Odlocitev je padla Obcina Log - Dragomer je izbrala izvajalca za vecmilijonsko investicijo. Triclanska komisija je v sodelovanju s zunanjimi strokovnjaki po treh mesecih pregledov in preverjanj koncala svoje delo. Obcina je na Portalu javnih narocil objavila odlocitev, da je bil za gradnjo kanalizacijskega omrežja s cistilno napravo izbran Hidrotehnik s Komunalnimi gradnjami in Trgogradom. Ponudba je »težka« skoraj 10 milijonov evrov brez ddv. Kot lahko preberemo v desetstranskem porocilu, je bilo narocilo oddano ponudniku, ki je oddal dopustno Borovnica Kulturahod po obcini Obeležili praznik kulture Že drugo leto zapored so v Borovnici na praznik 8. februarja obeležili kulturo na prav poseben nacin. V organizacijah HUD Karel Barjanski, KD Borovnica in Društva Zabocela se je zgodil Kulturahod 2020 in pritegnil približno 150 kulturnih pohodnikov, ki so na pohodu prisluhnili razlagi o znameni­tostih na poti: od rojstne hiše Marje Boršnik in Kobijeve vile do nemške obvozne proge, cerkve v Zabocevem, Kanjceve domacije in hiše Pri Ivanovih. --> Vrhnika Upravna enota se bo selila Selitev v nekdanjo vojašnico Predvidoma cez eno leto naj bi se kar nekaj vrhniških organov in zavodov, ki delujejo pod okriljem države, preselilo v objekte v nekdanji vojašnici na Stari Vrhniki. Poleg vrhniške upravne enote se bodo selili še Davcna pisarna Vrhnika, Zavod RS za zapo­slovanje, arhivi za UE Vrhnika in UE Ljublja­na. Uporabniška izkušnja naj bi se tako izboljšala. --> Horjul 60 let razstav Krištofa Zupeta Razstava v Horjulu Ob neverjetno dolgi tradiciji so sorodniki in prijatelji slikarja Krištofa Zupeta, ki velja za enega naših najboljših portretistov, na predvecer slovenskega kulturnega praznika pripravili razstavo njegovih umetniških del v avli horjulske šole. Obiskovalci so lahko ob­cudovali portrete umetnikovih sorodnikov, prijateljev, avtoportrete ter portret Franceta Prešerna. --> in ekonomsko najugodnejšo ponudbo. Odlocitev še ni pravnomocna, saj se lahko neizbrani ponudnik s pet milijonov evrov višjo ceno pritoži. --> Dobrova - Polhov Gradec Vabljeni na javno razpravo Strategija mobilnosti V sklopu izdelave Strategije mobilnosti in varnosti v Obcini Dobrova - Polhov Gradec vas obcina vabi na javno razpravo z naslo­vom Obcina po meri cloveka, ki bo v sredo, 4. marca 2020, od 17.00 do 19.00 v avli OŠ Dobrova (Cesta 7. maja 20, Dobrova). Stra­tegija mobilnosti in varnosti je nov pristop k bolj trajnostnemu nacrtovanju prometa v obcini. --> Prava vrednost Zacetek koledarskega leta zaznamuje tudi letno porocilo o casopisu, ki ga obravnava Svet zavoda ZIC Vrhnika, ki je izdajatelj casopisa, ter obcine soizdajateljice. Enoletno porocilo je v konglomeratu skoraj petih dese­tletij izhajanj majhen delcek, je pa vsekakor zanimiv za primerjavo med prvo majsko številko leta 1973, ko je casopis prvic izšel, ter zdajšnjo številko. Ohranili smo prevladujoco modro barvo, ki jo lahko štejete kot vrhniško, lahko pa tudi kot barvo umirjenega tona – zato se zanjo tudi odloca toliko casopisov. Vsebina se je spremenila, kajti sprva je imel casopis vec politicnega pridiha, zdaj je v njem politike zanemarljivo malo. Kraljujejo lokalne novice, ki jih pogrešam v ti-stih zacetnih letih izhajanja casopisa. Šele potem, v osemdesetih, je zacel casopis odslikavati novice življenja v tedanji veliki Obcini Vrhnika. Veckrat se zato kdo zatece k nam po clanke ali fotografije iz sedemdesetih let, ki pripovedujejo o vsakdanjem življenju v obcini, a jih je bore malo. Tako šele cez cas ugotovimo pravo vrednost novic, ki se morda tisti trenutek zdijo nesmiselne ali nevredne objave. Preprican sem, da bodo zanamci z našim in vašim delom, ko dopisujete v casopis, zadovoljni. Gradiva za kronike jim zagotovo ne bo zmanjkalo, pa tudi fotografij bo veliko. Gašper Tominc, urednik Našega casopisa Besede Cankarja Ce bi se takle umetnik, lahkomiseln clovek, kakor je, le malo zavedel – devetkrat bi se premislil, predno bi nesel svoje srce NOVO NAVrhniki! FRIZERKA META Prepustite se in v svoj vsakdan prinesite nekaj svežine z novo pricesko. striženja za vse spole in generacije, poskrbim, da se bodo vaši lasje svetili v najlepših odtenkih barv in za nekoliko bolj drzne tudi v kakšnem bolj nenavadnem odtenku. Neveste, maturantke, birmanke in vse dame, ki želite biti urejene za pomembnejše trenutke pa boste deležne od frizure pa vse do licenja. Narocila na telefon: 031 219 541 ali se osebno oglasite v salonu Pod Hruševco 48C nad BJ Fit Studiom V mesecu marcu si s tem kupon zagotovite 10% popust na vse storitve. Popust velja le ob predložitvi kupona • Slovenski proizvod z dolgoletno tradicijo • Akcijske pletenine po 19,90 EUR vedno na zalogi • 40% popust na izbrane pletenine iz preteklih sezon - Pletenine Špenko vedno v koraku z modo! Delovni cas: pon-pet 9-19h; sobota 8-13h vec na www.pleteninespenko.si MM GOZDARSTVO, d.o.o. • Secnja in spravilo lesa • Cišcenje zarašcenih površin • ODKUP LESA NA PANJU – PLACILO TAKOJ .Prodaja drv 041/706-359 Velika Ligojna 74, 1360 Vrhnika mm.gozdarstvo@gmail.com www.gozdarske-storitve.si VODOVOD & OGREVANJE d.o.o. - vodovodne instalacije - centralno ogrevanje - priklop toplotnih crpalk - talno ogrevanje - adaptacije kopalnic Brane Smrtnik · Cesta borcev 5 · 1358 Log pri Brezovici 041 737 290 · brane.smrtnik@gmail.com Išcemo sodelavca za SERVISIRANJE dvižnih košar in ploš°adi ter ZA VZDRŽEVANJE strojnega parka. Parkirišce strojev se nahaja v bližini Loga pri Brezovici. Informacije: 051 305 305 Unisel d.o.o. www.unisel.si, info@unisel.si Prve novice Nov kacanski gasilski dom Po letu in pol prizadevanj je Prostovoljno gasilsko društvo Brezovica pri Borovnici le dobilo vodno soglasje Agencije za vode Republike Slovenije za gradnjo novega oz. prenovljenega gasilskega doma. Ne gre še za gradbeno dovoljenje, a »opravljen je najtežji izpit na faksu«, je pojasnil predsednik Ciril Trcek. »So tisti, ki pravijo, kaj se gremo, da tega ne rabimo, in so tisti, ki menijo, da bi to lahko naredili že 20 let nazaj. Vsake oci imajo pac svojega malarja. Že vsak pri svoji hiši ne ve, kaj bi rad, kaj šele pri takem objektu, ko je vpetih veliko ljudi.« Ideja za širitev in posodobitev gasilskega doma se je porodila že pred petimi leti, je rasla in zorela, zadnjih nekaj let pa se intenzivneje ukvarjajo z njeno uresnicitvijo. Dom je preprosto postal premajhen oziroma je društvo postalo preveliko za ta dom. -->24 V Crnem Vrhu prešernovali s Trdoglavci V Crnem Vrhu so kulturni praznik obeležili v nedeljo, 9. februarja, s kulturno prireditvijo. Zaceli so jo s slovensko himno – Zdravljico, ki je še kako povezana s Francetom Prešernom. V Crnem Vrhu vse bolj živi ljubezen do dramske igre. Njihova dramska skupina je pošteno zavihala rokave in z res veliko vloženega truda zaigrala malo prirejeno dramsko delo Trdoglavci »po naše«. Sodelovalo je kar devet igralcev z dvema mentoricama. V igri so neizmerno uživali in se kar nekajkrat pošteno nasmejali. 41 --> V športni park na kavico, kaj kmalu pa tudi na tortico Športni park Horjul ima novega upravitelja gostinskega objekta, to je mlada podjetnica Lea Kepic, ki je svoje izkušnje v gostinstvu nabirala v Galiciji, na skrajnem zahodu Evrope, cisto ob portugalski meji. »Moja vizija lokala je, da se spremeni v prijeten lokal za vse domacine, športne navdušence in seveda družine. Še vedno delamo na nadgradnji in razširitvi ponudbe. V kratkem bomo razen pic ponudili tudi sladice in španske posebnosti, saj sva oba s partnerjem vodila uspešno restavracijo v Španiji sedem let, ki sva jo predala, saj je zame Slovenija le najlepša. V nacrtu imamo tudi izgradnjo igral, da bomo starši v miru spili vsaj kavico. Od domacinov pricakujem, da nas sprejmejo, in upam, da nas pridejo obiskat in odidejo zadovoljni z željo po vrnitvi.« 31 --> S kamerami nad neodgovorno odlaganje odpadkov? V Obcini Log - Dragomer je urejena dobro razvejana mreža ekoloških otokov, kamor obcani lahko odložijo odpadno embalažo, steklo in papir. Žal jih nekateri izkoristijo tudi za odlaganje vseh vrst smeti, zaradi cesar ima obcina dodatne stroške. Samo lani je obcino pospravljanje nepravilno odloženih odpadkov stalo kar deset tisocakov, zato razmišljajo o videonadzoru. Kot so pred casom pojasnili na komunali, njihovi delavci vsaj dvakrat na teden v Obcini Log - Dragomer pospravljajo okolico ekoloških otokov. Najvec dela imajo na ekološki tocki ob plezalni steni, kjer so razmere najbolj kriticne. Kršitelje, ki jih delavci komunalnega podjetja odkrijejo, opozorijo, naj odpadke pospravijo v 24 urah. Sicer pa je zato pristojna medobcinska inšpekcijska služba, ki poskrbi za postopek, povezan z nepravilno odloženimi odpadki. Globa znaša najmanj 400 evrov. 44 --> Vas zanima kako so srecne vdove ukanile mladega Stojana? Štiri ženske, vsaka s svojo življenjsko zgodbo, postanejo po smrti svojih mož nesramno bogate. Njihovo novo premoženje zavoha tudi mladi Stojan, ki išce nacine, kako bi pretental vdove. A te so še bolj zvite. Postanejo prijateljice, skupaj nacrtujejo potovanja, prevzem sanatorija Srecna srca, razne terapije, masaže, s seboj pa bi vzele Stojana … Gledališka skupina Sadika, del Kulturno-umetniškega društva Ligojna, je pripravila novo komedijo z naslovom SRECNE VDOVE, ki bo konec februarja bo pripravljena za prve uprizoritve. Premiera komedije bo v soboto, 29. feb. 2020, ob 19. uri, ponovitve bodo 1. marca ob 17. uri, 7. marca ob 19. uri in 8. marca ob 17. uri. Predstave bodo v dvorani gasilskega doma v Ligojni. 