegla, mizarje Janeza Mi- haela Wallnerja, Matijo Frölicha in Jane- j za Reinhalter j a, 4 izobražence (admini- : stratorja, 2 inšpektorja in profosa) in 19 ; kočarjev. 3. Marenberg (41 hiš + 1 svobodna) je imel med svojimi tržani 8 obrtnikov in svo- i hodnika Jožefa Maj erica, ostali so bili i posestniki, kočarji in gostači. 4. Maribor (202 hiši, 2 mestni za nastanitev ] vojakov, 7 svobodnih, 9 v Koroškem in i Dravskem predmestju ter 11 gorniških in viničarskih, skupaj 231 hiš) je štel med svoje meščane: kamnoseka Antona Bom- bassija, zidarje Antona Haina, Lovrenca Kirchbergerja in Jožefa Hoff er j a, tesar- ja Matijo Ohmayerja, slikarja Matijo Mit- termayer j a, kiparja Jožefa Strauba, zla- i tarja Jožefa Spoleriča, pasarje Antona i Rabutina, Andreja Kleinmana, Krištofa | Peyerja in Franca Nüssa, mizarje Andre- j ja Leeba, Jožefa Angerhoferja, Martina i Rupiča, kositrarja Jožefa Caminolija, ; Erhardta, Vincenca Gassner j a in Filipa i knjigoveza Franca Pillericha, 2 apotekar- ; ja, 3 padarje, poštnega mojstra, pivovar- ; narja Mihaela Glonnerja, 5 gostilničarjev itd. Pet meščanov je imelo v lasti po dve hiši, Deziderij Duhn pa poleg priženjene na Glavnem trgu še svobodno na Koroški cesti. Poleg svobodnih hiš v mestu, ki so bile v lasti grofa Adama Brandisa, grofa Ludvika Kühnburga, pi. Jurija Ferdinan- da Friessa, pl. Friderika Lanthierija, pl. Janeza Burgharda Filipiča, mestnega sod- nika Deziderij a Duhna in žičkega samo- stana, je bilo nekaj svobodne posesti tudi zunaj mesta: Simona Klajnšneka vino- gradni dvorec Elrottenhof pri Kamnici in hiša Gregorja Franca Pleteršnika. 5. Muta (43 hiš + 2 koči) je štela 17 obrtni- kov, 22 posestnikov, 4 vdove in 2 kočar- ' ja. Med obrtniki se omenjata mizar Mati-, ja Müller in orodni kovač Lovrenc Valen- j tan. 6. Ptuj (183 hiš + 4 svobodne) je štel med ¦ svojimi meščani: kamnoseka Jurija: Schnabla in Avguština Stöhmana, zidar- I 6 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i387 je Matijo Kärnerja, Jožefa Habiča, Jo- žefa Wankherja, Vida Gajška, mojstra Andreja Dirnbergerja, Stefana Dominica in mojstra Simona Pleimicha, tesarja Ma- tijo Ertla in Jakoba Wirnklitscha, mizar- je Franca Wasserja (mestnega sodnika), Janeza Rotter j a in Petra Mayrenzellerja, knjigoveza Jakoba Reitterja in Konstan- cijo Denichin, zlatarja Jožefa Peredoner- ja, pasarja Janeza Muttendorf er j a, ko- sitrarja Franca Sennola, slikarje Ferdi- nanda Scheidtnagla in vdovo po slikarju Alojzijo Pachmayerin, kiparja Karla Ri- ssnerja, urarja, 2 padarja, 2 apotekarja poštnega mojstra, nočnega čuvaja, 2 po- streščka (Heberja) itd. Svobodne hiše v mestu so bile: od pl. Alojza Antona Kli- essa (slabo vzdrževana, a naseljena od mestnega organista), od Frančiške Pregi in od Pleteršnika. V mestu je bila na šte- vilki 105 svobodna hiša Mosconov, ki je pripadala h gospoščini Dvor Ptuj (Frey- hoff Pettau), izven mesta pa je stala ob Pivski ulici blizu cerkve sv. Ožbalta svo- bodna hiša, sestavljena iz dveh stano- vanjskih poslopij, ki je bila v lasti Fran- čiške Simonič, rojene Hilleprandt. 