Natisov 15.000. „Šfajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za čelu Nemčijo stane leto 5 kron, za pa 6 kron; za drugo inozemstvo se r računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajopo6v. Uredništvo in uprav-nišlvo se nahajata• v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo slran K 64, za Vi strani K 32, za '/« strani K 16, za Va strani K 8, za Vi« strani K 4, za '/s» strani K 2, za »/« strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. aih :#\ '. ilovici niškoc szfals-, ;falz-aczziej iangfaW — V ■■:. 50« išilja sd ijem ski 1 :ični lefon Strani ■eda Iff Ptuju v nedeljo dne 12. junija 1910. XI. letnik. inacijj lin odd ago: T,.i nacijt ia. odd IV a OB« aste m zai iti, na mo-dr. klicna lye, a tigrov) rciura, mad. ! =j manjej Grozna blamaža Šoštanjskih prvakov ali — dr. Kukovec prekosil dr. Bruraena. Kakor smo naše čitatelje že opetovano opo-zarjali, poka že po vsih prvaških posojilnicah in konsumih. Znano je, da je izginilo iz posojilnice v Šoštanj i nad 250.000 K in da se ta posojilnica ne da rešiti. A slavni dr. Knkovec, ki je prevzel zastopstvo te posojilnice, je iznajdel naravnost genialno idejo. In ta ideja se glasi: prvaki so posojilnico obkradfi, Nemci pa najškodo povrnejo! Hotel je pač postati rešitelj in izveli-car prvaštva in večni spomin mu je bil siguren. Sel je tedaj in vložil tožbo zoper tovarnarja gospoda Franz Woschnagg star., glašečo se na veliko tisoč kron. In sedajni voditelj šoštanj-skili prvakov, krojač in bivši lastnik izvršilnim potom prodane mu kemične pralnice, Jakob Volk, Martin (joršek in Vinko Tauzes, so navdušeno prerokovali: rešeni smo, nemški Woschnagg bode vse poplačal . . . V pojasnilo pripomnimo, da se je sedajna posojilnica pred 25 leti še imenovala „Vor-schussverein." V tem zavoda so imeli Nemci in Slovenci besedo in napredek je bil tako ugoden, da je bilo obilo dobička Vsled tega je občni zbor sklenil, razdeliti rezervni sklad; vsaki nd je dobil po razmerju svojih deležev gotovo svoto izplačano in tako tudi gospod Franz Woschnagg, kateri je bil v načelništvu. Dobil takrat je prilično 1000 (tisoč) kron. Ker pa je gospod Franz Woschnagg na to gledal, da se gospodari v redu, kč-r se je zlasti proti temu upiral, da bi se lahkomiseljno dajalo posojila to prvakom, zlasti znanemu Ivanu Vošnjaku, ki je potem ubogo posojilnico tako osknbil, ni bilo všeč. Vrgli so toraj gospoda Woschnagg iz odbora, vsled česar je seveda tudi sploh iz zadruge izstopil, ker se ni dal na tako kruti način žaliti, ^šo in sedaj je imel Ivan Vošnjak proste roke. Posledice so znane in jih ni treba ponavljati. Sedaj pa je učeni dohtar Kukovec iztnhtal, da mora gospod Franz Woschnagg, ki že 25 let ni več ud posojilnice, povrniti, kar so drugi vzeli. Kajti, tako trdi veliki jurist dohtar Kukovec. rezervni sklad se je razdelil zoper statute in Franz AVoschnagg, ki je bil takrat ud načel-ništva, je odgovoren za vse, on sam mora celo škodo povrniti, celi rezervni sklad (ne samo, kar je on sam sprejel) nadomestiti in še plačati obresti za 25 let. In veliko veselje je nastalo med prvaki vsled te vesoljni svet pretresujoče geni-jalne ideje. No in 3. junija se je vršila pred c. kr. okrožnim sodiščem v Celju razprava, katere konec je bil, da je dr. Kukovec s posojilnico vred popolnoma pogorel. Tožba je bila popolnoma zavrnjena in posojilnica mora plačati stroške ne le doktorja Kukoveca, temuČ tudi zastopnika gospoda Woschnagga. Mislili smo pač dosedaj, da je znani ptujski dr. Brumen najboljša dohtarska glava med, prvaki. A zmotili smo se; dohtar Kukovec ga da-leko nadkriljuje. Sicer ve vsaki viničar v slovenskih goricah, da se obresti zaletijo v treh letih in da se ravno tako zastara vsaka odškodninska zahteva v 3 letih. Ali kaj brigajo dohtarja Kukoveca postave? Brigajo ga le stroški, ki mu ji h bo morala posojilnica, ki mu jih bodo ubogi tepeni kmetje morali plačati. Vsaka dekla ve, da tisti, kateri je svoje škode sam kriv, ne zamore zahtevati odškodnino od druzega. Le dohtar Kukovec tega ne ve in tako je šel tožiti gospoda Woschnagg, dasi je ta le izvršil, kar je sklenil občni zbor. Ta bi bila pač lepa, ko bi udi posojilnice, kateri so sami sprejeli denar, sedaj poleg tega tirjali odškodnino od gosp. Woschnagga! Take postave napram Nemcem bodejo imeli morebiti v bodočem ilirskem kraljestvu, hvala Bogu, sedaj smo še v Avstriji, kjer imamo pravične postave. Razprava je tudi dokazala,, da se je rezervni sklad popolnoma pravilno razdelil. Pribili smo celo zadevo v poduk ljudstvu in v označenje prvaške morale, ki je tako daleč prišla, da zahteva od Nemcev povrnit ev denarja, katerega so prvaki ukradli. Politični pregled. Politični položaj je v splošnem nespremenjen. Državni zbor rešuje polagoma manj važne predloge, medtem ko se od strani vlade vedno o novih davkih poroča. Narodnostna pogajanja so še vedno brezuspešna. Škof V preiskavi. Vatikan je vpeljal proti škofu v Parenzi, monsignore Flappu, strogo preiskavo zaradi raznih očitanj. Ako se kaj tacega na zelenem lesu zgodi, kaj naj pričakujemo potem od suhih vej . . . Cesar in škof. Serajevski nadškof dr. Stad-ler je znan kot zagrizeni politik klerikalne stranke. To njegovo delovanje pa dandanes že nikomur več ne dopade. Ko je te dni naš cesar Boznijo obiskal, bil je z vsakomur prijazen. Le nadškofa Stadlerju je dal ukor. Cesar pač ne mara politiknjočih duhovnikov, ki kalijo cerkveni in narodni mir. Cesar se je srečno in brez vsake nezgode iz Boznije nazaj pripeljal. V posebni izdaji uradnega lista je izrazil svoje veselje nad krasnim tem potovanjem. Cesarjevo zahvalo so po celi deželi plakatirali. Penzije naših ministrov znašajo letno 727.000 kron. Pomisliti je, da so med temi „penzijonisti", ki dobivajo od 8000 do 20.000 K letne pokojnine, tudi taki, ki so komaj 2 do 3 mesece služili. Ni čuda, da je država vedno bolj zadolžena. Nesprejeta deputacija. Ko je bil cesar v Serajevi, prosila je deputacija iz sandžakaNovi-bazar za sprejem. Kakor znano, spada Novi-bazar k Turčiji in bi imel sprejem vsled tega demonstrativni pomen. Nasprotniki Avstrije bi od tega le dobiček imeli. Zato cesar deputacije ni hotel sprejeti. Turški prestolonaslednik Jussuf Izzedim Edin je bil te dni na Dunaju. Tudi cesar Franc Jožef ga je sprejel. Proti celibatu. Več duhovnikov v Veglii je prosilo škofa za dovoljenje za ženitev. Seveda se jim je to odločno odklonilo. -3 Protiklerikalne demonstracije so se te dni v Zagrebu izvršile. Liberalni shod so namreč klerikalci razbili. Vsled tega je prišlo do pretepov in hudih izgredov, katerim je policija komaj z orožjem konec napravila. Ogrske volitve v državni zbor so prinesle vladi in njenemu šefu grofu Khuen-Hedervary nepričakovano velikansko zmago. Košutova stranka, ki je šele pred par leti tako hitro narasla, da se je ves svet Čudil, je zdaj zopet poražena, ravno tako Justhova stranka ter klerikalci. Vladina stranka je dobila večino. S tem je tudi preosnova volilne pravice omogočena. Anarhisti na Japonskem. Poroča se, da je japonska vlada prišla veliki anarhistični zaroti na sled. Anarhisti so vzeli službo kot delavci iabriki smodnika. Izdelovali pa so bombe, da bi z njimi ministre umorili. Mnogo zarotnikov se je zaprhj. Na Kitajskem se menda zopet hudi boji pripravljajo. Med nižjim ljudstvom vre hudo proti tujcem. Tudi kitajsko vojaštvo je nezanesljivo. V Nankingu se je moralo 7000 domačim vojakom orožje odvzeti. Inozemski poslaniki pravijo, da je položaj zelo resen." Ustaja v Mehiki. Na Mehikanskem vlada zopet mala revolucija. Uporniki, ki se združeni z Marja-Indijanci, so napadli razna mesta. Načelnik policije in več uradnikov je bilo umorjenih, arzenal pa oropan. Indijanci so že več kot 500 vojakov umorili. Na Ruskem se nadaljuje grdo nasilje glede Finske, kateri se hoče sleherne svobode in pravice odvzeli. Vse evropsko časopisje obsoja to tiranijo. Iz Ptujske gore. Pri nas se povprašuje, zakaj nas je narodnjaška banda s 150% obdačila. Jarčeku Topolovca sicer ne gre v glavo, da bi zamogel kdo dragi ko on in njegovi zavezniki Kupčič, učitelj Klemenčič in Gojkovič o tej stvari govoriti. Ja, ja, hudomušni odborniki (žalibog malo jih je) so pri občinskem računu, opazili več reči, katere gotovo ne morejo biti gorskemu rihtarju Jurčeku v čast. Še eno hočem tukaj danes omeniti in sicer, da je v računih črno na belem, da so gorski narodnjaki na celi mestovini od sejmov za žival in kramerje samo 55 K v občinsko blag aj no zaklenili. Ja Jurček, kje pa so drage krone ostale? Sment vendar, ja nimaš smolnatih rok, da bi se prijele in v tvojem žepu ostale ?! Ako se pomisli, da imamo na Gori 7 kramerskih in 3 živinske sejme, za ostale sejme pa gre mesto-vina v trško-narodnjaško kašo (?). Računiti se sme, da mestovina kramarskih sejmov znaša na leto 60 K; trije živinski sejmi gotovo (ako se stroški odtegnejo) na leto 50 K; tedaj to naj-manje 110 K. Vknjižene mestovine pa je samo 55 kron!! Ako to ni resnica, za kaj pa so se „b o lete" od mestovine zavrgle, ako r.e zaradi tega, da ne more nihče natanko kontrolirati ?!! Ja, Jurček tega ne dopnsti, da bi se za njim smelo kontrolirati, ker njega mora vse kot poštenjaka imenovati, kakor njegovega očeta Marka, kateri tadi ima dosti na svoji vesti. Predgovor .pravi, da jaboljko ne pade daleč od drevesa; si nas razomel, Jurček ? Kar se pa očeta tiče, pride drngokrat pod „Štajerčevo" krtačo. Mi