10 --> Slikar Krištof Zupet Obcine pozvale poslance k sprejetju zakona o financni razbremenitvi Pozor, objavljeni Obcina bi lahko so štirje razpisi: prihranila za kmetijstvo, 150 tisoc evrov turizem, dedišcino Združenje obcin, del nistrativno razbremeniti. Na podla-za obvezno zdravstveno zavarovanje gi pregleda in proucitve zakonodaje brezposelnim državljanom in tujcem, katerega je tudi Obcina je bil oblikovan predlog Zakona o ki imajo dovoljenje za stalno prebi- Vrhnika, je v zacetku financni razbremenitvi obcin, ki bi vanje v Sloveniji in jim je priznana februarja pozvalo skladno s prvotnimi smernicami pravica do denarne socialne pomoci. in otroška igrišca poslance, naj sprejmejo in nacrti moral zaceti veljati že s 1. Prevzela bi financiranje družinske­zakon o financni 1. 2020, vendar so se postopki pri ga pomocnika in mrliške pregledne Na koncu vrhniških strani si za izobraževanje in 4000 evrov za razbremenitvi obcin. medresorskem usklajevanju zavlekli. službe. turisticne prireditve ter spodbujanje Le-ta predvideva prenos Minister za javno upravo Rudi Obcine bi posledicno razbremenili lahko preberete štiri razpise turizma. Skupna vrednost tako znaša Medved, ki opravlja tekoce posle, je tudi nekaterih administrativnih po­ za sofinanciranje, ki so jih nekaterih stroškov z obcin 20 tisoc evrov, vloge pa sprejemajo od ocenil, da obstaja možnost sprejetja stopkov. pripravili na Obcini Vrhnika. 25. 2. do 30. 3. na državo. Celotno bi zakona. Prav tako bi se povecali nekateri Okvirna vrednost razpoložljivih obcine prihranile okoli 31 Spomnil je, da se je tudi razprava prihodki obcin zaradi ukinitve neka- Razpis za kmetijstvo razpolaga sredstev za obnovo stavbne dedi-milijonov evrov na leto, ob sprejemanju proracuna dotikala terih oprostitev; na primer izdelava s 14 tisoc evri za sofinanciranje ure-šcine je 60 tisoc evrov, vloge spreje-od tega vrhniška približno financiranja obcin. lokacijske informacije, za katero za­ditve kolovozov in poljskih poti, še majo do 1. oktobra letos. 7600 evrov 150 tisoc evrov. Vendar je v trenutnih razmerah prosijo stranke prek notarjev, ne bi enkrat toliko za vzdrževanje jarkov in pa je rezerviranih za obnovo ali pomemben element pri sprejemanju bila vec brezplacna, takso za potrdilo 4,5 tisoc za društva, ki se ukvarjajo z izgradnjo javnih otroških igrišc. V zacetku leta 2019 je Vlada RS zakona casovna stiska, je poudaril o pogojih za spreminjanje meje par-razvojem kmetijstva. Rok za oddajo Tudi te vloge sprejemajo do 30. marca oblikovala vladno delovno skupino Medved. cele pa bi dolocili na novo. vlog je 30. marec. letos. Po predlogu zakona, ki ga je vlada za znižanje stroškov obcin, katere Razpis za turizem ima predvide-Besedila razpisov poišcite – kot re-sprejela 12. decembra lani in ga po-Gašper Tominc naloga je bila in je prouciti podroc­nih 13,5 tisoc evrov za urejanje turi- ceno – na koncu vrhniških strani Na-no zakonodajo in zmanjšati financna sredovala v DZ, bi država od obcin sticne infrastrukture, pol drugi tiso-šega casopisa. Gašper Tominc prevzela obveznost placila prispevka bremena obcin ali pa jih vsaj admi- cak za promocijo turizma, tisoc evrov Upravna enota, zavod za zaposlovanje, arhiv in davcna se bodo selili Predvidoma cez eno instituciji, tako za obcino kot 1. 2008. Dotrajana elektricna upravno enoto, premajhni in napeljava je lansko poletje bo­ leto naj bi se kar nekaj nefunkcionalni, tako da niso trovala požaru v sistemskem vrhniških organov in zagotovljeni ustrezni pogoji prostoru,« je dodala sogovor­ zavodov, ki delujejo ne za stranke ne za zaposlene. nica. pod okriljem države, Ustreznih in zadostnih parkir-Upravna enota Vrhnika ima preselilo v objekte v nih prostorov ni. Dostop funk-težave tudi z arhivi, ki jih ima nekdanji vojašnici na cionalno oviranim osebam ni na dveh lokacijah. Prostore za omogocen. Vstopa v stavbo se arhive v osnovni šoli in v ob- Stari Vrhniki. ne da organizirati tako, da bi cinski stavbi si deli z Obcino bil prijazen za stranke in da bi Vrhnika, prostora pa primanj- S koncem januarja letos so se omogocal tudi nadzor vstopa, kuje tako obcini kot upravni zacela obnovitvena dela, ki naj kar je danes zahteva Uredbe za enoti. V prostorih so lesene po- bi bila predvidoma koncana do upravno poslovanje,« je našte-lice, možnost manipuliranja z konca leta. Storitve, ki jih po-la razloge za selitev nacelnica dokumentacijo je zelo omejena. nuja upravna enota, po selitvi Upravne enote Vrhnika Gabri-Kot je dejala nacelnica Mlinar­ ne bodo v nicemer zmanjšane, jela Mlinar. V upravni stavbi jeva, tako kletni prostori na Tr- ampak predvidevajo prav na-Crni orel na Cankarjevem trgu žaški cesti 1 kot kletni prostori sprotno. 4 ima Upravna enota Vrhni-v stari osnovni šoli že sami po Upravna enota Vrhnika že ka najetih 86 m2 pisarniških sebi zaradi vlage niso primerni požarne varnosti, razsvetljave, vojaška jedilnica oziroma ku-Upravni center (vec državnih od njenega nastanka, leta 1995, parkirišca, pa vse do dobave hinja. organov na enem mestu), bodo prostorov in sorazmeren del za shranjevanje arhivskega gra­deluje v dveh stavbah, in sicer opreme in arhivskih regalov. stranke lahko uredile vec stva­ skupnih prostorov v drugem diva in ne ustrezajo zakonsko na Tržaški cesti 1 in v t. i. stav­ nadstropju in zanje placuje na-predpisanim standardom. »Uporabniki prostorov bodo: Za uporabnika bo ri na enem mestu. »Upravna bi Crni orel. Noben objekt ni jemnino. »Stavba je v slabem UE Vrhnika, Davcna pisarna enostavnejše enota je ena redkih institucij, namensko najbolj ustrezen za stanju, zaradi nejasne priho-Vrhnika, Zavod RS za zapo-»Delo na vec lokacijah otežu-ki spremlja posameznika od dejavnost, za namecek je objekt Država vidi rešitev v objektih slovanje, arhiv UE Ljubljana in zacetka do konca. Torej od Crnega orla že tako nacel zob dnosti so vlaganja že vrsto let nekdanje vojašnice na Stari je organizacijo dela in viša stro­ drugi državni organi; odvisno rojstva, z vpisom v rojstno ma­ casa, da sta varnost bivanja in neznatna in ne zadošcajo niti ške. S selitvijo v nove prostore minimalnim potrebam. Slaba Vrhniki od razpoložljivih kapacitet ar-bo upravna enota vse usluž-ticno knjigo, ob urejanju prvih zadrževanje v takem objektu je predvsem streha in postavlja Konec januarja letos so na hiva.« bence združila pod isto streho. osebnih dokumentov, z ureja­vprašljiva. objektih v vojašnici zaceli z ob-Upravna enota se bo selila v njem prebivališca, ob sklenitvi se vprašanje, koliko zim bo še Prostori bodo varni in ustrezali novitvenimi deli, ki naj bi bila stavbo, ki je na dvorišcu nek-zakonske zveze, urejanju grad- vzdržala. Stavba stoji v križ-bodo vsem sodobnim standar-Neprimerna objekta išcu najbolj prometnih cest, predvidoma koncana do konca danje vojašnice in hkrati tudi dom. Strankam bo omogocena benega dovoljenja, registraciji »V upravni stavbi na Tržaški kar povzroca neprestan hrup leta. Selitev je predvidena za najlažje dostopna. V ta objekt individualna obravnava. Omo-društev in raznih dejavnosti … cesti 1, kjer si prostore deli z in tresenje. Vidne so razpo-februar 2021. Kot so nam spo-se bo selila tudi Davcna pisar-gocen bo dostop gibalno ovi-do smrti, z izdajo smrtovnice. Obcino Vrhnika, ima 480 m2 ke in deformacije na nosilnih rocili iz Ministrstva za javno na Vrhnika (pisarna, ki je sedaj ranim osebam. Na razpolago Upravna enota je v službi ljudi, pisarniških prostorov in soraz-upravo RS, gradbeno-obnovi- v stavbi Crnega orla v prvem zato si želi, da bodo tudi pro- elementih objekta. Stabilnost bo dovolj parkirnih mest,« je meren del skupnih prostorov objekta se z vsako novo raz-tvena dela obsegajo prenovo nadstropju). V objekt zraven povedala o novih prostorih stori zagotavljali zadovoljstvo – prostore ima v pritlicju, pr-poko zelo zmanjšuje. Tako se inštalacij (vodovod, elektrika, nekdanje sprejemnice se bo se-nacelnica Mlinarjeva. Stori-uporabnikov in izvajalcev sto­vem nadstropju in v mansardi. ogrevanje), umestitev predel-lil Zavod RS za zaposlovanje, ki ritev,« je še dodala sogovornica. zmanjšujeta tudi varnost bi-tve upravne enote ne bodo v Stavba je na prvi pogled dobro vanja in zadrževanje v takem nih sten, ureditev stavbnega ima trenutno prostore na Trgu nicemer zmanjšane, ampak vzdrževana, kljub temu pa za objektu – mnenje odgovornega pohištva, dostop za gibalno Karla Grabeljška. Arhivi za UE Gašper Tominc, foto: GT predvidevajo prav nasprotno. V dejavnost, ki se v njej opravlja, ovirane, obnovo fasade, strehe, Vrhnika in UE Ljubljana bodo projektanta – statika z dne 23. luci dejstva, da bo vzpostavljen ni primerna. Prostori so za obe ureditev vseh pogojev glede v objektu, ki je nekoc služil kot Pojasnilo glede iskanja direktorja na komunali Ni v naši navadi, glede na dejstvo, da Obcina pravljati, lahko podam samo sem ravnal nestrokovno in Vrhnika predstavlja 66 % lastni-komentar za kandidata, ki je miniral razpis. To trditev za­ da komuniciramo štva JP