7. Veržej (69 hiš + 7 koč) je štel med tržane 25 obrtnikov. Ostali so bUi posestniki, 4 med njimi so imeli po dve hiši, 7 pa je bilo kočarjev. 8. Braslovče (43 hiš) so premogle le malo obrtnikov, prevladovali so posestniki kmetij in ohišij (19) ter kočarji (16). Po- leg njih so živeli v trgu še tesar Andrej Mrak, urar, 2 kramarja, 3 trgovci in or- ganist. 9. Brestanica (59 hiš), tržani so bili večino- ma lastniki četrtinskih, šestinskih, osmin- skih, devetinskih in desetinskih kmetij, 6 je bilo kočarjev, 2 pa goslača. V letu 1754 so bile v trgu zgrajene kar tri hiše. 10. Brežice (96 hiš), med meščani so prevla- dovali obrtniki, bilo pa je tudi 10 dninar- jev in 10 kočarjev. Med obrtniki je bilo 6 mizarjev (Matej Glinšek, Simon Wel- man, Andrej Stamizer, Jakob Glinšek, Jernej Volčič, Andrej Martinčič), 3 tesar- ji (Jožef Sotlar, Janže Jakšič in Janže Sovič), zidarji Janez Simončič, vdova Lov- renca Goloba in Luka Vitina, kipar Ma- tija Simtag, kirurg Andrej Trauth itd. 11. Celje (172 hiš) je poleg obrtnikov, posest- nikov in raznih uslužbencev štelo le 5 kočarjev in 3 gostače. Med meščani so omembe vredni: apotekar Jožef Ferjan- čič, izdelovalec orgel Janez Janeček, zla- tar Jakob Krulc, knjigovez Gotlib Pichler, okrožni glavar Anton Führer von Führen- berg, steklar Janez Mihael Bärgeth, ki- par Ferdinand Gallo, apotekar Janez Tu- ček, zidarski mojster Janez Leonhardt, dr. med in mestni fizik Kari Jožef Pišof, baron Franc Kari Moscon, poštni mojster Franc Kari Pilpach, zvonolivar Boltežar Schneider, kamnosek Florijan Packh, sli- kar Lenart Petročnik, postiljon Andrej Vresnik, slikar Janez Huster, postiljon Gašpar Ribič, mizar Mihael Furmacher, zidar Blaž Rächer, postiljon Stefan Päch- aimb, zidar Matej Pollander, zidar Luka Križovnik, mizar Franc Furmacher, zidar Matija Pečnik, tesarski mojster Jurij Ce- plnak, zidarski mojster Kari Lipuš, zidar Andrej Smrekar, tesar Anton Kruher, zi- dar Matija Stropnik, mestni župnik Jožef Maks Bartholotti kot posestnik treh be- neficiatnih hiš (sv. Maksa, sv. Barbare in sv. Ane), zidar Matija Turnšek, čuvaji Kapucinskih, Ljubljanskih in Graških mestnih vrat itd. 12. Gornji grad. Med 94 hišami jih je bilo 21 od posestnikov in obrtnikov, 1 od ce- lega kmeta, ostale od kočarjev. 13. Konjice (66 hiš), v trgu je bila polovica hiš kočarjev, druga polovica posestnikov in obrtnikov. Med njimi so omembe vredni: kipar in trški sodnik Franc Zäm- bling, slikar Jožef Rähinger, zidarji Franc Augusti in Franc Pistatnik, zlatar Janez Mosher in poštni uslužbenec (hlapec) Ili j a Freytag. 14. Kozje (47 hiš), v trgu je bilo kar 41 hiš kočarjev, 4 gostilničarjev, 1 goslača in 1 četrtinskega kmeta. 15. Kunšperk (27 hiš), v trgu je bilo 15 hiš kočarjev in 12 četrtinskih kmetov, med- tem ko je v bližnjem Sentpetru živelo v 24 hišah 13 kočarjev in 11 večinoma četrtinskih kmetov. 16. Laško (64 hiš), 30 hiš je bilo tržanskih in 34 kočarskih. Med tržani so prevladovali obrtniki. 