vemo lepe povesti o „dobroti" . . . Odborniki se pritožujejo, da Jurček vse občinske stvari s papirjem pokrije, ako kateri odbornikov k njemu pride, ja celo prvi svetovalec ne sme drugo vedeti, kakor če je treba kaj podpisati. Zakaj se ne smejo računi takoj po sejmu od odbora kontrolirati in zakaj se občinski akti pred odborniki s papirjem p o-krivljejo? Vprašamo gorskega rihtarja Jrjr-čeka Topolovec, je-li ni pošteno občinsko gospodarstvo na Ptujski gori? Ali so odborniki samo zato tukaj in od ljudstva izvoljeni, da enega hofrata Ploja izvolijo za „častnega občana" ? — Nadalje naj bo označeno, da je ta Jurček tudi reprezentant vžitninskega društva (Abfindungs-Verein) na Ptujski gori, da ne predloži račune vsem udom, ampak samo štirim, akoravno so že udje to opetovano od Jnrčeka zahtevali. '— Po drugih društvih se v vsakem četrt lete računi predložijo, kar mi sicer tega ne zahtevamo; vendar pa zahtevamo, da se nam vendar v letu enkrat računi v spregled predložijo. Ako se takoj ne zgodi, bomo si morali naše pravice skozi postave iskati. Jurček še tedaj ne pozna postavo, kadar je treba koga aretirati! Iz tega sledi, da se Jurček na postave razume ko krava na boben ... To je narod-njaški „špegel", v katerem vidimo Jurčeka Topolovec kot rihtarja, Klemenčiča kot poveljnika, Knpčiča in Gojkoviča. Ti so skupni hujskači in poštenjaki! Prišel bode čas, ko bodo volilci ta „špegel" v roke vzeli in razbili na'tisoce kosov. Eden, ki vas tudi pozna. Hoče. Naš priljubljeni Krajnček je zopet enkrat svojo sveto jezo z ostudnimi lažmi v *„Slov. Gospodarju" si olajšal. Čenčaril je namreč o tukajšnji birmi in naposled hoško učiteljstvo pokrtačil, češ, da se pri škofovem prihodu ni udeležilo sprejema, da so otroci tavali zbog tega nenadzorovanja kakor zgubljene ovce okoli ter da ni bilo nobenega ne v cerkvi ne pri izpraševanji teh brezvernih učiteljev. Kaplan Krajnc je vrl poštenjak, zato mu nikdar ne zmuzne laž ne v pero ne črez jeziček njegov. Stvar je pa taka. Eden hočkih učiteljev je bil na osebno povabljenje gosp. kateheta Leben-a pri sprejemu, in kaplan Krajnc je omenjenega učitelja več kakor dobro četrt ure „fiksiral". Otrokov pa pa itak ni bilo tamkaj, ker so se vsi pri svojih botrih morali muditi. Katoliški kaplan Krajnc, fej, kako ostudno si se zlagal. Fej! Dotični učitelj je po naprosilu škofovi maši na ljubo potem pri tej tudi pel. Krajnc ga je dobro slišal in videl, a v svoji besnosti do vsega učiteljstva je šel in je lagal v „Gospodarju" misleč, zdaj jih je do drobnega zmlel. Oh ti sirotica. kristjanska, lažnjiva ti! Tako delo je denuncijantovsko podjetje. Pa kaj čemo, kdor nima sramežljivosti ne poštenja v svoji duši — kaj čemo ? Nadalje je Krajnc v „Straži" hočke „nemškutarje" neznansko ironično pobril, ker so neki hoteli na dan birme se p« škofn v večji deputaciji črez Krajnca potožiti, pa jim je v odločnem trenutku korajže zmanjkalo in huda vest jih je zbodla. Ko bi prevestni velepoštenjak Krajnc o tem nič ne zinil ter raje molčal in molčal, bi tudi od nas nobeden se te stvari ne dotikal. Pa resnica mora na dan. Res je, da se cela fara in nje občine obtožujejo črez Krajnca; res je, da so se pri škofu, ordinarijatu, pri liočkem dekanu pismeno in nstmeno obtožili merodajni krogi in oblastva in ker danes se Krajnc — vkljub ordinarijatne obljube — vendar še ni odstranil, so hoteli farani v mnogobrojni deputaciji se na dan birme pri škofa pritožiti. Gosp. dekan Grušovnik pa je hočkega župana toliko časa poprosil, naj to opusti, da so vsled teh prošenj za ta dan deputacijo opustili. To je Krajnčeva zahvala! A g. dekan je pa izjavil, da bode Krajnc takoj po birmi itak prestavljen in nad to izjavo poleg njegovih prošenj se je do-putacija opustila. Čemu obljuba g. dekana do danes še n i perfektna, to nam žali Bog ni znano, a nam vzbuja stvar marsikatere čudne misli. — — Hočka požarna bramba je imela že od nekdaj na zidu cerkvene ograje tablico pribito, na kateri so se vajne reči za hrambo oznano-vale. V Veliki noči je ta tablica izginila, — tatinske roke nekih hočkih pobalinov so šli ž njo. Zadnjo nedeljo pa spet visi ta tablica na svojem starem mestu. Na tablici pa se je obče spoštovana nemška rodbina na najsurovejši način psovala. Prav tako hočki tatinski fantalini, ki ste to naredili! Tistim gre vsa čast! Ljudje, ki so to čitali, pa so nad tako surovostjo v stran pljuvali. Da so tatjo in peovalci eni in isti je razvidno. Kedo je neki le duševni general te bande ? ? Upamo'*1"' da bojo žandarji, ki stvar zasledujejo, dobili tiste hočke pobaline, tatove in suroveže. Kakšni sadovi v zadnjem času! —r. ,Štajerčevi' kmetski koledar za 1. 1911 bode pravočasno izšel. Dela so se že pričela. Koledar bode letos še bolje opremljen kakor dosedanja leta. Vse podrobnosti poročamo v kratkem. Opozarjamo pa obenem cenjene iaizerente, naj za koledar določene inzerate čimpreje vpo-šljejo. Cene bodejo približno ednake kakor lansko Letalni stroj grofa Zeppelin. Prvo mesto v vseh poiskusih, ptemagati zrak, zavzema pač iznajdba letalnega stroja grofa Zeppe-lina. Te dni se pripelje letalci stroj „Z V" od Friedrichshafna na Dunaj. Na rasi sliki kaže debela črta pot, ki jo bode velikanski ta zrakoplov zasledoval. V levem kotu vidimo podobo zrakoplova samega, v desnem pa ono izumitelja grofa Zeppe-lina. Na Dunaju bode pogumnega moža tudi cesar sam sprejel. O izidu tega letalnega poiskusa bodemo še natančneje poročali. V zadnjem trenutku se poroča, da se je ta letalni poiskus zaradi slabega vremena na poznejše čase preložil. ft &£ ., WPS A ČL B U R G *V „.^ ; (/ tr^JA^^v^^ ______-gi-f"?-: "^W ^yr fahrfc Wi&a..; leto. Pri velikemu razširjenja, ki ga ima! koledar in pri njegovi priljubljenosti je i ni] riranje v njem izrednokoristnl Nadalje opozarjamo svoje prijatelj in zaupnike, naj takoj napranijo in I širjajo nabiralne pole za naročnike koleda Vsakdo naj nabira odjemalce koledarja! Akol demo vsi delali, potem je gotovo, da bo« še več oddali in še boljšo ter obširnejšo vsel podali! Vsi na delo! obre u jih ižvri ta načii Btajersi visočino pred ne mi poii (nori ker. 86 že okraj (i gi kmei ta nači klavzuli uš vse. ("ili brf POZOr, inzerentit fnzeratiza,| kmetov merika onelno Novice. jerca" se sprejemajo razven v u p g n i š t v u tudi še na sledečih krajih: Maribor*, papirna trgovina Rud. GaiSSdfi Celje: knjigotržnica Fritz Rasch. Radgona: knjigotržnica J. Semlitsch. finančn tel. Pi stopati. nehalo panjske bi bil i ako se šampan se unič Iz Spodnje-Stajerskega. Štajerski deželni odbor je imel i. t. sejo. Izrazil je vladi svoje obžalovanje, ked hotela deželnega zbora štajerskega junija \ seča na kratko zasedanje sklicati. Obenem j(™ enkrat odločno zahteval, da se deželni zbor) koj skliče. Tudi je prosil za cesarsko dovoljd da se deželne doklade brez postavnega skll v prihodnjih 3 mesecih dviga ... Na Stal skem živimo namreč zdaj zaradi zločinske! vaške obstrukcije v pravem eksleks-stanjn. i stavno dovoljeno ni ničesar. Mislimo, da 86] vaški poslanci zdaj že sami za ušesmi prasi kakšne neumnosti so s svojo narodnjakarsko tiko storili! Ljudska revščina pekla bode pr^ kinv poslancem na njih vesti, ako je imajo . . . Kako zapravljajo čas . . . Pri volitvah Ogrskem se je vporabljalo tudi avstrijsko štvo. Mi gotovo s tem nismo zadovoljni, naši vojaki niso madžaronski policijoti. V držd zbornici je tudi neki poslanec vlado interne! Minister je odgovoril in povedal svoje nftii S tem naj bi bila stvar končana, kajti noga pomena vendar za. ljudstvo nima. Alii f nakrat ostane kaplan in slovenski poslanec] pravo \ cah). gospodi naj raji je orne: lomila glede t ta na šu j e bi se li razmerj itd.) Zi teva e treb; Pantzu kmetijs s škode Predlož nea o ■ izve pridno Tone Korošec in predlaga, da naj se pri I o ministrovem odgovora razgovor. Ta pred , ... „ je bil s pomočjo Cehov, Rusinov, Hrvatov . v . socialistov sprejet ... In zdaj bodejo prva. , . , poslanci zaporedoma ostajali ter otrobe va I , •, Kregali se bodejo za sultanovo brado, — .»,. .. tako, pobožni volilci, zapravljajo pr ki poslanci čas in denar, tako vpot I Ijajo vaše davke, tako izrabljajo vazo potrpi ljivost . . . Hofrat Ploj je v državnem zbora v čunskem odseku zopet govoril. Seveda kmete ali o kmetskih razmerah, marveč uradnikih pri sodniji. Pri tema je mož pogreval staro pesen, da nemški sodniki slovensko govorijo. Ti uradniki morajo svoje izkušnje narediti in znajo slovenski j« na vsak način tako dobro, kakor hofrat FB Kajti Ploj vkljub svojemu velikemu ..slovanstfl g se So. do danes ni svojega „materinega jea^^ priučil. Vzemite najprve Vi slovensko sIovdkJ roke, gospod hofrat, in potem šele pripor to drugim . . . Naše prepričanje je, da človek na svetu ne more vseh slovenskih lektov znati. Tudi slovenski sodniki ne. v vsaki občini se skoraj drugače govori. nekaj: Koliko slovenskih sodnikov in dri uradnikov je, ki ne znajo nemško? Mi poznal slovenske učitelje, ki so nvsposobljeni" za ški poduk, ki pa niti enega nemškega stt pravilno nemško napisati ne znajo . . naj bi hofrat Ploj pomislil. Ali — saj mM vrli poslanec Marckhl temeljito levite E^,v£j " ter mu dokazal vso neutemeljenost njegovih (popila. tanj. Ploj nastopa sploh le zato, da bi klerilimorsko ci zopet v njegovo »slovenstvo" verovali. Paimomarj« bo nič. Ploj je izigral. Spat naj gre, spat . v*' Delovanje poslanca Malika v proračunski,..' odseku. Piše