KPV – kot predstavnik dosegel najvec tock. vracam. Razloge, da sem za­ preko medijev, a Obcine Vrhnika v komisiji in V povezavi s prvim sklopom vzel zahtevno merilo, sem že ker je bilo na temo kot predsednik vseskozi iskal razpisa (vodstvene sposobnosti, obrazložil prej. Lahko samo iskanja direktorja kar najvecjo mero soglasja in dosedanje delovne izkušnje in ponovim dvom v primernost ali direktorice skupne tocke. rezultati kandidata) je za kan­ kandidata z najvec tockami za vrhniške komunale Verjel sem namrec, da bi bila didata z najvec tockami javno direktorja JP KPV in da tudi najboljša izbira za direktorja ti-dostopno porocilo nadzornega prelitega toliko crnila sicer po mojem mnenju noben sta, ki bi imel zadostno podpo-odbora obcine, kjer je kandida- v razlicnih medijih, kandidat ni v celoti izpolnje­ ro vseh clanov komisije. Konec ta deloval in ki ga zelo obreme- v nadaljevanju val meril za mesto direktorja koncev mora direktor sodelo-njuje. posredujem JP KPV. vati z vsemi tremi obcinami Nadzorni odbor obcine, kjer JP KPV je za Vrhniko po­informacije, povezane ustanoviteljicami. je kandidat deloval, namrec membno podjetje. Sam sem o z iskanjem primernega Tako je komisija dolocila štiri ugotavlja »utemeljen sum kr­tem na OS že veckrat razpra­ kandidata. sklope, po katerih je ocenjevala šitve ZJN«, ugotavlja dejanja, vljal in podal osebno mnenje kandidate: »ki kažejo na izogibanje ZJN«, o stanju v JP KPV, o tem, da je Skupni ustanoviteljski organ – vodstvene sposobnosti, do-»upravicen dvom v izogibanje sedanje delovne izkušnje in odprtemu javnemu narocilu, Odlok o ustanovitvi in organi- Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika (v nadaljeva-rezultati kandidata ki bi omogocalo vecjo transpa-ziranju JP KPV neprimeren in nju JP KPV) je imenoval ko-– ambicioznost in uresniclji-rentnost in konkurencnost« ter da bo potrebno veliko strpno­misijo za izbor direktorja, ki je vost programa in vizije ra-ugotavlja »privilegiran položaj sti in iskanja skupnega jezika z objavila javni natecaj za izbor zvoja JP KPV za štiriletno enega ponudnika«, kjer je (sicer drugima dvema obcinama. Žal direktorja JP KPV. V komisiji je obdobje ne nujno povezano) kandidat so šli dogodki v nepravo smer, bil po en predstavnik iz vsake – poznavanje normativne trenutno v službi. postavlja se celo vprašanje, ali obcine ustanoviteljice. ureditve podrocja dela NO je najvišji organ nadzora lahko organi Obcine Vrhnika Na razpis je prispelo trinajst – zakljucni sklop (splošna javne porabe sredstev v obcini, v JP KPV v celoti izvršujemo vlog – od tega sedem popolnih. vprašanja, ki se zdijo clanom njegovo porocilo je dokoncno. svoje dolžnosti in pravice, ki bi Vseh sedem kandidatov je bilo Komisije pomembna za raz-Tudi na vprašanje, kako ko-jih kot 66 % lastnik morali imeti vabljenih na razgovor. Komisija pisano delovno mesto). mentira porocilo NO, kandidat in ki so nam jih konec koncev je opravila razgovore s šestimi na razgovoru ni odgovoril. zaupali volivci. kandidati, saj je eden od kandi-Skladno z dolocbo 41. clena Za drugi sklop (ambicio­ dature odstopil. Odloka o ustanovitvi in or-znost in uresnicljivost progra- Podžupan Grega Kukec Na tem mestu bi posebej iz-ganiziranju JP KPV, d. o. o. je ma in vizije razvoja JP KPV za postavil, da je vloga komisije komisija tudi soglasno sprejela štiriletno obdobje) je kandidat za izbor direktorja v Odloku sklep, kdaj kandidat doseže za-program razvoja JP KPV pre- o ustanovitvi JP KPV skopo dovoljiv rezultat. dložil na manj kot pol strani precizirana, poslovnik o delu Po koncanem tockovanju je A4 oziroma ga prakticno sploh komisije ne obstaja, enako niso komisija soglasno ugotovila, da ni pripravil. precizirana dolocila za izbor zadovoljivega rezultata ni dose-V povezavi s tretjim sklopom direktorja. gel noben kandidat. (poznavanje normativne uredi-Tako je nejasno, ali clani Glede tockovanja clanov ko-tve podrocja dela) je bila ocena komisije odlocajo s soglasjem misije naj na tem mestu pou-kandidata, da je v zvezi z Odlo-(tako kot to velja v Skupnem darim, da je bil pristop pri tem kom o ustanovitvi JP KPV: »vse ustanoviteljskem organu (v na-zelo razlicen. natanko tako, kot mora biti«, daljevanju SUO) ali skladno z Sam sem zavzel zahtevno kar je po mojem mnenju dalec lastniškimi deleži (kot to velja merilo. Pri tem sem izhajal iz od dejanskega stanja. Odlok na ravni obcinskih svetov) ali pomembnosti JP KPV, iz po-namrec v veliki meri onemogo­ima vsak clan en glas in je pred-rocil o stanju v JP KPV in iz ca ucinkovito in transparentno stavnik OV (ne glede na 66 % dejstva, da bi bilo morebitno upravljanje JP KPV. lastništva OV) v komisiji lahko napako pri izboru težko popra-Meni je opisano vsekakor enostavno preglasovan. viti. Odlok o ustanovitvi in or-vzbudilo mocan dvom v pri- Komisija je tako morala pred ganiziranju JP KPV namrec ne mernost kandidata in sem zacetkom dela sama dolociti omogoca hitre in ucinkovite temu primerno kandidata tudi potek izbora in dolociti merila zamenjave direktorja v prime-tockoval. Komisija za izbor di­za izbor. Ob zelo razlicnih po-ru, da bi bilo to potrebno. rektorja JP KPV vsekakor ni gledih na nacin izvedbe razpisa Ker o prijavljenih kandida-razsodnik kariere prijavljenih in na dolocitev meril sem – ne tih poimensko ne morem raz-kandidatov, verjamem pa v enostaven strokovni pristop: »Ce dvomiš, ne zaposli,« sploh ce Odlok o ustanovitvi JP KPV Obvestilo zelo otežuje popravo morebi­ tne napacne odlocitve. Kot predsednik komisije za izbor direktorja JP KPV sem Nove uradne ure JP o izboru porocal na seji Sku­pnega ustanoviteljskega orga­na (SUO). Na seji SUO je bil Komunalno podjetje podan predlog, da bi znižali merilo zadovoljivega rezultata in da bi potem o kandidatu, ki Vrhnika je dosegel najvec tock, odlocali obcinski sveti. Oba z županom Cenjene stranke obvešcamo, da bomo s 1. marcem spremenili uradne Obcine Vrhnika sva temu na­ ure Informacijske pisarne na sedežu podjetja. sprotovala. Obema se je zdelo Te bodo ob ponedeljkih, sredah, petkih in vsak zadnji delovni dan neprimerno spremeniti merila v mesecu od 8. do 12. ure. izbora potem, ko je komisija že Hvala za razumevanje. opravila glasovanje. Naj tudi omenim, da mi je JP KPV d. o. o. bilo na seji SOU ocitano, da Obvestilo VPIS V VRTEC VRHNIKA Spoštovani starši, obvešcamo vas, da vpisujemo otroke v Vrtec Vrhnika za šolsko leto 2020/2021. Vlogo za vpis otroka v vrtec lahko dobite na upravi vrtca ali na spletni strani: https://vrtec-vrhnika.si/vpis-otroka/vpis/ Komisija za sprejem novincev v vrtec bo obravnavala vse vloge, ki bodo v vrtec prispele do 31. 3. 2020. Vrtec Vrhnika Vabilo Krajevna skupnost Podlipa - Smrecje vas vabi na ZBOR KRAJANOV v petek, 6. marca 2020, ob 19. uri v gasilskem domu Podlipa - Smrecje. Lepo vabljeni! Tretji pas na avtocesti V vecini primerov ne bo treba odstraniti ali prestaviti protihrupnih ograj Na DARS smo se obrnili s komentarjem, ki ga slišimo na vrhniških ulicah, da bo treba zaradi vzpostavitve tretjega pasu na avtocesti med Brezovico in Vrhniko podreti nedavno zgrajene protihrupne ograje in da bo zaradi tega nastala neracionalna poraba davkoplacevalskega denarja. Na Darsu mirijo, da v vecini strukcijo cestnega telesa in primerov ne bo treba odstra­ objektov odsekov štajerske av- njevati ali prestavljati protihru­ toceste Krtina–Zadobrova in pnih ograj. primorske Kozarje–Vrhnika. »Zaradi nacrtovane rekon- Narejena je tudi Prometno var- strukcije odstavnega pasu, nostna analiza variant obcasne da bo ta sposoben prevzeti promet kot tretji pas, v vecini ne bo potrebno odstraniti in prestaviti obstojecih protihru­pnih ograj. Poseg bo potreben v manjšem obsegu na mestih, uporabe odstavnega pasu za vožnjo in stalne šestpasovnice brez odstavnih pasov. Rezulta-ti analiz kažejo, da je smiselno uvesti vožnjo po treh pasovih na odsekih med Domžalami in kjer bodo dograjene odstavne niše zaradi ukinitve odstavne­ga pasu – te so predvidene na razmaku približno en kilome­ter,« so sporocili iz Darsovega oddelka za komuniciranje. Z deli bi lahko zaceli že prihodnje leto Glede uporabe odstavnega pasu kot tretjega prometnega pasu pojasnjujejo, da je izde­lana idejna zasnova za rekon- Zadobrovo v obe smeri vožnje ter med Kozarjami in Vrhni­ko oz. ob spojitvi z obstojecim tretjim, torej pasom za pocasni promet na vrhniškem klancu vse do Logatca. V pripravi je projektna nalo­ga za projektno dokumentacijo za izvedbo del oz. za zacetek postopka javnega narocila za izdelavo navedene projektne dokumentacije. Izvedba bo zaradi velikega obsega del in zahtevnosti izvedbe pod pro-metom razdeljena na posame­zne etape. »Pricakujemo, da bi ob uspešno izvedenem javnem narocilu lahko prejeli projek­tno dokumentacijo za prvo etapo konec prihodnjega leta. To pomeni, da bi z dolocenimi deli, ce bodo razpisi za izvajal­ce gradbenih del potekali brez zapletov, lahko priceli že v letu 2021, medtem ko bi glavna dela rekonstrukcije potekala v letih 2022 in 2023.