17. Lemberg (57 hiš), 44 jih je bilo tržanskih in 13 kočarskih. Med tržani je bilo 14 obrtnikov, ostali so bili posestniki. 18. Ljubno (81 hiš), v trgu je bilo 35 tržan- skih hiš, ostale so bile kočarske. Med obrtniki se omenjajo zidar Tomaž Ross- mann ter tesarja Jakob Jelovnik in Si- mon Mačeradnik. 19. Lovrenc na Pohorju (74 hiš), njegov hiš- ni fond je obsegal 46 tržanskih in 28 ko- čarskih hiš. Trg je imel posebno hišo za vojake. 20. Makole (23 hiš), med tržani so bili 1 us- njar, 6 kočarjev, 3 gostači in 13 kmeto- valcev. kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 1987 7 21. Motnik (35 hiš), prevladovali so tržani, med njimi nekaj obrtnikov, omembe vre- den je goslač Andrej Hacin. 22. Mozirje (61 hiš), v trgu je živelo 10 po- sestnikov, 40 kočarjev in 7 četrtinskih kmetov. Obrtniki so bili samo 4, med nji- mi steklar. 23. Ormož (65 hiš + 1 svobodna) je štel med svojimi meščani 40 obrtnikov, 18 posest- nikov in 6 ostalih (mestni sodnik, padar, svobodnik z 2 hišama, mladoleten dedič, vdovec in vdova). Svobodna hiša je pri- padala gospoščini. Med obrtniki so omem- be vredni: zidar Maks Meydacher, tesar Janže Valuh, mizar Matija Mar jetnik, ki- par Martin Mittermayer in slikar Janez Girtnik. 24. Pilštanj (26 hiš) je bil brez obrtnikov, pač pa so v njem živeli 1 mlinar, 3 gostilni- čarji, 19 kočarjev in 3 gostači. 25. Planina (31 hiš) je premogla le 1 kovača in 1 četrtinskega kmeta, ostalih 29 trža- nov so bili kočarji. 26. Podčetrtek (24 hiš) je naseljevalo 10 obrt- nikov, med njimi zidar Marko Hendrovič, 7 posestnikov, četrtinski kmet, gostilni- čar in 5 kočarjev. 27. Podsreda (56 hiš) je premogla le 4 polo- vične kmetovalce, sicer pa 51 kočarjev in 1 gostača. 28. Ptujska gora (22 hiš) je štela 9 tržanov, 9 polovičnih in četrtinskih kmetov in 4 kočarje. 29. Rečica (23 hiš) je štela 1 usnjarja, 2 kme- ta in 20 kočarjev, med njimi 2 lončarja, 2 tkalca, 2 godca, krojača, 9 dninarjev itd. V trgu je stala svobodna hiša deželnega podložnika Ignacija Tavčerja. 30. Rogatec (75 hiš) je štel 46 tržanov s po- klici, torej obrtnikov in 29 brez poklicev, torej posestnikov. Med prvimi so omembe vredni: slikarji Jožef Rezler, Simon Stei- ner, Anton Lerchinger in stari slikar Luka Stelzer, tesarja Jožef Kandolič in Gregor Thomann, zidarji Matej Kugler, Andrej Mühler, Tomaž Bembler in Janez Themerl, goslača Gašper Stolzer in Janez Sparovec, kositrar Andrej Karničer, zla- tar Franc Klocksteiner, padar Jakob Höss itd. 31. Sevnica je štela dej^ansko 130 hiš, saj jih je bilo 61 tržanskih in 69 kočarskih. V trgu je stala hiša grofa Nikolaja Jožefa Auersperga, ki pa je bila podložna trgu. Ker so našteta le imena in ne poklici tržanov, ni razvidna socialna struktura kraja. 