se nam: Pri titlu BKmetij; govoril je posl. Malik o melioracijah in oi zlasti regulacijo Drave ter Mure. hteval je tudi od vlade, da se ta bolj ozira1 občino Pobrež pri Maribora. Malik je zar le pol je bil Njen kon ser. fobre uspehe zgradb pri derečih potokih, ki so jih izvršili jetniki: zahteval je od vlade, da naj ta način dela večkrat vporabi. Konjerejstvo na Štajerskem se je spravilo sicer na neko gotovo visočino in je le pozdravljati ta napredek, ali pred nevarnimi poiskusi svari govornik; s taki -mi poisknsi bi se tudi manj vredni materijal (noriker) v takih plemskih okrožjih rabilo, kjer ti že dolgo nahaja izvrstni valonski plemski okraj (tako n. p. v sv. Lenarta si. g.). — Vbo-gi kmetje so morali skozi desetletja trozvezo na ta način poplačati, da so se morali pokoriti klavzuli vinske colnine. Potem je pričela trsna ni vse uničevati. Troški za regeniranje so uničili brezštevilno eksistenc in odgnali mnogo kmetov od domače grude. In komaj so pričele amerikanske trte nositi, komaj je pričelo raci onelno vinogradništvo in kletarstvo, ko je že finančni minister z novo davčno predlogo prihi-tel. Proti temu se mora na odločni način nastopati. Ako se vpelje novi davek, bi se takoj nehalo sortiranje, ki je zdaj vendar pričelo, šampanjske kleti bi prišle v gospodarsko krizo. To bi bil naravnost gospodarski škandal, ako se dopusti colnine prosti uvoz inozemskega šampanjca, domačega, ki je ednako vreden, pa se uničuje. Najodločneje se- mora tedaj dvoje zahtevati: vinsko-provinienčno postavo in odpravo vinskih davkov (tudi na vino v steklenicah). Govornik je tndi zahteval, da naj bode gospoda velikega plemstva toliko patriotična, da nej raje domače vino pije, nego tuje. Govornik je omenil nadalje, da je ogrska vlada zopet prelomila svojo besedo, ker ni uresničila postave glede borzne trgovine. Od vlade zahteva, da naj ta na vseh poljih podpira in pospešuje živinorejo. Kajti na Avstrijskem bi se lahko število živine še za SU •■ povečalo (v razmerja s Švico, Holandsko, Dansko, Nemčijo itd.) Za kmete, ki pridelujejo zrnje, se mora zahtevati, da se vzdržuje varstveno colnino in je treba torej odločno proti klerikalnemu posl. Pantzu nastopati, katerega agitacija škoduje kmetijstvu. — Govornik se je pečal nadalje še s škodo, ki jo povzroča divjačina kmetu. Predložil je tudi razne rezolucije. Toliko za danes o delovanju nemškega poslanca Malika, ki je izvoljen od meščanov, ki pa vendar tako pridno za štajerskega kmeta nastopa. Prvaški poslanci naj bi se ga v vzgled vzeli. Lep poslanec! Le poslušajte, dragi prijatelji. Te dni sklicala sta poslanca dr. Benkovič in Povše neko sejo v državni zbornici, pri kateri bi se imelo glede razmer rudokopov v planinskih deželah razpravljati. Poslanci 80 res prišli in govorili ter omenili zlasti, da tvorijo nižji vozni troški češkega premoga veliko konkurenco za premog naših dežel. Dobro! Kar nakrat se zgodi nekaj posebnega: Dr. Benkovič pokaže namreč prav očitno, da o celi stvari prav nič ne razume. In zato se je moral zopet posebni odsek izvoliti ... To je tiček, ta dr. Benkovič, kaj? In v Trbovljah je še nekaj „ajmoh-tarjev", ki pravijo, da je Benkovič ^rudarski poslanec". Tam naj mu enkrat knapovski škorenj da bode vsaj nekaj o rudarstvu ra- Gostilna Slavinec v Ptuju, v katero zahaja — 3 - tudi še nekaj Nemcev, bi menda rada tako zaslovela, kakor Bračičova. človek se danes že skoraj sramuje mimo te krčme iti, čeprav leži sredi mesta. Preteklo nedeljo dopoldne šel je naš urednik g. Linhart mirno mimo te oštarije. Ko je bil že par korakov naprej, skoči par pr-vaških alkoholikov iz sobe in prične za njim vpiti in psovati, kakor je to pri pijanih barabah že navada. Linhart se je obrnil in pijanci so se zopet korajžno v gostilno skrili. Ko so potem stražniki prišli poizvedovati, seveda nikdo ni ničesar vedel. Tudi oče Slavinec je bil slep in gluh. čeprav nima premajhnih ušes in ima tudi špegle. To je prvaška korajža, kaj! Kakor psički lajajo za človekom, potem se pa pod klop po-skrijejo. Sramota ... Slavincu pa čestitamo, da postaja njegova oštarija vsak dan bolj podobna navadnemu „pajzeljnu", v katerem ne zna krčmar reda držati in dostojnosti zahtevati. Sramota, ki jo take pijane barabe v tej krčmi delajo, pade pač na Slavinca samega . . . V Slovenski Bistrici napravil je škandal Grill veliko razburjenosti. Poročali smo že, da je bil ta čedni poštenjak na večmesečno ječo obsojen. Danes naj popišemo njegove sleparije malo obširneje. Grill je hišni posestnik, mesar, obč. svetovalec, načelnik cerkveno-konkurenčnega odbora, član okrajnega zastopa itd. Najprve je držal vedno z Nemci. Ko so pa ti izprevideli, s kom da imajo opraviti, obrnili so mu hrbet. Grill pa je šel k prvaki, katerih listi ga tudi še danes branijo . . . Grill je hud igralec na kvarte. Tekom zadnjih let je skoraj vsak teden parkrat igral; šlo se je vedno za večje svote denarja in je Grill vedno dobil. Sleparil je namreč kakor cigan! Tako je 1. 1905 pri Neuholdu z gražčakcm E. igral in ta mu je javno sleparijo očital. L. 1907 je igral z g. E., H. in W.; prvi je že čez 400 K na Grilla izgubil, ko so ga vjeli pri slepariji. Grill je imel namreč na naročju druge karte pripravljene in je vedno tisto vzel, katero je potreboval. L. 1906 je igral g. J. z Grillom celo noč. Izgubil je že 1800 K. J. ga je pri slepariji vjel. Grill mu je dal 480 K nazaj in igrala sta nadalje. Skupno je g. J. 2200 K izgubil. Neko noč sta dr. L.'in E. prvi 600 K, dragi 2000 K na Grilla izgubila; slepar jo vedno druge karte tudi gledal. Pred 2 letoma je „šnopsal" Grill pri B. v Peklu. Pogledal je vedno tudi spodnje karte in je moral zato skupaj 150 K globe plačati. Brez da bi sleparil, sploh Grill igrati ni znal ... Za vse te grde sleparije dobil je čedni Grill 2 meseca ječe. Mislimo, da ga zdaj pač nikdo več ne bode pogledal. Prvaški listi sleparja seveda branijo. Ali mislimo, da dela celo tem ljudem sramoto! Pravi ,.SIovan'" je 19 letni Nace Simone v Mariboru. Fant je igral vkljub svoji mladosti že veliko vlogo. Njegovo „ krščanstvo" in njegovo „slovenstvo" je celo general-feldmaršala prvaških klerikalcev tako dopadlo, da je naredil Šimonca za tajnika „krščansko-socialne zveze" . . . Dobro, Nacek ni imel ničesar proti temu. Nacek je bil torej „tajnik" in je deloval za klerikalno stranko. Čital je prvaške liste in je v teh opazil slavospeve o prelepi „kulturi" v državi Srbiji. Šimončev Nace je bil od teh slavospevov tako navdušen, da je nati-homa sklenil odpotovati v Srbijo. Samo denarja Potopljena barka. (25 oseb utonilo). Poročali smo že v zadnji številki o veliki nesreči, ki se je zgodila v morju pri Irancoskcm mestu Calaisu in pri kateri je zgubilo 25 mornarjem svoje življenje. Barčica „Piuviosc" je podmorska (t. zv. „Unterseebot"). Prišla je pod kolo nekega poStnega parnika, kateri jo je tako težko poškodoval, da se je takoj potopila. Z njo je šlo v morsko globočino 23 mornarjev in 2 oficirja. Vsi poiskusi rešitve so bili zamanj. Naša slika kaze potopljeno barčico, ki je bila 51 metrov dolga. Njene mašine so imele 3M konjskih močij_ \ CbsimHafcn von Calais m<> d aanzenB.esarz.unqunrergeg3nir«rie tnmt£siuii' -_______-, ■ __i_ Onrerseebeiof .PluviSsc*. ___.—»_.....------------------------ ni imel Nacek. Zato si je mislil: cerkveni očetje so imeli prav, ko so učili, da kar je tvoje, to je i moje ... In Nacek je poneveril svojemu kolegu Kemperlu 250 kron. S tem denarjem jo je Nacek baje na Srbsko popihal. Želimo mu srečno pot in npamo, da postane tam najmanje finančni minister. Čudno se nam pa le zdi, da prvaški klerikalni listi o tej stvari tako trdovratno molčijo. Občinske volitve v Bukovcih (dr. polje) izpadle so kakor po navadi. Za 1. občinskega svetovalca pa je bil g. Plochel izvoljen. Prvaški listi ga že napadajo, češ, da je naprednjak. Prijatelji, pri občini se ne gre za nobeno politiko. Tu je le treba gledati, da se kmetom gospodarsko pomaga. G. Plochel bode že svojo dolžnost storil. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvemazvezdicama **) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 7. junija v Ormožu (svinjski sejem); v Radgoni*; v Kapelah**, okr. Brežice. Dne 8. junija na Ptnju (sejem s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; pri Sv. Martinu**, okr. Slov. Gradec; v Mariboru*; pri Sv. Marjeti na Dravskem polju*, okr. Maribor. Dne 9. junija v Piljštanju**, okr. Kozje; v Gradcu (sejem z rogato živino); na Bregu pri Ptuja (svinjski sejem). Dne 10. junija v Gradcu (sejem z malo klavno živino). Dne 11. junija v Brežicah (svinjski sejem). Dne 13. junija pri Sv. Treh Kraljih**, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; v Žalcu**, okr. Celje; pri Sv. Duhu-Loče**, okr. Konjice; pri Sv. Andražu v Slov. gor., okr. Ptuj; v Kozjem**; na Žigrtovem*, okr. Sevnica; v Brežicah**; pri Sv. Janžu pri Spodnjem Dravogradu**, okr. Slov. Gradec. Dne 14. junija v Ormožu (svinjski sejem); v Rogatcu (sejem z veliko živino); pri Sv. Vidu pri Ptuju; na Zgornji Kostrivici**, okr. Rogatec; v Arvežu (sejem z drobnico); na Planini*, okr. Sevnica; pri Sv. Barbari**, okr. Konjice; v Mozirju*, okr. Gor-njigrad; v Lembahu*, okr. Maribor ; na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje: na Planini** okr. Sevnica. Dne 16. junija na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradca (sejem z rogato živino). Dne 17. junija v Gradcu (sejem z malo klavno živino). Dne 18. junija v Brežicah (svinjski sejem). Dne 21. junija v Peklu*, okr. Slovenja Bistrica; v Marnbergn* (tudi konjski sejem) ; v Radgoni*; v Studenca*, okr. Maribor; pri Sv. Tomažu-Koračice**, okr. Ormož. Dne 22. junija pri Sv. Juriju ob juž. žel.