« Tretjega pasu ne bo med Vrhniko in Logatcem, kajti tam je tretji pas že vzpostavljen. Letos v obnovo nadvoza Že letošnjo pomlad se bo Dars lotil obnove nadvoza na odseku avtoceste med Vrhniko in Logatcem – gledano iz smeri Vrhnike proti Logatcu je to prvi nadvoz za železniškim. V kratkem bo objavljen raz-pis za izvajalca del, ocenjene vrednost del je nekaj vec kot 600.000 evrov. Dela bodo tra­jala predvidoma 90 dni, promet dela pa so nacrtovana za leto­šnjo jesen,« so sporocili z Darsa. V casu izvajanja del bo promet v obe smeri potekal po dveh zo­ženih prometnih pasovih. Dela bodo, ce ne bo zapletov pri javnem narocilu za oddajo predmetnih del, koncana letos, še pravijo. Gašper Tominc Svetlejša prihodnost teniških igrišc Trenutno stanje na teniških igrišcih Ob deževju so luže onemogocale igranje tudi po dva ali tri dni. Kar malce pretresljiva Cankarja za turizem, šport in teniškim igrišcem in asfaltno zapisu v Našem casopisu iz zagnanih tenisacev,« je poja-se povecuje število žensk in pa kulturo Vrhnika, sodeluje pa plošcadjo. Našlo se bo tudi leta 1982, v katerem je novinar snil Ivancic in kot zanimivost seveda otrok v naši teniški šoli. podoba se je ponudila tudi Teniški klub Vrhnika. mesto za kakšno klopco, ki jih porocal o prvem obcinskem dodal, da je leta 1983 clanarina Od clanov tako rekoc vsi igrajo nakljucnemu Kot je pojasnil Boštjan Ko-v tem delu parka primanjkuje. teniškem prvenstvu, potem bi znašala 800 dinarjev, povprec-ligo – imamo pet moških lig, mimoidocemu cez privec, direktor omenjenega Tako bomo poskrbeli, da se bo leto ustanovitve moralo segati na mesecna placa v tistem ob-dve ženski, senior ligo ter dve športni park, ko je konec zavoda, je bistvo investicije v športnem parku dobro pocu-v zacetek osemdesetih. Najprej dobju pa je bila 18.000 dinarjev. ligi dvojic. To so pravzaprav januarja uzrl, kako so na predvsem v ureditvi odvodnja-tilo cim vecje število obcanov.« so delovali kot teniška sekcija »Vrhnicani so torej lahko tenis neverjetne številke, sploh ce teniška igrišca zapeljali vanja. »Zato je bilo potrebno znotraj ŠD Partizan Vrhnika, igrali po zelo ugodnih cenah.« vzamemo v ozir kapacitete in bagri in tovornjaki. narediti izkop ter vgraditi dre-Zacetek nejasen, a dober nato pa so se leta 1998 osamo-stanje igrišc, kar pa se bo na naše veselje letos spremenilo,« nažne cevi in jih zasuti s pri-Mineva štiri desetletja od svojili kot Teniški klub Vrh- Luže so kraljevale po dva ali je povedal sogovornik. Zara- Razlog se je skrival v prenovi mernim tamponom. Obenem organiziranega igranja tenisa nika. »V clanku iz leta 1983 je tri dni di neustrezne drenaže oziro­ igrišca, ki je bil zadnja leta po-se je vgradil tudi avtomatski na Vrhniki. Primož Ivancic, razvidno, da se je takrat zacelo Zadnja leta se clanstvo v klu-ma kolikor je je sploh bilo, so gosto preplavljen z deževnimi namakalni sistem za zalivanje predsednik Teniškega kluba z enim igrišcem in z željo po bu veca, trenutno je okoli 130 na igrišcih namesto igralcev lužami, ki so ljubiteljem belega igrišc. Zamenjali smo tudi do-Vrhnika, je dejal, da jih še caka, dodatnih dveh - ravno ta dva aktivnih clanov. »To nas zelo kraljevale luže po dva ali celo športa preprecevala teniške trajane stebre za elektriko, ki da poišcejo svoje korenine. se sedaj prenavljata, ki sta bili veseli, predvsem pa dejstvo, da tri dni. »Lani smo imeli ne­ dvoboje. jih bodo nadomestili mocnejši »Težko je dolociti tocen datum, nato zgrajeni leta 1985. Vec ali Gre za obcinsko investicijo, stebri. Ob tem bomo namestili razlicni ljudje imajo razlicne manj je šlo za prostovoljno in ki poteka preko Zavoda Ivana novo ograjo ter uredili pot med datume v glavi.« A sodec po predvsem solidarnostno delo verjetnih 75 neigralnih in 110 igralnih dni. S pravimi igrišci oziroma pravo drenažo prica­kujemo ob istem vremenu vsaj od 40 do 50 igralnih dni vec!« Cilj so pokrita teniška igrišca Izboljšane razmere na igri-šcih bodo velik korak naprej v zgodovini kluba, ki je ves cas samozadosten in samovzdržen. »V vseh preteklih letih nikoli nismo zaprosil za kakršnokoli pomoc, vsaj ne v financnem smislu. Prav tako v celoti po­ravnavamo vse obveznosti do ZIC-a in do države. Tudi zato smo izredno veseli, da smo lahko skupaj s sedanjo obcin­sko upravo našli skupen jezik in predvsem podporo ter po­moc. Zato smo zelo hvaležni,« je dejal Ivancic, ki upa, da si src­no želijo nekoc pokrite teniške dvorane, lahko tudi vecnamen­ske. Pobudo so predstavili tudi obcinski upravi. Rekreativci in tudi otroci, ki obiskujejo teniško šolo Teniškega kluba Vrhnika, se morajo v zimskem obdobju voziti v okoliške obci­ne, predvsem Ljubljano. »Za­radi napisanega je v teniško šolo vkljucenih manj otrok, kot bi jih bilo, ce bi TK Vrhnika lahko izvajala kakovostne pro-grame teniške šole, prav tako TK Vrhnika ne mora imeti tek­movalnega programa, za kar je nujno potrebno imeti na voljo igrišca tako v zimski kot tudi letni sezoni. S teniško dvorano in zunanjimi igrišci z ustrezno drenažo, lahko teniško tradi­cijo na Vrhniki ohranimo ter vzpostavimo teniško šolo, ki bo na kakovosti teniške tehnike in TK Vrhnika v vrhu slovenskega delala tako na splošni motoriki taktike, s katero bomo lahko tenisa,« je še dodal Ivancic. otrok že v predšolskem obdo-naredili odlicne rekreativce in bju ter nato v poznejših fazah tudi tekmovalce, s katerimi bo Gašper Tominc, foto: GT Zabojniki za loceno zbiranje odpadnih jedilnih olj tudi na Vrhniki? Na nas se je obrnilo kar nekaj bralcev, ki jih zanima, ali se bo vrhniško komunalno podjetje pridružilo trendu postavitve zabojnikov za loceno zbiranje jedilnih olj. V nekaterih bližnjih obcinah so jih namrec na dolocenih lo-kacijah že postavili. Kot je raz­brati iz odgovora vrhniške ko­munale, ta ni najbolj navdušena VABILO KS Podlipa - Smrecje vas vabi na SPOMLADANSKA OPRAVILA V SADOVNJAKU. Brezplacni prikaz obrezovanja, cepljenja in zasaditve sadnega drevja bo v soboto, 7. marca 2020, ob 10. uri, v Podlipi, pri stari šoli. Izvajalec: Marko Babnik, univ. dipl. ing. agr. Vljudno vabljeni! nad njimi, ker lahko prihaja do onesnaževanja okolice, pozi-mi pa lahko predstavlja velike stroške: »Zbiranje odpadnega jedilnega olja na terenu ni naj­bolj prakticno, saj po izkušnjah, ki jih imajo sorodna komunal­na podjetja lahko prihaja do onesnaženje okolice, kjer je namešcen zabojnik, pozimi olje zamrzne oziroma se zgosti, zato je potrebno vozilo s cister-no in crpalko…« Kot pravijo je še vedno najboljša rešitev, da gospodinjstva zbirajo odpa­dno jedilno olje in druga olja v za to primernih »kanticah« in jih pripeljejo na Zbirni center ali na akcije zbiranja nevarnih odpadkov. Odpadna jedilna olja in ma-šcobe gospodinjstva veckrat odlagajo kar v odtok ter s tem povzrocajo ogromno okoljsko in gmotno škodo. Ko se jedilna olja, mašcobe in masti zlivajo v umivalnike, odtoke ali stranišca, se v ceveh ustvarijo blokade, ki lahko po­stopoma omejijo pretok odpa­dne vode iz gospodinjstva in povzrocijo zamašitev kanaliza­cijskih cevi. Hkrati se pojavijo težave pri procesu cišcenja na biološki cistilni napravi in mo-žnost zatekanja komunalnih odplak. Gašper Tominc Vabljeni na ogled nove igre gledališke skupine Sadika Kako so srecne vdove ukanile mladega Stojana Štiri ženske, vsaka s svojo življenjsko zgodbo, postanejo po smrti svojih mož nesramno bogate. Njihovo novo premože­nje pa je zavohal tudi mladi Stojan, ki išce nacine, kako bi pretental vdove. A te so še bolj zvite. Postanejo prija­teljice, skupaj nacrtujejo po­tovanja, prevzem sanatorija Srecna srca, razne terapije, masaže … S seboj pa bi vzele Stojana. V gledališki skupini Sadika, ki je del Kulturno-umetniške­ga društva Ligojna, se pridno ucimo besedila, premikov in vsega, kar pritice gledališki igri. Naša komedija z na­slovom SRECNE VDOVE bo tako konec februarja pri­pravljena za prve uprizo­ritve. Premiera komedije bo v soboto, 29. feb. 2020, ob 19. uri, ponovitve bodo: 1. marca ob 17. uri, 7. marca ob 19. uri in 8. marca ob 17.uri. Predstave bodo v dvorani gasilskega doma v Ligojni. Marinka Kupec Pogovorni vecer Poslancem in predsednikom preiskovalne komisije Državnega zbora dr. Anžetom Logarjem 23. marca 2020, ob 19. uri, v mali dvorani Cankarjevega doma Vrhnika. Z njim se bomo pogovarjali o aktualnih politicnih temah. Hkrati cestitamo vsem ženam in materam ob prazniku dneva žena in materinskem dnevu. Vabi OO SDS Vrhnika Narocnik oglasa OO SDS Vrhnika Kino Vrhnika v letu 2019 Zbrani so vsi podatki našega delovanja v letu 2019 in lahko recemo, da je bilo leto pestro, zanimivo in na trenutke tudi stresno. Z veseljem ugotavljamo, da smo število obi-skovalcev obdržali na enaki ravni kot prejšnje leto, ponudili pa smo vam za 10 % vec filmov, ki ste jih z veseljem sprejeli. Sledili smo cilju našega delovanja ter v ospredje postavili art fil-me, ki so v letu 2019 po deležu prevladovali, saj ugotavljamo kar 70 % zastopanost art progra-ma. Še vedno podpiramo filmsko vzgojo ter z veseljem vabimo šole, da sodelujejo v projektu Filmska osnovna šola, Art kino mreže Sloveni­je ter po ogledu filma sodeluje pri ob filmskih dejavnostih. Kot stalnega smo uvedli Dopoldanski kino, ki se je izkazal za potrebnega, saj se gledalci vracate in z veseljem poklepetate po filmu ob dobri kavi in caju. V letu 2019 smo preizkusno dodali še en dodaten termin filmskega dopol­dneva, ki ga bomo v letu 2020 obdržali ter tako razširili našo ponudbo art filmskih vsebin tudi v dopoldanskem casu. V Kinu