32. Slovenska Bistrica (127 hiš) je štela 101 tržana, 6 premoženjskih upravnikov in 19 kočarjev. Med tržani so omembe vred- ni: zidarji Matija Vezjak, Jurij Rausch, Sebasti j an Pöltl, Simon Hoff er, Rupert Dulnik in Jernej Pleško, tesarja Janez in Jožef Staudinger, slikarja Janez Reiser in Anton Piuško, mizarji Matija Därl, Janez Fuchssoller in Jožef Stallegger, pasar Janez Gurtner, poštni mojster Leo- pold Weisman, medikus Jožef Pischof, vrtnar Gregor Wöschner, padar Matija Voregger itd. 33. Slovenj Gradec (105 hiš) je štel 63 me- ščanskih hiš, 31 malih hiš in 11 koč. Med meščani so omembe vredni: zidar Franc Maisner, slikarja Mihael Sartori in An- drej Strauss, mizarji Mihael Koch, Mi- hael Vrenk in Matija Erti, pasar Simon Möhr, steklar Anton Thallinger, padar Jurij Hueber, mestni pisar Leopold Schöl- ler, apotekar Anton Hässler, lectar Filip Vogl, 5 gostilničarjev itd. Med lastniki malih hiš so prevladovali obrtniki, ki so bili brez mestnih njiv, med lastniki koč pa je bilo 8 gostače v, od katerih je eden imel 2 koči, in 2 kočarja. 34. Središče (112 hiš) je štelo med svojimi hišnimi lastniki 76 posestnikov, 24 obrt- nikov in 12 kočarjev. Med tržani je bilo 8 tkalcev, 4 mlinarji, 3 kovači, 2 lončarja itd., a nobenega zidarja ali tesarja. 35. Stari trg pri Slovenj Gradcu (7 hiš) je sestavljalo 7 kmetij. 36. Studenice (39 hiš) so štele 21 posestnikov, 6 obrtnikov (med njimi zidarja Martina Steffana in mizarja Roscherja) in 12 ko- čarjev. 37. Šentjur (26 hiš in 6 koč) je premogel 26 tržanov, med njimi 9 obrtnikov, in 6 ko- čarjev. 38. Šoštanj (60 hiš) je štel 19 obrtnikov, 12 posestnikov, 4 gostače in 25 kočarjev. 39. Velenje (21 hiš), našteta so le imena tr- žanov brez navedbe poklicev, zato ni raz- vidna socialna sestava kraja. 40. Vitanje (47 hiš), med tržani so bih 3 go- stilničarji, 2 trgovca, godec in berač, vsak s svojo hišo, več obrtnikov, a nobenega kočarja. Omembe vredni so: zidar Luka Rembšak, tesarja Jožef Rembšak in Be- nedikt Krajnik, učitelj Janez Huebman itd. 41. Vojnik (82 hiš) je štel 1 trgovca, 17 obrt- nikov (med njimi zidarja Martina Smuka, lončarja Petra Mayrholdta, barvarja čr- nega blaga, itd.), 21 polovičnih in četrtin- skih kmetovalcev ter 43 kočarjev. 42. Vuzenica (40 hiš) je štela 14 obrtnikov, ostalo so bili kmetovalci in kočarji. 43. Žalec (59 tržanskih in 22 kočarskih hiš) je štel 11 posestnikov, 8 vdov, 2 trgovca, 3 gostače, 35 obrtnikov, med njimi sli- 8 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987 karja Matijo Seršena, zidarja Tomaža Zidara in Jožefa Majhna, ter 22 kočarjev. Podatki, ki nam jih ponuja fasija, so go- tovo bolj statistične kot analitične vrednosti, vendar pa so kljub temu ali morda prav za- radi tega za nas toliko bolj zanimivi, ker nam posredujejo globalno podobo gradbe- nega stanja naših krajev sredi 18. stoletja. Pri uporabi podatkov iz fasije smo nekoliko podrobneje opredelili le tiste, ki zadevajo trge in mesta, nismo pa prikazali tistih s podložniškega podeželja. To je spadalo pod gospoščine, ki so bile enako skrbno popisane kot urbane naselbine. Ta del fasije nam po- sreduj^e stanje naše takratne vaške arhitek- ture, kjer je bilo socialno razlikovanje grad- beno manj izrazito kot v urbanih naselbinah. To