**, okr. Celje; na Cerkevnjaku**, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Sevnici**; v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Šoštanju**; v Mariboru*. Dne 23. junija v Gradcu (sejem z rogato živino); na Brega pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 24. junija v Ljubnem, okr. Gornjigrad; pri Sv. Lenartu v Slov. gor.**; v čermožišah**, okr. Rogatec; v Konjicah**; v Laškem**; v Podsredi**, okr. Kozje: v Gradcu (sejem z malo klavno živino). Dne 25. junija v Brežicah (svinjski sejem) ; v Lipnici*. Vojaško-veteranski deželni letni zbor. V zadnji številki nismo imeli dovolj prostora, da bi natanko poročali o deželnem zboru vojaških veterancev, ki se je vršil 22. maja v Mariboru. Naj podamo torej danes glavne podatke iz poročila. Zastopnike, ki so prihajali iz raznih krajev Štajerske, se je dopoldne na kolodvoru sprejelo. Komandant mariborskega veteran, društva „Erzherzog Friedrich" g. Germ je pozdravil tam zlasti podpredsednika g. K a m p e r, komandanta iz Gradca in vse delegate. Na čelu godba odkorakali so veteranci potem v „Gam-brinushalle", kjer se je vršilo zborovanje. Predsednik Kamper je pozdravil vse navzoče, zlasti pa župana dr. Schmiderer in obč. svet. Neger. Župan je zborovalce potem v prisrčnih besedah v imena mesta pozdravil. Rekel je, da imajo veteranska društva v državi veliki pomen. Vojaška tovariška zvestoba iz mladih dni se pri njih tudi v starost prenaša. Veteranci so zvesti varuh ljubezni do domovine. Prinesel je zbranim svoj „heil" in „hoch". Istotako je govoril v prisrčnih besedah dež. posl. Neger. Zastopana so bila sledeča štajerska vet. društva: Celje, Donawitz, Eisenerz, Eggenberg, Eggersdorf, Frohn-leiten, Frauenberg, Gleisdorf, Gradec (1. Grazer - 4 Korpš, 2. Grazer Mil. Vet. Ver.), Guttcuberg, Gleinstiitten, Konjice, Glatkorn, G a m 1 i c, Hirschegg, Hrastnik, Koflach, Kapfenberg, Katrein, Leibnitz, Leoben, Lankovic, Ptujska gora, Mooskirchen, Maria-Trost, Ptuj, Piber, Passail, Pischelsdorf, Radegund, Sv. Ruprecht, St. Veit pri Gradcu, St. Peter p. G., St. L6-renc M. t., S. Veit a. V,, S v. Lovrenc si. g., Socbau, S v. Miklavž. Stallhofen, Strass, Sv. Jnrij a. St., Straden, Trbovlje, Voits-berg in Weiz. Za zvezinega predsednika bil je potem g. E a m p e r iz Gradca izvoljen, g. A. Hermann za 1. podpredsednika in gosp. Pfanner za novega odbornika. Prihodnje zborovanje se bode v Gradcu vršilo. Predsednik je potem omenil, da je že mnogo vet. društev na Štajerskem, ki niso člani zveze. Ako bode nova postava (Kriegerkorpsgesetz) v parlamenta dovoljena, se bodo vsa ta društva razpustila. Takih nepatriotičnih društev je še 45 na Štajerskem. Nadalje je govoril g. Germ iz Maribora, ki je zlasti sledečo resnico izpregovoril: kdor je proti nemščini kot skupnemu armadnemu in komand o-jeziku, temu je pravi patriotizem sploh nekaj tujega (živahno odobravanje). Cesarju se je odposlalo udanostni telegram. Potem se je vršila zabava, ki je še dalje časa trajala. V Ptuju so preteklo nedeljo otvorili zavod za učence (Lehrlingshort). V pokoj je stopil davčni nadoskrbnik g. J. Reisp v Ptuju. Vrlemu možu želimo mnogo sreče! Na deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru oddalo se bode za šolsko leto 1910)11 zopet celo vrsto deželnih prostih mest. O pogojih za dosego te podpore glej v inzeratu današnje številke. Boljše železniške zveze z Rogaško Slatino. Dosedanje prometne razmere zdravilišča Rogaška Slatina so se s 1. junijem temeljito izboljšale. Vozna hitrost na lokalni železnici se je povišala. Nadalje se je vpeljal še tretji vlak. S tem se je pač potujočemu občinstvu v vsakem oziru ustreglo. Od 1. junija sem imajo zvezo z rogaško železnico: jutrajni vlak od Gradca, opolu-danski brzovlaki, večerni poštni vlak iz Trsta. Ravno tako se ima iz Rogaške Slatina zutraj, zvečer in opoludne zvezo z glavno progo. Ta nova vpeljava bode marsikateremn omogočila, ogledati si to krasno kopelj ki je tako lepo in moderno urejena. Pri sv. Vidu niže Ptuja bode v sredo 15. junija živinski sejem, kateri je zmirom dobro obiskan in se priporoča mnogo živine prignati, ker kupci pridejo od vseh krajev. Dr. Petra Rosegger, največjega štajerskega pisatelja in prijatelja kmetov, katerega sliko smo v zadnji številki prinesli, imenovala sta ptujski in mariborski občinski zastop ednoglasno za častnega občana. Umrl je v Ptuju prejšni postajenačelnik in posestnik g. V. N e u m a n n. Z njim pade v grob plemeniti človek, katerega je pač vsakdo ljubil in spoštoval, kdor ga je poznal. Pokojnik je služil preje v Vrbi na Koroškem, od koder je bil v Ptuj prestavljen. Tukaj si je pridobil kmalu ljubezen občinstva, ki ga je tudi v občinski svet izvolilo. Bil je načelnik krajnega šolskega sveta, častni član vojaško-veteranskega društva itd. Pogreb je bil lep in dokaz spoštovanja. Raz mestne hiše je frfotala črna zastava. čast pokojniku, katerega spomin bode i grob preživel. Lahka mu žemljica! Taščo ubil. V sv. Štefanu pri Žusmn ubil je kmet Martin Pristinšek v prepiru 56 letno mati svoje žene. Potem je šel sam k sodniji. Hišno preiskavo je napravila sodnija pri fotografu Tomšetu v Konjicah, kateri se zdaj v Ameriki nahaja. Gre se za ponarejenje denarja. Obesil se je zaradi nesrečne ljubezni delavec Tičar v Teharjih. Poredne krave. V Ptuju je prignal zadnjič neki kmetic par krav. Pred zganjamo se je osta-vil in šel pokrepčat s frakeljnom. Nekaj časa so kravice zunaj stale in čakale. Končno pa se jim je preneumno zdelo in meni nič tebi nič so jo tudi v zganjamo udarile. Ker krave niso imele denarja, so jo morale brez cehe odkuriti . . . Smrtna nesreča. 68 letni posestnik Martin Skopovnik iz sv. Martina pri Celjn padel je na lastnem posestvu v jarek. Drugi dan so ga našli kot mrliča. Triletni požigalec. Pred par dnevi pogorelo je posestniku Pajku v Prevorju pri Kozjem gospodarsko poslopje z vsem. Škode je bilo za 1700 K. Triletni sinček se je s svojim bratom z užigalicami igral. Zažgal je slamo in tako je ogenj nastal. K sreči se še otrokom ni ničesar zgodilo. Poiskušeni samomor. V Mariboru je skočil zasebnik Leopold Kallab v Dravo; ali lončar Jos. Majer ga je pravočasno iz vode potegnil. Namesto v Ameriko v smrt. Fant Johau Pire iz sv. Petra v Savinjski dolini je hotel v Ameriko odpotovati. Ko je vzel pri krčmarju Widmarju slovo in je malo vinjen proti domu šel, padel je v Savinjo in utonil. Drugi dan so mrliča našli. Dezerter. Rekrut Bauer 4. kompagnije v Ptuju se je 29. maja odstranil. Do danes se še ni vrnil. — 26. maja ukradel je pionir Matija Koprive v Ptuju 40 K in je bsje na Ogrsko pobegnil. V Pragerskem so ga videli pijančevati. Zblazneli Oficir. Neki duševno bolani ober-lajtnant se je vrgel v Hrastniku pod rudniško železnico. Mašina ga je pa vrgla v stran, brez da bi ga ranila. Odpeljali so nesrečneža v njegovo garnizijo v Trst. Ogenj. Strela je udarila v hišo posestnika Križana v Pletrovčih pri Celju. Posestniku je vse pogorelo in je škoda velika. Zopetno preiskavo je uvedlo državno pravd-ništvo proti dr. Adamu Czmiel iz okolice Radgone. Kakor znano, se gre za znano zadevo, pri kateri je izvršila nesrečna učiteljica Ela Laibacher samomor. Tatvina. Fotografu Mayer v Mariboru ukradel je neznanec aparat v vrednosti 250 kron. Ustrelil se je v Gradcu infanterist Jos. Pod-platnik. Nabasal je puško z vodo, ki mu je grozovito glavo raztrgala. Nesreča, Pri Jurovcih v bližini Ptuja sta trčila voz kmeta Joško in neki motor. Lastnik motorja je težko ranjen. Umor in samomor. Pri Gradcu je v železniškem vozu ogrski ritmojster E. Kovess pl. Kovesshaza ustrelil svojo spremljevalko, gospo pl. Zavody in potem še sam sobe. Imela sta ljubavno razmerje. Oba sta bila takoj mrtva. Zaprli so v Gradcu tajnika Kinga, ki je na Dunaju pri lovski razstavi velikanska poneverje-nja in sleparije izvršil. Kolo ukradel je nekdo iz veže ptujskega rotovža. Kolo je bilo od „Styria"-fabrike (model „ Globus"). Pozor na Strelivo! V Lobnicu pri Rušah igral se je 10 letni Jakob Robnik z nabito lovsko puško. Nakrat se puška razstreli in krog-Ija zadene 14 letnega pastirja Martina Repolusk tako nesrečno, da je ta kmalu nato umrl. Tatvine. Viničar Franc Matjašič v Celju je izvršil več tatvin žitja in je potem pobegnil. — Krčmarju Sketu v Senovici pri Šmarju pa so ukradli tatovi precej perila. Ponesrečil je v rudniku nad Laškem knap Matija Razboršek. Streljal je namreč in prišel pri temu razstrelbi preblizu. Ranjen je smrtno-nevarno. V zaporu umrl je, kakor smo že zadnjič poročali, Martin Justinek. Preiskava je dognala, da je bil preje pod neki voz padel, ki mu je to reber zlomil. Na tem je revež umrl. Strela Ubila je v Peesnu pri Weizu nekega delavca. V Gossgrabu je ubila strela nekega fanta, ki je bil na drevesu. Njegovo mati je ranila težko, medtem ko je drugi sin le lahko poškodovan. Ubilo je pri postavljenju telegrafskih drogov delavca Alojza Greiner v Mariboru. Drog mu je zmučkal glavo. Nesreče. 