Vrhnika od sa­mih zacetkov ponovne obuditve, od leta 2011, delujeva v razlicnih funkcijah Žiga Novak in Gregor Janežic, ki se s ponosom ozreva v na­predek našega kina skozi skoraj desetletno delovanje, ki je plod trdega in premišljenega dela. Zahvala pa velja tudi našim sodelavcem študentom, ki so prvi stik z vami obiskovalci in prav njihovo vestno delo je ogledalo našega delovanja. Naša zgodba ne bi bila tako pestra, ce ne bi sodelovali z zunanjimi organizacijami, ki nam tako ali drugace pomagajo in s katerimi medsebojno sodelujemo skozi leto. Ostajamo clani Art kino mreže Slovenija, Europa Cine­mas mreže ter Cicae zveze kinematografov. Našo dejavnost kot pozitivno ocenjuje tudi Ministrstvo za kulturo. Velik poudarek našega delovanja je na zagotavljanju stalne ponudbe skozi celoletno obdobje. Tako smo z vami od januarja do decembra ter s svojo dejavnostjo nudimo našemu kraju zabavo, sprostitev ter vzgojno noto skozi prika­zovanje art kinotecnih naslovov, komercialnih filmov ter skozi pofilmske dogodke. V toplejših mesecih poskrbimo tudi za letni kino, ki pra­viloma poteka v zapušcenem kultnem bazenu na Vrhniki. Iz priložene infografike si lahko ogledate še druge statisticne zanimivosti, po­drobneje pa jih bomo razdelali v naši naslednji e-novici, na katero se lahko prijavite preko spletne strani kino-vrhnika.si. Za konec naj se zahvalimo vsem vam, ki nas redno spremljate pri naši dejavnosti ter z veseljem obiskujete naš, Vaš kino – kino z vsebino! Se vidimo v kinu! Za Kino Vrhnika: Žiga Novak,foto: K. Žun & Ž. Novak Na sejmu Alpe-Adria tudi Vrhnika Od 29. januarja do 1. februarja je na ljubljanskem gospodarskem razstavišcu potekal 31. sejem turizma, kampinga in karavaninga. Na katerem se je v okviru ljubljanske urbane regije pred­stavljala tudi Vrhnika s svoji-mi turisticnimi brošurami. Poleg Zavoda Ivana Can-karja Vrhnika je sodeloval še Zavod Škrateljc, ki ga pozna-mo po Poti mocvirskih škra­tov na Malem placu v Bevkah. Zanimanja je bilo veliko, še zlasti za tematske poti, ki so na vrhniškem koncu: Rupni­kova linija, Bobrova pot, Bev­ška ucna pot, Pot mocvirskih škratov in Pot ob rimskem preobleki Ivana Cankarja. zidu, veliko pozornosti je pri-Gašper Tominc,tegnil tudi Damjan Debevec v foto: GT Obcni zbor ZŠAM Konji na Sv. Trojici Vrhnika, 18. januar – Za Združenjem šoferjev in avtomehanikov Vrhnika (ZŠAM) je še eno presežno leto. Kot je dejal predsednik združenja, je lansko leto za­znamovala predvsem obletni-ca – 60 let obstoja, kar so slo­vesno obeležili s parado vozil skozi mesto, slovesnostjo na Stari žagi na Verdu ter hkrati razvili tudi nov društveni pra­por. Opravili so preko 1200 ur prostovoljnega dela v obliki razlicnih delavnic, preventiv­nih akcij in drugih projektov, veckrat so bili tudi dobrodel­ni. Ves njihov trud ni ostal spregledan, saj je predsednik društva Franjo Cretnik prejel plaketo prostovoljstva v Dr-žavnem svetu RS. Kot je bilo slišati na obcnem zboru, ki ga je vodil Dušan Rodošek, bodo v letošnjem letu nadaljevali z ustaljenimi aktivnostmi, na novo pa bodo sodelovali pri organizaciji turisticnega relija in predvidene motoristicnih dirke v Podlipi. Zbor, ki je poleg clanov združeval tudi vabljene goste predstavnikov nekaterih dru­štev in organizacij na Vrhniki in v okolici, je nagovoril tudi podžupan Jožef Malovrh, ki je pohvalil delo društva in njego­vo stremljenje k pomoci naj­ranljivejšim v prometu. Aleš Kocjancic predsednik Zveze ZŠAM in generalni sekretar omenjene zveze Fadil Muši­novic sta prav tako izrekla po­hvale društvu in mu zaželela še veliko uspešnih let. Za go- vornico so stopili še Katarina Vrhovec iz obcinskega SPVC, Miha Bogataj iz projekta Pro-stofer, Tomaž Remškar iz MK Nauportus ter predstavniki sosednjih stanovskih društev. V sklepnem delu, ki ga je kul­turno obogatil Damjan De-bevec v vlogi Ivana Cankarja, so podelili jubilejne znacke (Martin Ogrin, Kristina Turk, Jože Stanonik, Andrej Zajc, Alojz Petkovšek, Anton Gosti­ša in Edvard Jazbar), slovesno vclanili nove clane ter podelili priznanja Lionsom, Obcini Vrhnika in ZIC-u. Za delegata na konferenci Zveze ZŠAM so izvoli Franja Cretnika. Vecer se je po uradnem delu nada­ljeval z druženjem ob hrani in pijaci. GT, foto: Leon Novak Veliko Vrhnicanov je že opazilo, da so na sv. Trojici zadnje leto svoj dom dobili tudi konji, ki ob soncnih dneh s svojo gracioznostjo ocarajo in privabljajo mnoge sprehajalce. Med tednom ob dopoldnevih pridejo konje opazovat skupine otrok iz vrhniških vrtcev in šol. Vendar konji niso na Trojici zgolj za opazo­vanje. Ker so vsi zelo prijazne narave in dobro natrenirani, ponujajo mnoge nepozabne trenut­ke in doživetja tako za otroke kot odrasle, za po­polne zacetnike in izkušene jahace. Kdor si želi stika s konji, je vabljen, da se pri­druži na konjeniški krožek, ki poteka cez celo leto. Možna so tudi posamezna in individualna jahanja ponijev za najmlajše ter konjev za starej­še otroke in odrasle. Prav tako lahko otroci v parku praznujejo svoj rojstni dan, ki bo v družbi ponijev zagotovo ne­pozaben. Poleti so konji pomemben del poletnih taborov za otroke 6-12 let in mednarodnih tabo­rov za najstnike. Živali na Trojici so del Inkluzivnega parka, ka­terega namen je hribu sv. Trojice skozi dejavnosti za otroke in mladino ter s pomocjo živali povr­niti nekdanjo kulturno krajino in oživeti ta vrh­niški biser do te mere, da bi še sam Cankar spet z veseljem zahajal ustvarjat v ta naravni gaj. Prav tako želimo pokazati dobre prakse trajnostnega ravnanja z okoljem in naravnimi viri. V kolikor bi nas radi spoznali v živo, osedlali konja in doživeli nepozabne trenutne, nam pi-šite na inkluzivni.park@gmail.com ali poklicite vodjo parka na 040 510 813. Inkluzivni park & Preprosto montessori Obvestilo MONTESSORI VRTEC – Vrhniška hiša otrok na Robovi cesti 27, Vrhnika VPIS za 2020/2021 do 14. aprila 2020 DAN ODPRTIH VRAT, cetrtek, 5. marec 2020 ob 17.30 Ce razmišljate o vpisu vašega otroka v vrtec, sporocamo da imamo v naši hiši otrok še nekaj prostih mest predvsem za otroke 3-6 let. Program, prednosti montessori vrtca in življenje v naši prijetni hiši otrok vam bomo predstavili na Dnevu odprtih vrat. Toplo vabljeni! Ekipa Preprosto Montessori Preprostomontessori.si 041-481 777 O zgodovini Mocilnika,2. del »Leta 1960 je Turisticno društvo Vrhnika izdelalo turisticni zemljevid Vrhnike in okolice in ga namestilo na avtobusno postajo pri gostilni Mantova,« je med drugim zapisano na razstavnih panojih ob 120. obletnici delovanja Olepševalnega društva Vrhnika, danes Turisticnega društva Blagajana, ki zdaj beleži že 132 let. A zgodovino društva do leta 1960 smo že strnili v prispevek v januarski številki Našega ca-sopisa. Morda le še podatek o Starem malnu. Po odprtju raz­glednega stolpa na Planini leta 1955, je društvo v Starem mal-nu dokupilo 15 arov zemljišca od Janeza Stanta z Vrhnike. V letih 1957 in 1958 so uredili kopališce in dokoncali gradnjo koce, leta 1960 so zgradili še klet, cementni zid okrog ba­zena in stopnice ter namestili klopi in mize okrog tocilnice. V Mocilniku je turisticno društvo že leta 1930 zgradilo na zasebni posesti turisticni objekt, leta 1946 pa dogradi-lo. Marca 1961 je turisticno društvo sklenilo služnostno pogodbo z Antonijo Kotnik z Mirk za pešpot v Mocilnik. Leto kasneje so podrli staro tocilnico in zgradili novo, ve-cjo, enonadstropno. Tisto, ki se je še spomni marsikateri »Vršncan«, vsaj po »glasbeni skrinjici« ali »juboksu«. Gosti-šcu Mantova je dalo v najem stavbo, veselicni prostor, tocil­ni paviljon, javne sanitarije in parkirni prostor. S privatnim lastnikom je menjalo zemljišca, ki so se zemljiško knjižno ure­dila šele leta 1973. Društvo v arhivu hrani grad-beno pogodbo iz leta 1963 med investitorjem Turisticnim dru­štvom Vrhnika in izvajalcem Obrtno komunalnim podje­tjem Vrhnika o postavitvi mo-stu preko Ljubljanice in ure­ditvi odcepa ceste do mostu v Mocilniku po predloženem predracunu - pogodbeni ceni 6.786.204 dinarjev. V zacetku 70. let je društvo investiralo v komunalno opremljenost in vodovodni prikljucek. 1973 je odstopilo zemljišce za gradnjo turisticnega objekta Mantovi – Slavnik Koper. V Mocilniku je zrasel turisticni objekt, ki je v naslednjih desetletjih vabil s kvalitetno gostinsko ponudbo, plesno glasbo, razstavami, or-ganizacijo svecanih dogodkov… V »starem Mocilniku » so bili porocna dvorana, diskoteka in prenocišca. Urejene sprehajal­ne poti so vabile tako kot ne­koc, ko je »clovekoljubni davkar urejal stezice, z belim peskom posute...« »V drugi polovici leta 1963 je bil zgrajen tudi hotel Mantova. Po velikem številu nocitev se je kmalu videlo, da je Vrhnika potrebovala hotel.« Turisticno društvo je tega leta najelo od Kmetijske zadruge (na Cankar­jevem trgu 5) pisarniški pro-stor, odprlo »Turisticni biro« in naslednje leto zaposlilo usluž­benko, ki je opravljala dela za turiste, v popoldanskem casu pa tudi za hotel Mantovo in Ljubljana Transport. Leta 1964 Turisticno društvo Vrhnika odstopi Planinskemu društvu Vrhnika razgledni stolp na Planini. Leta 1967 društvo sodeluje s Pocitniško zvezo pri ustanavljanju avto­kampa pri telovadnici Partizan na Vrhniki. Leto dni kasneje je v avto-campu prenocilo že 270 vozil s 681 prijavljenimi nocitvami. Prizadevanje društva zagoto­viti sobe za namestitev turistov je bilo uspešno, saj je leta 1971 že 70 lastnikov oddajalo sobe turistom. S pricetkom obrato­vanja hotela Mantova se je šte­vilo nocitev na letni ravni pov­zpelo nad 32.000. Z izgradnjo avtoceste pa je to število naglo upadalo. Vedno manj obiska je bilo tudi v avtokampu, leta 1977 so zaprli Turisticni biro in šele 1983 je društvu uspelo pridobiti nov prostor v Crnem orlu. Konec 60. let društvo zacne z organizacijo vecjih javnih prireditev. 