je razvidno tudi iz podatkov. V celjskem in mariborskem okrožju je bilo v urbanih naselbinah 3750 hiš, od tega 1070 v 8 mestih in 2680 v 49 trgih, na podeželju pa kar 52.831, od tega 23.621 na kmetijah (4755 na celih in tričetrtinskih, 7762 na polovičnih, 11.104 na četrtinskih) in 29.210 na kajžarijah. Raz- merje med številom hiš v urbanih naselbi- nah in na podeželju je bilo 1 : 14 (od tega nasproti hišam na kmetijah 1 : 6 in nasproti onim na kajžarijah 1 :8). Prav razmerje med številom hiš na kmetijah in na kajžarijah v iznosu 0,8 : 1 govori za to, da je v obeh ok- rožjih sredi 18. stoletja živela neposredno od zemlje oziroma poljedeljstva le še slaba po- lovica prebivalstva. Temu primeren je bil tu- di njegov bivanjski standard. Med bivališči malih kmetov in kajžarjev namreč ni bilo večjih stavbnih razlik, ker so mnogi mali kmetje živeli v »kočah« in bolje situirani kajžarji v »spodobnih« hišah. Zato smemo predpostavljati, da vsaj dve tretjim pode- želskega stanovanjskega fonda nista presegli stopnje kajžarstva, za katerega je bila zna- čilna lesena ali nabita, eno- ali dvo-prostor- ska stanovanjska hiša, pogosto na funkcional- ni stopnji dimnice. V trgih in mestih, kjer je bilo hiš 14-krat manj kot na podeželju (6-krat manj kot na kmetijah in 8-krat manj kot na kajžarijah), je bilo gradbeno stanje seveda ugodnejše, kar velja tako glede zidane kot lesene ali nabite arhitekture. Vendar pa lahko za vrsto trgov posebno v vzhodnih polovicah obeh okrožij predvidevamo komaj kaj ugodnejše medse- bojno razmerje in le malenkostno višji bi- vanjski standard, kot na »čistem« podeželju. Nas zanima v tem sestavku seveda samo hišni fond v 7 mestih in 36 trgih na sloven- skem delu Štajerske. Medtem ko sta med me- sti štela le Brežice in Ormož po manj kot 100 hiš, pa je bilo med trgi 18 takih, ki niso šteli niti po 50 hiš in le 10 takih, ki so premogli po več kot 70 hiš (Ljutomer, Središče, Veržej, Gornji grad, Ljubno, Lovrenc na Pohorju, Rogatec, Sevnica, Vojnik in Žalec). Med me- sti so se po velikosti in razvitosti uveljavljali Celje, Maribor in Ptuj, med trgi pa Ljutomer, Rogatec, Sevnica, Vojnik in Žalec. Njihova socialna sestava je najbolje razvidna iz krat- kih predstavitev njihovega prebivalstva, iz katerih se da pogojno sklepati tudi na njihov takratni stavbni fond. Ta pa je bil precej daleč od povprečne predstave o baročni sta- novanjski kulturi pri nas, seveda z izjemo bivališč fevdalcev, klera, uspešnih podjetni- kov, bogatejših meščanov in tržanov ter pre- možnejših kmetov. OPOMBE Fasijski popis hišnih lastnikov na Štajerskem iz leta 1754. Štajerski deželni arhiv (SDA) v Gradcu, fond: Ljudsko štetje, 16 fasciklov. — Jože Curk: O urbanistično-gradbenih za- snovah trgov in mest v Posavinju, Obsotlju in Posavju. Celjski zbornik 7. Celje 1962. p. 225—254 — Isti: Zgodovina urbanizacije v severo- vzhodni Sloveniji. CZN NV 6/1970. p. 244 284. — Isti: Trgi in mesta na Slovenskem Štajer- skem I-V. Elaborati iz let 1980—1985, tlpkopis.