18 letni učenec Adolf Deopald v Mariboru si je zlomil nogo. — Delavec Johan Boronik iz Lembaha je prišel z roko v cirkularno žago, ki mu je tri prste odrezala. Lepa mati je žena čevljarja M. v Celju. Trpinčila je svojo 9 letno, bolehno hčerko tako hudo, da so morali nečloveško mati sodniji naznaniti. Tz Koroškega. Št. Ilj na Dravi. Piše se nam: Frančiškan Šnedic je postal, da more pomagati svojemu očetu, ki njegove pomoči ne potrebuje, posvetni duhoven in kot taki je bil nastavljen oskrbni- kom Žabnic. Škof v veliki skrbi za večni bla.*o mizo, ] vernikov je izročil Žab nice z romarsko cerkvi klošter na Višarjah redovnikom, ki bodo škofa dopAh' šali več dobička, nego domači duhovni. Poli stane veliko denarja, razdivja ljudstvo, ki ako je nevedno, slepo sledi črnim halja) strahu za večni blagor in zaupanju na veselje, katero politikujoči farji očitno de; Na ravnino postavljen se je togotil bivši čiškan. Po časnikih se je pustil proslavljaj naprednjaka in zbadati škofove mlečnozobe tovalce. Nekdaj revni frančiškan je začel] enem tudi nosljati. Ko je bila naša 6 znani škofovi blamaži razpisana, znal jo pridobiti priprošojo naprednih farmanov, ki je pomagala pri patronu do uspeha. Šned3 juhekal in kazal solncu hrbet. Kot dočasni m bnik je bil demokrat, postavši župnik se je oB popolnoma noslanju i 1 orni tu- in onstran DmJ_ Mesto v cerkvi je začel podučevati farmane ;«nar tu d časniško. Nam ni treba takege poduka, žurilz Sveč Šnedic pa bi imel kazati več človekoljubja,iWca" ! 't veda ne do mladih deklet, manj strankais fare v . in nikdar ne pozabiti, da noslanje ni znamamo. Hoč krščanske ponižnosti. Pri prvem koraku v fari lepo i se prepriča vsak farman, da župnik Šnedic Besnega zna cerkvenih predpisov in njegovo spremlja* zbora , pod eno streho z njim živečega dekleta gottkrog, kal ni znamenje dobrega pastirja. Velika večina :p. d. Toi manov v resnici ne mara p. d. Martina na I? „Štajerc binji in Šnedic ga je izvolil cerkvenim kljuiindira '■ jem. V drugih farah volijo cerkvene ključi! se sto farmani, pri nas po cerkvenih postavah, kilj ljudi s župnik razlaga v .Š-JIinr. on sam. Druge i;se jih je fove poverjenike, p. d. Kobana v Diščirahga gosp Hauptmana na Otožu, ni poznal za vredne: nicht" jesti in napiti še v časih za težko pridelani i zato je k cerkvi darovani denar. Žuganje, da s Snedicoiiro g. fa odhodom za Št. ilj ne bo duhovna, priča lto vemo, nezaupanju farmanov do župnika i:i doslek) naš .1 župnik ve v slučaju, koliko je za njega udari pa že Drugače bomo vendar morali zidati verandoiod fajrm potolažiti župnika ponudivši mu priložnost kaplanče zračnih višavah oživljati prisotnost. razlind praga] ljubljencev. n za ko Škofice. Kakor poročajo časnik je žavlO pover Singer rajal čardaš nad izpadom občinskih nijg šlo. tev in stoka za klerikalne izbruhe je kaSE sledi kozlanja. Časnikarski onanist je po lopiObČinsk ski napadel ljudi, ki z volitvijo nisc bili v#. Končc beni zvezi in javno se valja brez obzra na c-ških kan božjo zapoved v blatu klerikalcem priljubljenjNezgoda obrekovanja. Resnico klofuta in ket pravil Fant '• Ananov je utopil časnikarsko dostojnost v seli železni omadeževanju. Župniku Ceskyju očita žaloafcvno do razmere v Št. Ilju, dasiravno ve, da pred itlavi ran torn blamirani škof se mora zahvaliti za diReŠitelj čast razžaljenim klepetuljam in hinavščinifi krčmi spodovanja željnih farjev. Zakaj škoi kot bra 4 letni telj pravičnosti ni dovolil župniku Ceskyju #i mož, govarjati se pred duhovsko sodnijo? Zaks™ čakal škof z objavljenjera tožbe tako dolgo, je potekel čas, v katerem bi bili obreko1 pri c. kr. sodniji prejeli zasluženo plačilo? snikarski onanist dobro ve, koliko so bile vi prisege peščice Ceskyjevih od farjev zapelj nasprotnikov in da obsodbe brez zaslišanja sprotnih prič so sramota za voditelje v. cerkve. Istemu je dobro znana Mojca jokaj se ne daleč od Škofic zaradi frakarja, ki | zapustil vsled marljivega delovanja nepozal spomin v podobi nežnega bitja. Naj pometal pred svojim pragom in bo povsod snažno. Do) ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnd dokler ne dokaže, da je župnik Cesky verski narodni odpadnik, ostane podli obrekovalejj duševni onanist ali sebeomadeževalec drugemu jamo koplje sam v njo pade. rijudnjala- Pi je lepa čednost in „Š-Mirovi" prismojenci, Konj U se jim poljubi, bodo imeli večkrat priložoStti. K kakor v zrcalu gledati svoje pripognjene faŽ& tako grafije, ki jih ne bo sprejel v svojo zbirko &• od njih goljufani Joška. Samom Št. Jakob v Rožu. Kakor se sliši govor) puško hoče župnik Ražun Št. Jakobskim črnuhom|ie mrte' kazati hrbet. Ljudstvo se probnja in izguli Zaradi zaupanje do politikujočega prvaka. Vinjeno vphrvat.sk „živijo", trezno pa želi pokoja in miru s s« Zlato | jimi sosedi. Ljudstvo se prepričuje, ča samo čbcelter rodnjaštvo koristi le junakom Ražunovega btar 79, bra, razdira pa do temelja blagostanje krneči Letalni trpinov. Isto je nosilo darove na dobro obli iloiinir Sa! ■ta. laic igor ■ma-1, .tika tem, m v ?dno tajo. fran-a za sve-.1 ob i po ledicj mu ic je jskr- e po .pnik! ., se-| rstva; ne nje irovž i c ne janje Dtovo i far-1 Tre-učar-ičarje vi jih ško-| ih in e na-j .ni in 20 vim le o| sledni larilo. do in Dst v! dičnih o nizo, podpiralo nepotrebni, prepir povzro- vijo ter v St. Petru, izsesano mora poslu- • klerikalne nestrpnosti in prenašati i časnikarskih butcev, ki jim ne gre za re- | k pravičnost, temveč za posvetno moč in ino hvalo. Ljudstvo izprevidi in zgodovina \ ia klerikalizem, kar ni drugega nego rjev, rodi le zavid in pelje človeštvo v ičje znanstvenega in gospodarskega propada na brezizmerno plačilo na onem & tnkaj izroči vse voditeljem edino zve- cerkve. Ljudstvo vidi hinavščino, s katero (jo na dan klerikalni mogotci, vpijoči pri vsaki Eni zaušnici o verski nevarnosti in začenja Wi, kjer v takih slučajih gre le za tre-1 kje za vero. Zato se ni čuditi niti Rami v Št. Jakobu postajajo tla pre-udal i h, kakor tndi temu ne, ako še v Št. Jakobu me. Saj niso dohodki tukaj še tako slabi in denar tndi Račun še nekaj požre. Iz Svež se nain piše: Cenjeni g. urednik r! Že dolgo časa ni bilo kaj citati od ajercu", katerega mi kaj radi Hočemo namreč povedati, kako smo v >o in slovesno praganje imeli na dan ega telesa v fari v Svečah. Petje moje bilo tako, da je slovelo na okrog ga je vodil naš vrli g. Jan. Ku-I. d. Tomaž na Bistrici. In kaj je zdaj, ,Štajerc" letos bilo, ko naš mežnar petje indira? Bog se usmili, tako je bilo, kakor i se sto mačkev steplo in ena ovca zraven. j ljndi se je smejalo, nekaj pa jezilo in ve-Be jih je pa pokrilo in so proč šli. Seveda, ja gospoda mežnarja „Keckheit, verlass nicht" se ne more več g. Kuražu uklo-zatoje ker ta naprednjak, kaj ne? Seveda je mu g. fajmoštra tudi vse eno, to mi že vemo, pa nič ne do, saj bo že prišel čas, naš Jok prišel z žakelcom. Uo tedaj jih p» že nabrali, da si jih bodo zapomnili! ifajmošter, ali bi ne bilo boljše, da bi kaplanček poskrbeli za lepo petje v cerkvi a, nego da skrbijo za tambura-ln za komedije ali teatre ? Mi Vam pač na ;o povemo, da smo tega siti; če bo to tako ■ej šlo, noben človek ne bo več v cerkev Več faranov. Občinske volitve v Celovcu so se te dni iz- Končale so s popolno zmago naprednih ik kandidatov na celi črti. Čestitamo! lezgoda. V Fiirnitzu je bila prvaška vese-Fint Kilzer jo je imel precej v glavi. Na |železnic vsled tega ni opazil, da so šran-|tdo doli spustili. Vsled tega je bil težko lavi ranjen. "lešitelj Otroka. Iz Beljaka se poroča: Ti-Jos. Vieider je opazil, kako je 4 letni otrok v visoko Dravo padel. Poki je že 60 let star, skočil je takoj in ga tudi rešil. ividnost. V Beljaku je nesla neka dekla v roki. Vsled neprevidnosti je padla je roko do kosti prerezala. Rana je grozno edak Vagabund. V Finkensteinu so zaprli amster-fcskega dezerterja Petra Schwarz, ki je že irai predkaznovan. Požar. Posestniku Lambrecht v sv. Štefanu lurga je pogorela hiša in gospodarsko Požarniki iz sv. Štefana, Kleindorfa in basmce so požar kmalu zadušili. Tatvina. Dekla Jerica Noč, doma iz Kranj -je svojega gospodarja kmeta Lessiaka v rski in ji-Zilski obkradla. alec in Rop. V bližini Beljaka napadla sta dva ro- Kdor » 1» letnega H. Griina in ga popolnoma jndnost (*'"• Postila sta ga skoraj nagega v gozdu. Konj ubil je pri Millstattu hlapca g. Mar- setti. Napajal je konja, ko je ta udaril in ža tako nesrečno zadel, da je kmalu nato nci ložnost :e foto-ko niti ;ovorioj om po; i egublji] O vpi: s svo-, mo naj ga kali-! imečkiB Možen« Samomor. V Celovcu se je ustrelil s služ-o puško infanterist Jos. Prettner. Čez par ur je mrtev. Zaradi nenravnosti so zaprli v Arnoldsteinu ■atskih delavcev. Zlato poroko sta praznovala v Lavamiindu ibcelter Anton Precher s svojo soprogo. Mož Sat 79, žena pa 7-7 let. Čestitamo! Letalni stroj so te dni pri Celovcu kazali. iii Sablatnig je imel prav lepe uspehe z — 5 — letanjem. Množica je z velikim navdušenjem sledila poskusim. Nesreče večjega pomena ni bilo. Velika nesreča. Iz Zella na jezeru se poroča velika nesreča. Na treh skupaj zvezanih čolnih se je peljalo okroglo 25 oseb po jezeru. Čoln se je prevrnil in 5 oseb je utonilo. Kden pa je še pozneje umrl. Ukradel je neznanec v Beljaku rjuho in odejo v vrednosti 36 K. Dekla Kofler je oboje na stopnice položila; ko je nazaj prišla,je nekdo že vse ukradel. Napad. Brez vzroka je neki italjanski delavec pri Beljaku napadel hlapca Tomaža Vedam in ga z nožem težko v obrazu ranil. Po svetu. Huda kazen. Neki inženir v Trstu prišel je te dni domu in našel svojo ženo v postelji, poleg nje pa nekega druzega moža. Inženir je vrgel ženo v sami srajci na cesto in zaklenil za njo vrata. Čez dalje časa je dobila gresnica šele fijaker, s katerim se je odpeljala. 