1969 organizira Dan domace obrti. Ves cas je dru­štvo skrbelo za urejanje parkov in turisticnih tock. Tako je s pomocjo Komunalnega pod-jetja na zelenicah po Vrhniki postavilo 93 parkovnih klopic. Uspešno je delovala tudi Ko­misija za ocenjevanje urejeno­sti hiš in vsako leto najlepšim še sedaj podeljuje priznanja. S privatnim lastnikom je menjalo zemljišca, ki so se ze­mljiško knjižno uredila šele leta 1973. V zacetku 1973 je zacel izhajati Naš casopis. Tu­risticno društvo je v njem re-dno objavljalo porocila o delu in bralce vabilo, da se vclanijo v društvo. Med drugim je leta 1974 v Našem casopisu objavi-lo, da bo s pomocjo vrhniških tabornikov obnovilo Star maln. Po vec kot štiridesetih letih so Turisticno društvo Blagajana in vrhniški taborniki Rod enajsta šola spet obnovili sodelovanje v obojestransko zadovoljstvo. 1976. leta je društvo bralce po­drobneje seznanilo s potekom obnove gostinskega objekta v Mocilniku, aprila 1987 pa je vabilo na organizirano prvo­majsko srecanje v Starem mal-nu. Nekje vmes je to izzvenelo, zato pa je od leta 2016, ko je upravljanje koce prevzelo Tu- risticno društvo s svojo ekipo Star maln, zaživelo prvomaj­sko srecanje z naslovom Živel 1.maj. V 90. letih društvo še ve­dno skrbi za urejanje okolice. Preko javnih del ureja park v Mocilniku in na Sv. Trojici. Izdaja razglednice, informa­torje, ureja informativne table, 1993 v Starem malnu postavi novo mlinsko kolo, izoblikuje pobudo, da bi Retovje in Mo­cilnik poskusili razglasiti za naravni spomenik. S študen-ti s fakultete za arhitekturo zacnejo delovati na projektu Celostna ureditev turisticnih tock Vrhnike in njene okolice. Veliko pozornost posveca go-stinski ponudbi v obcini, zato se poveže z domacimi gostinci. Leta 1992 na Stari cesti skupaj z Zvezo kulturnih organizacij priredi Argonavtski sejem, ki postane tradicionalen in se razvije v množicno prireditev. Turisticno društvo takrat nave-že stike z veleposlaništvom re-publike Grcije. Predstavniki ve­leposlaništva so še danes redni gostje na otvoritveni prireditvi Argonavtskih dni. Konec leta 1993 je društvo prvic organizi­ralo silvestrovanje na prostem. Je zacetnik novoletnega in Mi-klavževega sejma, ter sejma Vse za vrt in dom. Leta 2003 je s podporo ob­cine odprlo Turisticno infor­mativni center, tri leta kasneje 2006 je obcina ustanovila Za­vod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem. Med dru­štvom in ZIC je bil takrat pod-pisan dogovor o upravljanju s sredstvi v lasti društva. Po tem dogovoru je društvo Zavodu prepustilo TIC z zaposleno osebo in vso opremo, prav tako vso opremo za prireditve – odre, stojnice, mize, ozvocenja, vse natisnjene publikacije in izdelane spominke. ZIC je pre­vzel tudi organizacijo vecino že utecenih prireditev. Društvo je tako ostalo nevladna organi­zacija z minimalnimi sredstvi za delovanje iz proracunskih sredstev za osnovno dejavnost. Prihodek društva naj bi poleg clanarine predstavljala tudi na­jemnina za gostinska objekta v Mocilniku in Starem malnu. Kljub simbolno zaracunani najemnini, ta ni bila placana in po še eni »nesrecni« izbiri na­jemnika za koco Star maln, je vitvi je ZIC urejal poti in klop-mocno zavlekla zaradi oviranja društvo leta 2016 registriralo ce v Mocilniku in na Sv. Trojici. dostopa preko tujega zemljišca prostovoljstvo. Ekipa Star maln Zgledno urejene so tudi v tem in nato še mejnega spora. Za­je zacela z upravljanjem koce. tisocletju vabile vse do neljubih dnje desetletje so Mocilnik za-Uspelo ji je vrniti obiskoval-dogodkov, ki so se vrstili drug znamovali sodni postopki tudi cem prijazno vzdušje in podo-za drugim. Turisticno društvo za stavbi del lastnine društva in bo Starega malna. S pomocjo je organiziralo cistilne akcije na drugi strani privatnega la­obcine Vrhnika je bila novem-in skupaj z zavodom pred po­stnika. 2016. leta je država pre-bra 2018 velika pridobitev ci-plavami leta 2010 uredilo poti ko Sklada kmetijskih zemljišc stilna naprava, oktobra 2019 okrog izvira. Poplave so terjale poskusila z razlastitvijo Turi­sticnega društva za zemljišci, ki ju je 1960. leta društvo kupilo od privatnih oseb in niso bila »Pod svetim Pavlom, onkraj cesarske ceste, spi Mocil­ nacionalizirana. Ce velja verje­ nik v globoki kotanji, v vecni senci. Kdo izmed vas, ki ti pregovoru »v vsakem slabem berete to zgodbo, je videl Mocilnik in ne sanja o njem je tudi nekaj dobrega«, lah­ vsako noc? Izpod skale, višje kakor svetega Pavla zvonik, ko v društvu temu pritrdimo. šumi crna voda, zašumi in takoj utihne, pogrezne se v globoko strugo, skrije se pod vrhe in molci vsa temna. Septembra 2016 smo najprej Kaj se ji je sanjalo tam doli pod kraškimi skalami, in iz protesta in nemoci zaceli z kaj jo je prestrašilo, ko je prišla iz noci v prosojni mrak? branjem Cankarjevih besedil v Tako molce usta, kadar se odpro oci po dolgem spanju Mocilniku. Zacelo se je že ce-in plane pogled, izgubljen, osupel, v preveliko lepoto...« trto leto branja. Preko 180 sred se bralci redno sestajamo in z Ivan, Cankar, Aleš iz Razora lepo slovensko besedo sporo-camo: »Mocilnik je Vrhnika!« pa s pomocjo obiskovalcev in svoj davek, ponovno smo se lo-Mirjam Suhadolnik, sponzorjev postavitev novega tili dela, nato pa je sledil še žle-predsednica TD Blagajana mlinskega kolesa. Po ustano-dolom leta 2014. Sanacija se je Vrhnika Spoštovani clani Turisticnega društva Blagajana, sodelavci, prijatelji, podporniki društva! Vabimo vas na redni obcni zbor Turisticnega društva Blagajana Vrhnika, ki bo v cetrtek, 5. marca 2020 ob 18. uri v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Aktivnosti društva in rezultate preteklega leta ter program dela za leto 2020 vam bomo predstavili v uradnem delu. To leto se izteka mandat vodstvu in organom društva, zato pricakujemo vaše sodelovanje na volitvah. Po koncanem uradnem delu se bomo družili ob kozarcku in prigrizku. Za prijeten in zani­miv uvod bodo poskrbeli ucenci OŠ Antona Martina Slomška. Pocašceni in veseli bomo, ce se boste odzvali našemu povabilu. Upravni odbor TD BlagajanaPredsednica Mirjam Suhadolnik Brali prozo in poezijo Turisticno društvo bela za branje in pripovedo-Uvod v branje je odprla pred­vanje proze in poezije znanih sednica TD Blagajana Mir- Blagajana Vrhnika je slovenskih avtorjev. Branja in jam Suhadolnik s Prešernovo v soboto, 8. februarja, poslušanja se je udeležilo kar Zdravljico. Za okusno rižoto in na Prešernov dan, v nekaj zavednih poznavalcev Cankarjeve šnite pa je poskr-Starem malnu z branjem in ljubiteljev slovenske poezije bela ekipa Stari maln. Za glas­obeležila slovenski in proze. Tako smo slišali dela beno spremljavo je poskrbel kulturni praznik. Franceta Prešerna, Simona Tone Stanovnik na svoji znani Gregorcica, Srecka Kosovela harmoniki. Ekipa bralcev Cankarjevih in nekaj humoristicnih odlom­del je ob 11. in 16. uri poskr-kov Frana Milcinskega - Ježka. Simon Seljak Muzejsko društvo Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Vas vabimo na Predstavitev novega zbornika Vrhniški Razgledi 19 LETO 19 VRHNIŠKI RAZGLEDI 19 Predstavitev bo takoj po rednem letnem Obcnem zboru clanov Muzejskega društva Vrhnikav ponedeljek, 30. marca 2020 ob 18. uri. v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Vstop prost. Vljudno vabljeni! Gradnja postajališc za avtodom je izziv Mirna, 30. januar je gradbeno zakonodajo in avtodome po Sloveniji Dušan pravila podrobneje predsta-Skerbiš. 2020 – Nova vila Judita Thaler iz podjetja Posvet je povezoval Drago zakonodaja je Urbi. »Pri umešcanju posta-Bulc, zbrane je nagovorila dr­ spremenila pravila jališc za avtodome moramo žavna sekretarka Eva Štravs glede gradnje upoštevati terenske in prome-Podlogar, izkušnje s terena pa postajališc za tne razmere, bližino obstojece sta poleg mirnskega župana avtodome. poselitve, varstva in omejitve delila še župana obcin Mar- ter tudi sociološki vidik, hkra-kovci in Novo mesto, Milan O cemer so razpravljali na ti pa so zelo pomembna tudi Gabrovec in Gregor Macedo­posvetu v sklopu sejma Alpe-dolocila prostorskega akta za ni. Na posvetu so bili številni -Adria, pri tem pa poudarili, konkretno lokacijo. Ves cas predstavniki obcin partneric da sta umestitev in izvedljivost poudarjamo, da je treba nacr-v projektu (zdaj jih je 86, tudi odvisni od posamicne lokacije tovanje izpeljati v sodelovanju Vrhnika) in potencialni inve- in dolocil prostorskega akta za s strokovnjaki, a ne smemo stitorji, ki so se lahko o tehnic­ konkretno lokacijo. Na posve-pozabiti niti dobronamernih ni opremi pogovorili neposre­ tu, ki ga je Mreža postajališc nasvetov uporabnikov, torej dno s predstavniki podjetij, ki za avtodome po Sloveniji, del avtodomarjev,« je osnovno ponujajo tovrstno opremo v katere je tudi Vrhnika, organi-nacelo umešcanja postajališc Sloveniji: Caravan Ljubljana, zirala skupaj z Društvom turi-za avtodome v prostor strnil Ekolux, Marina Planet, Pali­ sticnih novinarjev Slovenije in župan Obcine Mirna in vodja sada sistemi in PZA stebricki. Gospodarskim razstavišcem, projekta Mreža postajališc za (nc) Teden kulture Kulturni teden na OŠ AM Slomška Za našega najvecjega pesnika Franceta Prešerna smo v ponedeljek, 3. 