5 OBeb utonilo. V Sjmlinu se je vczil neki krč-mar s 4 ženskami po vodi. Ženske so tako skakale, da se je barčica prevrnila. Vseh 5 oseb je utonilo. 9 letni morilec. V bližini FUrstenfelda je izginila 3'/j letna hčerka kmeta Kohl. Našli so jo v nekem polju s prerezanim trebuhom, tako da so čreve vun stopile. Otrok je kmalu umrl. Kot morilca pa so zaprli 9 letnega Alojza Kasper. O vzroku groznega umora se doslej ničesar ne ve. Na smrt obsodili so ljubljanski porotniki rudarja Rejca iz Idrije, ki je svojo ženo v vodo vrgel, da je utonila. Pred sodbo je Rejc še vedno tajil, ali ko je slišal sodbo, je umor priznal. Vihar. Pri Oldenburgu je divjal velikanski vihar (Windhose). Prevrnil je 9 vozov vlaka. 1 železničar je bil ubit. Smrtna obsodba. V Tarnopolu so obsodili neko Josefino Wolkoff na vislice, ker je svojo gospodinjo ustrelil?. Železniška nesreča. Iz tira je skočil brzovlak v štaciji KllkUlloszog na Ogrskem. Mašina in tender sta se prevrnila. Voz vlakovodje je padel 5 m globoko. Vlakovodja in kurjač sta bila ubita, več oseb pa ranjenih Grozni morilec Na Ruskem so zaprli dr. Pau-čenko, ki je muogo oseb zastrupil. Rekel je, da jim daje zdravilo; dajal jim je pa strup, da so na koleri zboleli. Dediči so morilca zato plačali. Lepi duhovniki! Kaplan "HUttinger v Korneu-burgu je dobil od svojega fajmoštra klofuto. Zaradi tega je fajmoštra pretepel, mu spodnesel in nogo zlomil. Kaplan je bil zato na 1 mesec ječe obsojen. Hude posledice strele. V Kolnu je udarila strela v fabriko karbonita, ki se je potem razstrelila. Osebe, ki so bile v poslopju, so vse težko ranjene. Več hiš se je vsled eksplozije podrlo. Potres je bil zopdt v spodnji Italiji. Napravil je precej škode in tudi več oseb je našlo svojo smrt. Giuseppe Garibaldi. Te dni se praznuje po Italiji 50 letnico, odkar je pričel Giuseppe Garibaldi s svojo ,,armado tisočev" zmagovalno pot. Kakor znano, so dale njegove zmage povod, da se je preje v male državice razkosana Italija združila. Pri Maršali v Siciliji se je pred 50 leti Garibaldi izkrcal. Prevzel je takoj v imenu Viktorja Emanuela diktaturo čez Sicilijo. 15. maja premagal je generala Laudi pri Calabasimi, napadel 27. maja mesto Palermo in prisilil 6. junija mnogo številnejšo kraljevo armado, da se uda. Temu so sledile Garibaldijeve zmage pri Milazzu, Messini, Reggio, Neapeljnu. To so bile poglavitne zmage tega moža. Pozneje nt imel več te sreče. Garibaldi bil je seveda vedno najhujši sovražnik Avstrije in še danes je ta mož irredentovcem vzor in ideal. Koroška deželna zavarovalnica za živino. Lepi uspehi, ki so se na Bavarskem in Nižjem Avstrijskem dosegli z uvedbo deželnih zavarovalnic za živino, so napotili koroški deželni zbor v letu 1899, da je tudi za svoje živinorejce ustvaril enako zavarovalnico. S prvim januarjem 1900 je ta zavod začel svoje poslovame, ki temelji na isti podlagi vzajemnosti in prostovoljnosti, kakor nižjeavstrijski. Zavod zavaruje kmetovalce proti škodi, ki nastane iz tega, da jim živina ali pogine ali pa da jo morajo v sili zaklati. Splošne upravne stroške plačuje dežela, ki daje zavarovalnici razun tega še vsako leto prispevek za plačevanje provizij in dela stroškov za določanje škode. Zavarovanci so združeni v krajnih zvezah, katerih obseg določa vodstvo zavarovalnice po krajevnih razmerah. Vodstvo vsake take krajne zveze je v rokah načelstva, ki sestoji iz načelnika, imenovanega od deželnega odbora, oziioma njegovega namestnika in iz cenilcev, ki jib volijo člani krajne zveze na tri leta. Zavaruje se za sedaj le govedo ; višina premije znaša 1 do 15 odstotka. Premije pobira zvezin načelnik in jih pošila zavarovalnici, ki jih deli v dva enaka dela ; eden se napiše na zaklad krajevne zveze, drugi na skupni sklad zavarovalnice. Odškodnina za prijavljeno škodo se plača polovično iz zaklada krajne zveze, polovično pa iz zavarovalničinega zaklada, tako da so krajevne zveze na ta način pri osrednji zavarovalnici s 50 odstotki zavarovane. Zavarovalnica ne išče dobička, ampak je dobrodelna u-tanvva, ki skuša varovati kmetovalce pred raznimi slučaji škode pri živini, ki znašajo povprečno vsako leto 25 opstotka. Vkljub mnogim težkočam in zaprekam, s katerimi se je morala zavarovalnica boriti že iz po-četka, se ji je vendar posrečilo pridobiti leto za letom več tal v deželi. Tako je imela 30. septembra 1909 117 krajnih zvez, 5196 članov z 22.927 govedi v zavarovalni vrednosti 5,191.400 K. Vsled splošnega pomanjkanja krme v letu 1908 se je število zavarovanega goveda za 1193 glav znižalo, število zavarovancev pa zvišalo. Ce primerjamo število pri zavarovalnici vpisanih članov s številom zavarovane živine, vidimo, da gre povprečje vedno bolj nazaj. Dočim je prišlo leta 1908 na vsakega člana povprečno 7 29 zavarovanih glav, je to število v naslednjih desetih letih vedno nazadovalo, dokler ni v letu 1909 znašalo 4-41. Iz tega lahko sprevidimo, da so sedaj tudi mali in najmanjši živinorejci pri zavarovalnici vpisani za člane. Če vzamemo, da je živinorejcev na Koroškem 29.614 in da znaša število vseh goved — kakor je pokazalo zadnjo štetje živine ■— 256.210 glav, in piimei-jamo te številke s številom zavorovancev in zavarovane živine, potem vidimo, da je doslej pristopilo zavarovalnici )e 1854 odstotka živine zavarovane. Povprečna vrednost zavarovane živine je znašala v letu 1909 230 kron 79 v. Število v letu 1909 priglašenih slučajev škode je bilo 731, kar znaša 3.18 odstotka. Glede spola, starosti in bolezni se razdele zgube, kakor sledi: spolu: b) po starosti: pod 1 letom 128 glav od 1 do 3 let 248 „ „ 4 do 7 let 188 „ „ 8 do 12 let 156 „ nad 12 let 11 „ boleznih: 170 glav • 31 „ • 26 „ • 43 „ ■ 87 » . 17 „ • 19 „ . 120 „ . 16 „ 1 .. . 17 „ ■ 5 „ ■ I« „ . 32 „ a) po 14 bikov 34 volov 329 krav 94 telic 260 mladine. c) po bolezni prebavil........ „ dihal........ „ krvnega toka..... „ scalnih organov . . . „ spolnih organov . . . „ živčevja....... „ konstnucijonalne bolezni 8. nalezljive bolezni...... 9. invazijske „ ...... 10. kožne „ ...... 11. bolezni gibal........ 12. rane............ 13. nesreče......... 14. neznani vzroki....... Ponesrečila se je živina največkrat na paši v gorah. Med nalezljivimi boleznimi je 48 slučajev šumečega prisada. Da je tuberkuloza, posebno v goratih krajih tako zelo razširjena, tega je kriv v veliki meri odpor živinorejcev proti cepljenju goveda s tuberkulirom. Ravno tako se še vse premalo ceni vrednost cepljenja goved proti šumečemu prisadu. Povprečna skupna škoda je znašala (skupno s čistim dobičkom) 7828 odstotka zavarovalne vrednosti. V teh desetih letih, odkar obstoji zavarovalnica, se je prijavilo skupno 4536 slučajev škode; skupna odškodnina za to je znašala 692.612 kron 34 v. Na koncu računskega leta 1906 ima zavarovalničin zaklad prebitek iz letnega računa v znesku 3322 kron 90 v. Znesek, ki se je na podlagi postave z dne 30. decembra 1909 dal koroški deželi na razpolago za pospeševanje živinoreje in vnovčevanja živine, daje možnost, da se bo lahko ugodilo davni želji živinorejcev, da bi premije postale cenejše in nižje. S tem bo možno ohraniti zavarovalnici njene dosedanje člane in ji pridobiti tudi novih, p 1. Naredi. („Gosp. Glasnik.") Loterijske številke. Gradec, dne 28. maja Trst, dne 4. juni: 67, 86, 57, 27, 59. 27, 6, 4, 50, 47. 6 — Osebam, ki mnogokrat tožijo nad pomanjkanjem teka, pokaženim želodcem ali sploh motenjem prebave, prinese dnevna vporaba 3 jedilnih žlic zelo mile Franc Jožef-ove grenčice največjo olajšavo. Pri izredno bogati vsebini žvep-leno-kisle soli se priporoča Franc Jožef-ova gren-čica pred vsem v onih slučajih, kjer se mora želodcu dovajati male množine tekočin. Priporočana od prvih zdravniških avtoritet svetovnega slovesa, 16 -JEVE kocke goveje juhe 1 kocka za \ litra najfinejše goveje juhe samo prava z imenom MAGGI in varstveno znamko -<^- zvezdo s križcem. OMEGA precizijske ure v zlatu, srebru in kovini od K IS — naprej. Max Bohnel, Dunaj IV.. Margaretenstrasse 27/27 (Lovska razstava. Rotunde, skupina X., razred 37.) Ceniki zastonj. 3 leta garancija. Roskopf-urc K 3-—. Železniška roskopf K 4 —. Plošča jek-, lena ali niklasla ura K 6—. Srtb^ie ure K 6'—. Doxa' lli rubin K 14'—. Prave zlate ure K 16*— Originalne „omega" K 18—. 14 karatne zlate verižice in prstan: per gram K 2—. Ure Da pendelj 75 cm K 7—, s stolpovim zvonenjem K 10'—, z godbo in šlagverkom K 14'—, kukavica K 7'—. Hudilnica s stolpovim zvonom K 6-—. Baby-budilnica K 2'—, z radiura-I.euchtblatt K 3'—. — Ceniki zastonj. 476 (kavini ekstrakt) služi za hitro in ceno napravo izvrstne črne ali bele kave. Isti obsega vse značilne snovi sveže žgane, sveže kuhane zrnate kave najboljSe kakovosti in jo proit vseh zdravju škodljivih snovij. Nepogrešljiv za turiste, študente, slaščičarje, vojaštvo in povsod tam, kjer se potrebuje hitro dobro napravljeno kavo Se dobi povsod! Originalne steklenice V, K 1 50, 'A K 5 20, '/, K -80. '/, K 2 80, Coffeolwerke Olmiitz. Najhitrejša in najcenejša naprava izvrstne kave! Stanovalna hiša 492 z gospodarskim poslopjem, okoli 1 erala zemlje, z lepim vrtom v mestu Mariboru, koroška ulica (Kiirntnerstrasse), se pod dobrimi pogoji takoj proda. — Cena 15.000 K. Ta hiša bi bila posebno za penzioniste ali tudi za voznike. Vpraša se pri lastniku v Mariboru, Kiirtnerstrasse 122. 491 Razglas. Išče se pri podpisanem županstvu P^*" občinski redar vešč nemškega in slovenskega jezika. Prednost imajo neoženjeni. Prošnje vložiti so do 15. junija 1910. Redar dobi letno plačilo po 1000 K in službeno obleko. Tržna občina Tržič na Gorenjskem, dne 5. junija 1910. Župan: Mally 1. r. Na prodaj je 485 lepa hiša z vrtom v sredini Trbovelj, katera je pripravna za gostilno ali drugo obrt. Vprašati je pri Ivanu Barlio v Trbovljah. Učenec 498 nemškega in slovenskega jezika zmožen, se sprejme v trgovini mešanega blaga pri Jos. Presker, Zreč* pri Konjicah. 2 učenca m Priden trezen hlapec 1 prodajalka, 1 starejši mož za gospodarstvo aH hlapec so sprejmejo pri AdoHu Eiehberg, trgovcu v Slivnici pri Sv. Jurju na j. žel. Lepo posestvo igo V» ure od Ptuja proti sv. Urbanu, njiva, travnik in gozd, lepi sadonosnik z jaboljki, 2 sobi, klet, Stala, 3 svinjski hlevi, vse v dobrem stanu, blizo 3 oralov zemlje, dolo lahkoi VeC se izve pri upravi .otajerea.' k 2 konjoma za plohe voziti, se takoj sprejme. Plača na mesce 30 kron in hrana. Ponudbe sprejme Josef Lorger, lesni trgovec v Zrečah pri Ko-__________njiealr_______497 Mlatilni stroj 499 za roko in za obrat z gepelj- nom (Gopelbetrieb) v dobrem stanu se po ceni proda pri g. Kralj-u v Ormožu. ki Kovačnica 493 leži na živahni okrajni cesti, 9 kilometrov od Ptuja v občini Uchtenegg s stanovanjem in vrtom, se da takoj v najem. Vprašanja naj se pošiljajo na g. Frane Schoste-ritscli, št. Vid pri Ptuju. Sprejme sfi takoj pridni, delavni in trezni Učenka aoo iz boljše hiše, nemškega in slovenskega jezika zmožna, se takoj sprejme pri Alojzu Koss&r, trgovina z mešanim blagom v Šoštanju. Štajersko. zagar. Plača za šiht 2 K; kurjava~In stanovanje prosto. Vpraša se pri g. Franz Possek, sv. Dnh- Loče pri Poliianah. 487 Prodam mojo lepo posestvo prav pod ugodnimi pogoji, obstoji iz okoli 18 oralov zemlje, lepi gozdi, travniki, lepo rodovitni, lep sadonosnik, vinograd, z eno besedo vse v prav lepem stanju, '/s ure od farne cerkve Poljčane oddaljeno, lepi pot in tudi cesta. Prodam zaradi potovanja v tuji kraj. Cena 7000 K. Kaše ostane 2400 K Kdor želi kupiti naj se hitro pripelje in vpraša pri gospodu Albina Hellag na kolodvoru postaja in pošta Poljčane. Vsaki mi naj Srcje z eno karto naznani, ke-ij da želi pregledat, da ga pričakujem. 488 Prodam s prav nizko ceno mojo dobro idočo-»^t- X gostilno X lepo zidana, hiša z vrtom in hlevom, kakšnih 20O korakov od gostilne je parna ali Dampf-žaga, kjer je veliko delavcev, 2 minuti od kolodvora postaje Poljčane oddaljeno. Ve« se izve ustmeno pri g. Albina Bella« na kolodvoru postaja io poita Poljčane. Vw>MMf«tk*k«, Fraokfart aH Vail. S 2 kolarska učenca f iz dobre hiše se sprejmeta pri g. Franz Perjler, fabrika za izdelovanje vozov v Mariboru. Dobro idoča O čevljarska obrt O se zaradi odpotovanje z zalogo blaga in pohištvom vred do 1. julija poceni proda. Naslov pri upravi lista. -168 Prima rake in forele kupuje po najboljših cenah Kari Gollesch v Mariboru. 415 Pazita! ~WB Izvolite citati! Nikdar več v življenju vam morda ne pride priložnost, za K 1 20 dvostransko ursko verižico iz novega zlata kupiti. Da seznanim slavno občinstvo s svojo tvrd- ko, prodam 10,000 kosov dvostrukib pancer-verižic s lalerjem sv. Jurja od K 120. S povzetjem (60 vin. več.) Pošljem bogato i/.de-lan cenik. X. Oiamft, Dunaj VI/1. Bruekengasse 16. 481 i do 2 Žagarja, ki se razumeta dohro na navadno Gatter-žago in na cirkularno žago, se takoj sprejmeta. Parna žaga Josef Jarmer v Celju. I Gumi za trsje cepiti (Gumi-Rebenbander) izkušena izvrstna sorta, priporočamo cenjenim kupcem. 470 Brata Slawitsch, trgovina v Ptujn. Oženjerii šafe! z odraščenim sinom se sprejme Ebensfeld. Vprašanja je vposlati oskrbništvo Ebensfeld pri taecia ^Fjfrr itBaBMMMMBBnnBHan^Mn^^M~dncvno Največja zaloga kiiietskili-sti-ojcv in >r'.. Poduk 1 popravil Franc Kam na Zg.Polskavi pri Pragerskem, Vsem kmetom priporoča najnovejše vitle, J vitelne mlatilnice. najnovejše ročne mlati moreznice, reporeznice, vejalnike, žitnef plnge, brane, mline za jabolke in grozdja nice ali preše, stroje za kosit, grabit, obr itd. V zalogi imam vedno- okoli dvesto vrste na izbir, tudi naročuje vsake motorjej in sesalni plin stroje za opeko, opreinei karne, železje za mline in žage, vse s tovarne Ježek, tudi najnovejše mline za da si lahko vsak doma rrelje na roko in največje mline za motorje in vodno moč doi zmerne nizke cene, ugodni plačilni »jSa i ilm' 480 Brez kouku Prekrasna rementoar Gloria srebrna z;\ gospode in dečke. Najpfl za vsako priliko, i! ni pokrovi. 10 kamonjeij z dvestruko novodato , in priveskom talerja sv. staDJu mesto kron 18—, Za dobroto in solidnost 3 garancija. S povzetjem N. Olaina, Dunaj VI/1. Briickensassc It. Proda se gostilna s celim posej ter vsemi rečmi, katere se potrebujeio; zeml 2 orala, les, travnik, dva vrta in sadonosnik.! je za 12000 K; 1000 K zamore gor ostari;| ker se prevzame drugo posestvo. Gostilna cesti v sredini Ptuja in Maribora; na letp polovnjakov, žganice, do 40/4 pive in tudi Več pove uprava ..Štajerca". š"tTg>^ a2£gla$. Kajfc® rd lBOc cm. d m Suvn: Na deželni sadjarski in vinogradi v Mariboru se bode začetkom šo 191 Oil I t. j. s 15. septembrom t. želnih prostih mest razdelilo. Prosilci za enega teh prostih mest prid b:ti na Štajersko in stari najmanje 16 let. S kovane, na štajerski deželni ?bor v Gradca prošnje predložiti morajo osebno najkasneje lija t. 1. direkciji deželne sadjarske in niške šole v Mariboru. Priložiti je teaM krstni in domovinski list, spričevalo o ccpljt^MM"* zdravju, nravnostno spričevalo in odpustnicoflEJhil šole ter ubožno spričevalo. Bfi Tisti, ki dobijo tako deželno prosto : ■■■■■£ zati se morajo s pravnoveliavnim reverzom, cfl po absolviranju vinogradniške šole in eventa končanju vojaškega službenega časa skozi a Štajerskem v kmetijstvu služili ali pa za vi času zunaj dežele prebito leto svoto 200 kroi ni sklad ravnateljstvu vinogradniške šole p'4 Plačilni gojenci, t. j. učenci, ki hočejo oskrbovalne troške v letnem znesku 4+8 K prosilci za okrajne stipend je ali take drugih in mest, ter praktikanti, prositi morajo za sf*4»-f/\3> tako do preje omenjenega termina in predlcžij^ •'"III zgoraj označene papirje, ter se osebno pii ranL 4-^»v; zavoda predstaviti, kjer se jim bode vse drugot* H» V Plačilni gojenci ne potrebujejo ubožnega lista. j_X0 Gradec, 31. maja 1910. "*» Od štajerskega deželnega^gj^I — 7 — Specialist samo boljših ur. Veliki cenik zastonj! ■ WW graščil ju. dol SoB - vvr» noti iimte K 5'—. i dvoj- K 10'— K 360 litim manteljnom in t mVn 6 I mantel inom m prah I K 7- rT.irni nniitcljni K 9 50, tula-srebro K I3'—, srebrna > K 2-, *: se I d i jabj najceneje Roman- in Portland-cementa 0. lln'ov nasi. Laški trg na štajerskem. HDga pri K- Jas. Kasimir v Ptujn. .,. :.;o -0QK9I rsmcsiear ura Elegantna! Solidna 1 Krasno, ekstra močno ohiije, platirano, z brušenim facetten-robom ohišja, posrebreno kovinsko cifernico, zlati Itasalec/, 1 kos 7 K — po povzetju pošlje J. Schonbergcr llnnaj IX|1., Porzellangaase 45/28. 388 — Ceniki zastonj in franko. ZZZZZZZ. Uk Man Steudte y Ptuju p lepe, močno okovane in ajhane 0 litrov po K 32"—, dokler se to ne prekliče. Monopol Imperator! 479 Žepni užigač obenem svetilka. , najsigumejši in najzanesljivejši užigad na svetu. Doslej tO milijonov prodanih. Skozi en ^pritisek daje iskro in gori, fino zaaiklan, eleganten. za kadilce neobhoden, a tudi v gospodinstvu zelo potreben stroj, ker se mnogo prištedi. Točen jis pri vsakemu kosu. Za dobroto, sigurnost in jiogo daljSe trajanje pismeno jamstvo. Cena "1 kosa K 250, 3 kosi K 7-, 6 kosov K 13-—, 12 kosov K 2o*— Ako se denar naprej pošlje, , s povzetjem SO vin. več. X. Olama, lluaaj VI./l., Bruckengasse IG.______________________ Stjfeoijšs pfmskn srasprealaiai Ceno pwje za postelj! 1 kg. lirik sluaaia 8 K; b«lj»ih X £ ■tO h; na r,ol belik 2 K 80 h; i:-i;i * K; belih aehkia 5 K 10 h; 1 k«. najfinejših eaeteii»-Mrk, ilisuit »6 K « h,' 8 K: 1 kj. fiauna (Cu-'nen) sivega 6 K, 7 K; belega 18 K; i prsni It K. Ako aa vzame 5 K, potem franke. 8*3- eat««* eaatolle -»*■ lka|EL, rdečsja, plavega. belega ali rumenega ninkinsa, jI, 180 cm. doli. 116 cm. Širok, z 2 jlaraina MaiiiMU, \ Men. dolga, bi cm. široka, napolnjene z novica, sivin, ii iavrr.i'tun perje« za p »et-ljs 16 K; snl-a* tane SO K; 341; posamezni taheiti 10 K, 13 K, 14 K, 1« K: j khiiae 3 K, 3 K 50, i K. S« jMlIja pa p»«au« cd 1 zaatej franko. Isaaaojava ali vrnitev trafiko tkvttjaaa. LfcpK denar nazaj. S. Bsnlsoh, DsMkcnlU Hr. 71«, Hamanrald. Cesik gratis in franka nova tom pri Celju y sredini tovarn, se poceni proda. asa se pod štev. „96" itfach 60, Celje. 10 za m f 380 pri Mariboru n. D. priporoča od svojih izkušenih, kobranih (gekollert), proti vremena trdnih izdelkov iz ilovičnega materijala mašinsko, stensko, dimniško opoko, nadalje rekontra Zackenziegel. Pressfalz-, (izdelano po originalu WienerbergX Strangfalz- (zistem Stadler in Steinbrfick) in Biberschwanzzicgel. 