2. 2020, na OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika zaceli Teden kulture, ki ga pripravljamo že vrsto let. Ni nakljucje, da smo se zbrali rav-no v zacetku februarja, ko praznujemo kulturni praznik, Prešernov dan. Ves teden so se dopoldan in popoldan zvrstili številni kulturno obarvani do-godki, ki so jih pripravili naši ucenci z mentorji. Že v ponedeljek dopoldan so ucenci ustvarjali prave slikarske umetnine v Slomškovem slikarskem ateljeju in nato z njimi okrasili šolsko avlo. Pozno popoldansko dogajanje pa so v sklopu Vecera petja, plesa in poezije oboga­tili pevci otroških pevskih zborov in plesalci folklore, predstavili so se tudi mladi pesniki, ki so deklamirali svoje avtorske pesmi, ki so bile izbrane kot najboljše na internem šolskem literar­nem natecaju. Da na šoli nimamo samo dobrih pesnikov, temvec tudi dobre pisatelje, so dokazali šestošolci, ki so sami izde­lali cisto prave knjižice, vanje zapisali avtorske pravljice in jih ilustrirali ter razstavili v posebni vitrini v šolski avli. Na naši šoli poseben poudarek daje-mo tudi kulturi branja. Zato je šolska knjižnicarka pripravila razstavo novo­sti, leposlovnih knjig in strokovne lite­rature za ucence vseh starosti. Ucenci so z navdušenjem listali in prebirali razstavljeno gradivo. Mnogi so že nestrpno cakali, da si bodo svojo priljubljeno knjigo lahko izposodili v šolski knjižnici. Takšen je bil tudi namen omenjene razstave. Da imamo na naši šoli odlicno igral­sko zasedbo, ni treba posebej poudar­jati. To so ponovno dokazali mladi gledališcniki, ki so nam torkov vecer polepšali z dramsko igro. Cetrtkov dopoldan je minil v zna­menju medpredmetnega povezovanja slovenšcine in anglešcine. Na tekmo­vanju v crkovanju angleških besed je bil izbran šolski prvak. Sledili sta an-gleški dramatizaciji Levstikovih del, in sicer Kdo je napravil Vidku srajcico in odlomek iz Martina Krpana. Cetrtkov literarni vecer smo posve­tili našemu rojaku, pisatelju, pesniku, slikarju in vsestranskemu umetniku gospodu Ivanu Malavašicu. V uvo­du so se v obliki pritrkovanja oglasili zvonovi, ki so gospoda Malavašica spremljali od otroštva. Ucenci so uprizorili dramatizacijo kratke zgod-be Maškare, ki jo je gospod Malavašic pred nekaj leti napisal posebej za nas, našo šolo. Sledila je zanimiva predstavitev nje­govega življenja in dela, kar so v obliki razgovora predstavili gostje: njegov sin Andrej Malavašic, gospa Sonja Malovrh, avtorica razstave ob Mala-vašicevemu 90. rojstnemu dnevu, in Tatjana Oblak Milcinski, organiza­torka kulturnih dejavnosti na Zavodu Ivana Cankarja. Dogajanje so popestrile tudi dekla­macije Malavašicevih pesmi v izvedbi šestošolk, iz diatonicne harmonike našega ucenca pa smo slišali tudi zna­ne melodije pesmi, za katere je bese­dilo prispeval prav Ivan Malavašic. Da se je »pustno vzdušje« iz dramske igre Maškare nadaljevalo tudi po koncani kulturni prireditvi, pa so poskrbeli naši pridni kuharji s slastnimi krofi in domacim zelišcnim cajem. Naš kulturni teden smo zakljucili v petek dopoldan, ko smo obeležili slo­venski kulturni praznik s spominom na pesnika Prešerna, s predstavitvi­jo avtorskih pravljic in pesmi naših ucencev ter harmonikarskimi melo­dijami. Da smo uspešno pripeljali h koncu še en Teden kulture, nakazujejo tudi lepe misli, ki so jih gostje, ki iz leta v leto številcneje obiskujejo naše kul­turne prireditve, zapisali v našo knjigo vtisov. Prešeren je v svoji Zdravljici še za­pisal: »Nazadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat'li, ker dobro v srcu mislimo; dókaj dni naj živí vsak, kar nas dobrih je ljudi!« Tudi mi v naših srcih dobro mislimo. Zato smo veseli, da smo z opisanimi Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Obcine Vrhnika. Program MAREC V MARCU vam nudimo kar nekaj zanimivih delavnic oz. predavanj, sicer pa smo za obisk in izvedbo razlicnih aktivnosti dostopni vsak dan v delavniku, izjemoma tudi ob koncu tedna. Prav tako nudimo VSA­KODNEVNO UCNO POMOC ter BRALNI KOTICEK in UPORABO RACUNALNIKA sedaj v naših prostorih, veseli pa smo tudi vsakršnega dodatnega predloga oz. ideje z vaše strani. Vse naše delavnice so BREZ­PLACNE, vabljeni pa ste vsi – od najmlajših do najbolj zrelih. VGC Skupna tocka Vrhnika PON– PET 8.00–16.00 na Cankarjevem trgu 4 (prvo nadstropje) Kontaktna oseba: koordinator aktivnosti Eva Licof, e-naslov: eva.li-cof@zpmmoste.net in tel: 064 259 033 NOVOST! Plesna delavnica Gib in telo z Jernejem Bizjakom 17. in 23. marca ob 18.00 v Cankarjevem domu (obvezne prijave).Ponedeljek: 2., 9., 16., 23., 30. marec, 9.00 do 12.00 – skupna kvackarija - ustvarjalnica Ponedeljek: 2., 9., 16., 23., 30. marec, 16.00 do 17.00 – program RASTEMO SKUPAJ – ustvarjalne delavnice za predšolske otroke in njihove starše (zaželene prijave) Ponedeljek: 2., 9., 16., 23., 30. marec, ob 17.00 do 18.00 – zace­tna delavnica igranja kitare (obvezne prijave)Torek: 3., 10., 17., 24., 31. marec, ob 9.00 do 10.30 – uporaba pametnega telefona (prijave so zaželene)Torek: 3. marec, ob 18.00 – zvocna gong kopel (na zvocno masažo pridite v udobnih oblacilih, zaželene so prijave)NOVOST! Torek: 10. marec, ob 18.00 – vodena vadba meditacije – Cujecnost pot do sebe (prijave so zaželene)NOVOST! Torek: 24. marec, ob 18.00 – predstavitev knjige Petre Škarja CAMINO – Od suženjstva do svobode (zaželene prijave)NOVOST! Torek: 31.marec, ob 18.00 – urica za zdravje z Moniko – Kako si poiskati pomoc v osebni stiski (prijave so zaželene)Sreda: 4., 11., 18., 25. marec, ob 19.00 – Om chanting (resoniraj z zvokom OM) (prijave so zaželene)Cetrtek: 5., 12., 19., 26. marec, ob 17.00 – zacetni tecaj španšcine (termini so polni)Cetrtek: 5., 12., 19., 26. marec, ob 9.30 – ucenje slovenšcine; pri­prava na izpit (prijave so zaželene)NOVOST! Petek: 13.marec – podporna umetniška skupina (slika­nje akvarela + terapevtski pogovor), obvezne prijave.Petek: 6., 13., 20., 27. marec, ob 13.00 do 15.00 – petkove dru­žabne igre /stari-mladi/ (prijave so zaželene) Petek: 6.,13., 20., 27. marec ob 10.00 – Mamice na kavici: podpor­na skupina (prijave so zaželene) Program dodatnih aktivnosti lahko spremljate na strani Facebook: VGC Skupna tocka Vrhnika. Projekt sofinancirata Republika Slovenija – MDDSZEM in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada. dogodki pripomogli k širjenju sloven-ske besede, pesmi in kulture ter tako vsem prisotnim prejšnji teden polep­šali s kulturnimi vsebinami. Vesna Jurac, foto: arhiv šole in GT S skupnimi mocmi se prometna Sole Libero: preventiva gradi Zimska šola v naravi Z objavami v medijih, ki opisujejo dogodke povezane s prometnimi nesrecami v katerih so udeleženi pešci in kolesarji, se ukvarjamo tudi clani ZŠAM Vrhnika. Naše misli in razmišljanja so usmerjena kako in na ka­kšen nacin osvešcati ljudi o njihovih ravnanjih v prometu. V sodelovanju s PP Vrhni­ka in PGD Drenov gric - Le-sno Brdo smo v cetrtek, 13. 2. 2020, izvedli preventivno akcijo »Nocna prepoznav­nost«. V prvem delu srecanja nam je policist PP Vrhnika, g. Janez Kavcic prijazno predsta­vil njihovo delo, naloge, nam razkazal opremo in prostore ki jih uporabljajo pri svojem delu. Mladi gasilci so z veliko nestrpnostjo in željo spozna­li delo policistov. V drugem delu našega srecanja smo se posvetili nocni prepoznavno­sti, ki je ena kljucnih, da smo ob slabem vremenu, v vecer­nih urah in ponoci na cesti prepoznavni. Preventivni sprehod po glavni prometnici skozi Vrhniko je bil namenjen spoznavanju varnega gibanja po plocniku, preckanja cesti-šca v razlicnih situacijah in naše vidljivosti na cesti. Mladi gasilci in mentorja PGD Dre-nov gric-Lesno Brdo so prejeli kresnicke, odsevne trakove in skozi naše vecerno druženje smo jih opremili z novim zna­njem. Naj postane vodilo »S sku­pnimi mocmi se prometna preventiva gradi« temelj do-brega sodelovanja tudi v pri­hodnje. Iskrena hvala PP Vrhnika in policistu Janezu Kavcicu. Franjo Cretnik V skrbi za prometno varnost ranljiveših skupin ZŠAM Vrhnika v svojih programih za prometno varnost obnovili osnovne prometne zakonito­sti in pravila, ki jih je treba upoštevati. vseh udeležencev v prometu aktivno sodeluje tudi pri Poudarek je bil na utrditvi znanja in izobraževanju in preventivnih aktivnosti ranljivejših skupin. prometnih vešcin, ki jih morajo varo­ vanci na svoji poti premagovati vsak Še posebno pozornost smo name-centra Vrhnika. V sredo, 5. februarja dan. Clani, varovanci in zaposleni smo nili varovancem Varstveno-delavnega 2020, smo jih obiskali in skupaj z njimi se sprehodili po nevarnih prometnih Februar je bil za nas prav radodaren in izredno zanimiv mesec, saj smo poleg obicajnega izkustvenega urnika preživeli petdnevo zimsko šolo v naravi, in to na Pokljuki. V objemu Triglavskega na­rodnega parka smo spoznavali gorski svet narave