15 kosov moje .,Doppel-Prefifalz" in ,.Strangfalz''-opeke krijejo en kvadratni meter strešne plošče. — V 10 tonskemu vagonu se naloži 6000 kosov Biber, 5000 kosov Strangfalz in 4000 kosov PreBfalz. Razpošilja se na nevarnost spremljevalca. — Z velespoštovanjem ill MA SS« Biberscliwanz I. razreda K 48 —, Strangfalz I. razreda K 74-—, Pressfalz 1 razreda K 84-—, Biberscliwanz II. razr. K 25—, Strangfalz II. razreda K 50-—, Pressfalz II. razreda K 50—. V mestu Brežice na Savi proda se zaradi preselitve prosto stoječo, enonadstropno, zelo masivno zidano, skoraj novo stanoyalno nišo -"^B^a z vrtom za zelenjavo in kinč, dve njivi in paša. Cena je zelo nizka 32.000 K pri naplačilu z dogovorom. Hiša obsega: 10 sob, 4 kuhinje, 2 velbani betonirani kleti, dervarnica na dvorišču s 5 odd., vodnjak na dvorišču. Hiša je v najemu in nosi okroglo 1400 K obresti. Hiša je 15 minut od železniške postaje oddaljena in leži na okrajni cesti, na 'prompta bogati kolodvorski cesti; primerna je torej za vsako Obrt« istotako za penzijo-nista ali privatnega. Pri objektu nahajajoči se vrt, leži istotako ob cesti in se zamore porabiti kot lepi stavbeni prostor. V bližini se mnogo zida. — Vpraša se pri g. Konrad Neuhold, hotelir v Slov. Bistrici ali pa pri upravi ..Štajerca." Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno! »« Prevaetje edine razprodaje me spravi v poloiaj, za le K 4-90 oferirati elegantno, ekstra ploato amerik. 14 kar. zlatn-duble Svic. žepno uro. lata ima dobro idoče 36 urno Anker-kolesje premirarte znamke „Speciosa" in je na električni poti 8 pra-viB zlatem prevlečena Garancija za precizno«! 4 leta 1 k. K 4 90 2 k. K 9 30 Vsaki^uri doda se fino pozlačeno verižico zastonj. Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, ev. denar v nazaj. — Pošlje po povzetju E. H0LZEH, Krakova, Stradam I8|2B. Ljudska kopeij mestnega kopališča v Ptuju. čas za kopanje: na delavnikih od 12. ure do 2. nre popoldne (blagajna je od 12. do 1 ure eaprta); na nedeljah in praznikih od 11. do 12. u*e opoladne. I kopeij z vročini zrakom, paro ali „bransebad* z rjuho K —'80; postoežba K —-10. Varstvena marka „AnkerJ Liniment Caspici comp. nadomestilo za &®~ anker-pain-e:;peller -Jfca je znano kot odpeljajoče, Izvrstno In bo!e6l«e odstranjajoče sredstvo pri prehlajenjo itd. Dobi bo v vseh apotekah po 80 h, 1-40 in K 2'—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v škatljah z našo varstveno znamko „Anker", potem se dobi pristno to sredstvo. ^^^^^ Dp. Rich ter-jeva apoteka „ zlati le?" v Pragi, Klisabetstr. št. 6 nov. Razpošilja se vsak dan. 637 Več vili podobnih z vrtom pred hišo in vrjiom za zelenjavo se pod najboljšimi plačilnimi pouoji proda. Vpraša se pri g. Alois Riegler, Maribor, Flossergasae 6. m« fabrikant v Ptuju ponuja v nedoseženi kakovosti Strangfalz — opeko Doppelfalz — opeko Biberscliwanz. — opeko nadalje v nuj boljši kakovosti TVeisseneški UP Portlam ter izvrstno apna. inarjev plačila = za osebe brez brade in za plešce = Lase in brado se dobi zanesljivo v 8 dneh po rabi pravega „Mos Balsama". Stari in mladi, gospodje in dame rabijo samo „Mos Balsam" za pridobitev las, obrv in brade, kajti dokazano je, da je ta „Mos Balsam" edino sredstvo moderne znanosti, ki upliva med 8-14 dnevi na lasne papile tako, da prično lasi takoj rasti. Garantiramo neškodljivost. Ako to ni istina plačamo mm 5000 goldinarjev v gotovini bb vsakomur ki je rabil „Mos Balsam" in ostal brez brade, == plešast ali z redkimi lasi. ===== Op. Mi smo edina tvrdka, ki prevzame tako jamstvo Zdravniški popisi in priporočila. Nujno svarimo pred pona-redbami I Oziraje se na moje poskuse z vašim >Mos Balsamom«, vam lahko naznanim, da sem s njim popolnoma zadovoljen. Ze po 8 dneh so se pojavili očitno lasi; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vendar krepki. Po 2 tednih dobila je brada svojo naravno barvo in tedaj šele se je pokazal imenitni vpliv vašega balzama. Hvaležno ostajem I. C. Dr. Tverg. (Copenhagen. Podpisana lahko vsakomur pravi »Mos Balsam« kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las priporočam. Trpela sem dalje časa na tem, da so mi izpadali in so se pojavili Cisto goli prostori v laseh. Ko sem pa rabila 3 tedne »Mos Balsam«, pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni. Gdč. M. C. Anderesen, Ny Vester-gade 5, Kopenhagen. 1 zavoj »Mos« gold. 5. Dobi se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na največjo specialno trgovino sveta: Mos-Magasinet, Copenhagen 399 DanemarL Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin. 490 piipuruuujenw kolpriznano pridatok t za kavo I Josef Murschetz kamnosek in trgovina s stavbenim materijalom v Ptuju (pri železniškem prehodu) priporoča svojo veliko zalogo lepih nagrobnih kamnov po najnižjih cenah. Nadalje apno in cement (prvorazredno blago). Cementne cevi vsake velikosti se najceneje oddaja. 816 T PtujU svojo bogato in dobro sortirano zalogo v pod garancijo v najizvrstnejši izpeljavi. Vse v mojo stroko spadajoče blago dobi se pri meni po istill cenah, kakor jih razglašajo veliki razpošiljevalci v svojih cenikih; pri meni se dobi vse po lastni izberi in prejšnjemu ogledanju, obenem pa v boljši izpeljavi in kakovosti. iio Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin P rti v filiorfi (Štajersko) priporoča najnovejše vitale mlatilne stroje, stroja za rezanje krme, žrot-mline, za rezanje repe, rebler za koruzo, sesalnice za gnojnico, tri-jerje, stroje za mah, grabijo za mrvo, ročne grabijo (Handschlepp- und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, stroj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične preSe, preie za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Differential Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", daje največ tekočine, se dobije le pri meni. Angleške nože (Gusstahl), rezervne dele, prodaja m»šin na čas in garancijo. — Cenik zastonj ia lranko. p£*» Hiša ~qm ~™ zelo masivna (na polovico zidana iz kvadratnih kamenjev) se poceni proda in to z lepim pohištvom ali brez njega. Hiša visoki parterre obstoji iz 2 sob, predsobo, lepega hodnika, šaha kleti, zelo plodonosni sadonosnik, mali vrt za zelenjavo z velikimi nasadi vinske trte, v nepo~ sredni bližini Franc Jožefevo kopelji v Laškem trgu. Vpraša se pri M. Berneg v Laškem trgu. POZOR ut na konjerejce ptujskega okraja. C. kr. družba za deželno konjerejo na Štajerskem v III. plemenskem okolišu priredi ogledovanje kobil v Ptuji, 9. julija 1910 iz okrajev: Ptuj, Slovenska Bistrica, Maribor, desno obrežje Drave, za vse vrste materinskih kobil, tri in štiriletne mlade kobile, dve in jed-noletne žrebice vseh v tej deželi vzgojenih plemen. Začetek ob 8. uri zjutraj. Za konje, katere se pripelje na razstavo ali ogledovanje (obdarovanje), se mora prinesti za vsakega konja jeden posamezni živinski list. Izjema obstoji le za pri materi sesajoča žrebeta, ako so ta navedena na potnih listih materinskih kobil („kobila z žrebetom vred"). Okrajni odbor v Ptuju, 24. maja 1910. Načelnik: Ornig. Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medium90 , — „ Singer Titanial20 , — , Ringschilchen ........140 , ■— , Ringschifchen za krojače . . . .180 „ — , Minerva A..........100 , — , Minerva C za krojače in čevljarje 160 , — , Howe C za krojače in čevljarje . 90 „ — , Cylinder Elastik za čevljarje . .180 n ■— , Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tadi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. Kari Kasper trgovina z mešanim blagom in zaloga smodnika PTUJ priporoča svojo bogato zslogo 225 špecerijskega blaga, nadalje smodnika za lov in razstrelbe, cindžnore ter predmete monicije za lov kakor patrone, kapseljne, šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Tomažova moka, kajnit itd., nadalje raffia-bast in bakreni vitrijol itd. po najnižjih cenah. ino iz trla in iz i Ia kakovost, prodaja iz velikih, čistih posod ; pri večjem nakupu po najnižjih cenah pošta Dobrna (Bad Neuhaus pri Celju). 420 Apoteker ^ %qnf* (Postavno varil Edino pristen z nuno znamko. Vpliva proti krču v ieloJoj nju, zaslinjenju, motenju] nja, kašlji:, boleznim pljuf v prsih, hripava " Zunaj čisti rane, odstM malih ali 6 dvojnih s velika posebna stek Apotekar A. Thlerry'Ja i centifolien-mai vpliva zanesljivo pri I vnetju se taki stare K 3-60. Adresira se o _ angelj-varuhj X"f hterry v Pregradi pri I Dobi se v največih apotrkah. in astma Pred posnetki se varuje s pogledom na! varnostno znamko se uspešno odstranijo po nem naj bulji znanega Kun stralski naravni produkt). steklenice 1 K 50 h. Popisi hvalnimi pismi zastonj ia j Eucaiyptus-milo, najboljše ] pegumi, mozuli, fleki (Lebi in nečistosti obraza. — tut edino vplivni proti kašlju, šlju, astmi itd ERNST HEi ===== Klingenthal Ll Se dobi v Ptuju letuj morcu" H. Molitor. je hi.š dos Od 3 HP do 320 H?. Najcenejša obratna moč sedanjosti. Pri uri in HP 1-3 vinarja. Ed-nostavna raba, obrat brez presledka. o t en je iz Pogori brez ostankov, torej brez uma zanesti in dim rašk. Za kmetijske namene, edv lla>ov "0'taj;: ProtfcBe troškov:Bva: maciji W spekti ii\ Na vpra takoj odgoroj se lahko Gradec Annonstrasiejg --1J llld v zelo velikem iz-biru se dobivajo že od 12 kron naprej v novi veliki nia-nufakturni trgovini Jobanit Ko$$ Celje na kolodvorskem prostoru. Na zahtevanja »e posije cenik poštn -nare Veliko manufakturno T^U trgovino «J Uit na kolodvorskem i na voglu (Stadt i priporočamo zaradi nj ene aolidnosti in nizkih cen najtoplejše. —r-;j Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart Tiskal: W. Bluktl 64