pozimi, še posebno pa smo bili športno aktivni, saj smo nadgrajevali tockah na Vrhniki ter jih ozavešcali o nevarnostih, s katerimi se srecujejo na svojih poteh. Pot od VDC-ja po Robovi cesti do cerkve sv. Lenarta, preckanje Stare ce­ste ter nadaljevanje poti do križišca pri Cankarjevem spomeniku je za pešce kar velik podvig. Na tej relaciji je žal cestna infrastruktura, predvsem ploc­niki, neprimerna in ogroža življenja uporabnikov. Plocnik poteka ob državni cesti, ki je zelo obremenjena tudi s tovornim pro-metom. Na tej poti, z desne smeri, ni vrisanega nobenega prehoda za pešce in se je treba znajti po svoje. Tudi eno­smerna Stara cesta je žal obremenjena v obe smeri. Na poti se vsak dan srecujejo tako dostavna tovorna vozila kot tudi oseb­na vozila, kolesarji, mopedisti in pešci. Idejna prometna zasnova za Staro ce­sto in ureditev križišca pri Mulajevi hiši pa je nekje v predalu! Vsi prisotni na naši prometni delav­nici so prejeli odsevne trakove, ki jih je prispeval vrhniški SPV. Namen je, da bodo varni v prometu tudi ob slabši vidljivosti in ponoci. Z dobrimi praksami bomo nadalje­vali tudi v prihodnje. Srecno vsem na cesti. Predsednik ZŠAM Vrhnika, Franjo Cretnik sankali in zgradili velikanski iglu, na katerega smo še poseb-no ponosni. Cas, ko nismo bili na smu-cišcu, smo cas preživeli ra­dovedno ob prebiranju zgodb, igranju družabnih iger, iska­nju zaklada in plesnih vecerih, seveda pa nismo pozabili na redno vajo branja, pisanja in racunanja. Poleg raziskovanja okolice na mnogih sprehodih smo se po­dali tudi na nocni pohod, ki je bil zaradi soja nastajajoce lune, obilice snega in cudovitega za­vijanja vetra še posebno lepa izkušnja. Imeli smo si tudi priložnost ogledati, kako poteka umetno zasneževanje smucišca, ki je bilo zaradi tako mile zime nuja. Imeli smo priložnost opa­zovati raznolikost vremenskih pojavov, saj so se v casu našega bivanja na Pokljuki zvrstili dež, sneg, sonce in veter. Ja, prav ste prebrali – tudi sneg! Snežilo je kar dvakrat, enkrat za vzorec, drugic pa malo bolj. V casu šole v naravi smo še poglobili naše vezi in prijatelj­stva, si medsebojno pomagali, reševali konflikte in se še bolj spoznali. Doživeli smo veliko izjemnih trenutkov, ki bodo naša srca povezovali za vedno. Ce vas zanima vec o našem delu, lahko obišcete našo sple­tno stran:www.solelibero.si. SimonKr, d. o. o., in Tera Nova, d. o. o., sta naša soncna sponzorja. Ce bi želeli biti med našimi sponzorji tudi vi, nam pišite na info@sole-libero.si. znanje smucanja. Tisti, ki so na smuci stopili prvic, so se ob koncu šole v naravi, ob stro­kovnem vodstvu, že samostoj-no spušcali po snežnih strmi­ Po 112 letih od ustanovitve Sneguljcica in sedem palckov tudi v PGD Stara Vrhnika prvi zbor mladih Kljub poudarku na letod, potem pa smo podelili razlicne spretnosti tehnicnega priznanja za vešcine, ki smo reševanja in prve pomoci. delu z operativo jih opravili lani. Pionirji so Vsako leto se udeležimo imamo tudi v PGD opravili vešcino preventivec, dveh tekmovanj – gasilskega Stara Vrhnika mlade mladinci pa vešcino bolnicar. kviza in gasilske orientaci­ gasilce. Vse se je Tik pred koncem nas je vod­ je. Letošnje poletje bo zelo zacelo leta 2018, ko stvo društva presenetilo, saj zanimivo, saj se bomo prvic smo štirje mentorji je vsakemu od štirih mentor-udeležili gasilskega letovanja v So se pravljice godile jev podelilo zahvalo za vestno zaceli z vpisovanjem Savudriji. Tudi letos se bomo s samo nekoc v davnih ter strokovno delo z mladino. novih otrok ter svojo stojnico predstavljali na casih? Preden smo se razšli, smo se izvajanjem rednih vaj. Dnevu z gasilci Stara Vrhnika, še okrepcali s pico iz Pekarne slednji bo v soboto, 13. 6., v Tako je zapisano v knjigah, ki Center. Naj se ob tej priložno- Letos smo dosegli prav nekdanjih prostorih vojašnice jih z veseljem prebiramo otroci sti še enkrat zahvalim lastniku poseben cilj, saj smo prvic v na Stari Vrhniki. Konec avgu­ pekarne za vso pomoc, ki nam vseh starosti. Nove pravljice zgodovini našega društva or-sta bomo sodelovali pri srece-pa se dogajajo tudi danes, pred jo nudi. Seveda velja velika za­ganizirali zbor mladih. Zbor lovu na naši vsakoletni gasilski hvala tudi vodstvu društva, ki našimi ocmi. Jih vidimo, opa­je potekal 4. 2. , udeležili pa so veselici. zimo? nas ves cas podpira. se ga vsi otroci ter njihovi star-V PGD Stara Vrhnika bomo ši, mentorji gasilske mladine, predsednik društva, Boris Remžgar, namestnik povelj­nika društva, Florjan Ogrin, ter predsednik KS Stara Vrh­nika, Janez Krvina. Najprej je Trenutno štejemo 15 otrok, ki se aktivno udeležujejo te­denskih gasilskih vaj, in si­cer: devet pionirjev ter šest mladincev. Vodimo jih Žiga Rode, Nika Škvarc ter Marko veseli cisto vsakega posa­meznika, ki bi se nam želel pridružiti. Vaje za mladino potekajo vsak torek od 18. do 19. ure. Ena se dogaja Zajcevi mami z Drenovega Grica, ko se ob praznovanjih zbere vsa njena družina. Ena od mamic jih je takole ujela: prababica Ivica in njenih sedem pravnukov so sledil pozdrav predsednika in Peter Preglej. Mladi se skozi Vabimo predvsem mlade, kakor Sneguljcica in sedem mladinske komisije, Žiga Ro­ leta v gasilskih vrstah ucijo in stare od 6 do 18 let. Vsi zain­ palckov. Drug drugemu lepša­ deta. Nato je po en predstav­ urijo v razlicnih spretnostih, teresirani lahko poklicete na­ jo življenje. Razigrane srece v nik pionirjev in mladincev ki jim pridejo prav tako v ga­ šega predsednika komisije za druženju jim želimo. prebral svoje porocilo, v ka­ silski organizaciji kot tudi na delo z mladino, Žiga Rodeta, terem je opisal, kaj vse smo življenjskih poteh. Poleg osnov na tel. št.: 031-322-426. Zapisala Katja H., poceli v minulem letu. Sledil gorenja, gašenja, dinamikov Z gasilskim pozdravom: fotografija: je še nacrt, kaj bomo poceli požara se naucijo in pridobijo Na pomoc. Darja Potocnik Kino Bevke Obiskala nas bosta Tessa in Koyaa V zadnjem nizozemski otok. Razmišlja o življenju in minljivosti in se od­ pomladnem mesecu loci za poseben trening samote. si bomo v Kinu Bevke Potem pa spozna nenavadno lahko ogledali dva in samosvojo vrstnico, doma­ zanimiva filma. cinko Tesso. Skupaj izpeljeta nacrt, kako bo Tessa spoznala Prvi je namenjen mladini, svojega oceta, ki ne ve, da hcer drugi pa otrokom in mladim sploh ima. Razburljive poletne po srcu. pocitnice Sama naucijo, da je bolje polno živeti, kot se bati Nedelja, 1. 3., ob 17. uri neznanega. Topla zgodba o od- NENAVADEN TEDEN S rašcanju in prijateljstvu je po- TESSO, mladinski film, Ste-Koyaa živi na oddaljeni gor­sneta po istoimenskem roma­ ven Wouterlood / Nizozemska, ski polici visoko nad oblaki, Nemcija / 2019 / 82 min / pod-nu Anne Woltz, ki je preveden kjer si dom deli z gospodom napisi, nizozemšcina / 9+ tudi v slovenšcino. Po premieri Krokarjem. Clovek bi mislil, da Sam, vcasih prepameten in na Berlinalu je film postal festi-je v tako odmaknjenih krajih razmišljujoc fant, med poci-valski hit leta. vse mirno in spokojno, a dnevi tnicami pride z družino na tam so v resnici polni akcije in Vabilo Obcni zbor Clane Društva invalidov Vrhnika vabimo na DRD Notranjske REDNI ZBOR CLANOV v soboto, 21. marca 2020, ob 16. uri v Gostilno BAJC v Sinji Gorici. Gradivo za zbor clanov je na voljo v prostorih društva. Zbor bomo zakljucili z druženjem ob prigrizku. Predhodne prijave sprejemamo v casu uradnih ur. Predsednik: Ciril Podbregar Vljudno vabljeni! Pet elementov Enostavno, trajnostno, naravno Za nami je 22. obcni na postavljena vprašanja in se prikazal delo z ovcarskimi psi. Z novim upanjem in opti­pogovorili še o drugih težavah, Otroci POŠ Crni Vrh so si ogle-misticnim pogledom v priho­ zbor. Vreme nam je bilo To je moto Kneippove ki krepijo mišice, sklepe in nato pa nadaljevali z naslednjo dali živali na kmetiji Pr’Popr in dnost nas je na obcnem zboru naklonjeno, tako da tocko dnevnega reda.se seznanili z uporabo njihovih razveselil g. Roman Savšek. presnovo, harmonizirajo pa zveze za leto 2020 smo se zbrali v velikem Po predsednikovem poro-izdelkov. Preizkusili so gredeša Seznanil nas je s podrocji, s tudi živcni sistem. Ob zna-in res v povezanosti nih športnih dejavnostih se številu. cilu o opravljenem delu v mi-in kolovrate in si naredili pol-katerimi se intenzivno ukvar-z naravo lahko lahko posvetimo plesu, po-nulem letu smo ugotovili, da stene žogice.ja Zveza rejcev drobnice Slo­enostavno udejanjimo hodništvu ali samo sprehodu Najprej smo prisluhnili zani-smo bili pravzaprav zelo pridni, Žal nam letos ni uspelo iz-venije: vkljucevanje v Izbrana tako sodobno v naravi. mivemu predavanju ob števil-ceprav smo med letom kar ne-peljati srecanja s kamniškim kakovost Slovenija, tožba trajnostno skrb za Na podrocju prehrane je nih avtorskih fotografijah. Ma-kajkrat skoraj obupali zaradi društvom, ker nam vreme ni države glede zveri, težave po pomembno uživati naravi gister Peter Pšaker, specialist za majhnega odziva povabljenih. bilo naklonjeno, ekskurzije pa cepljenju proti bolezni modri­ lastno dobro pocutje prijazno pridelana živila, saj gradnjo hlevov, nas je seznanil Izvedli smo tri delavnice v po-nismo izvedli zaradi premalo kastega jezika, odkup jagnjet v in zdravje. se samo tako dobro pocuti-s številnimi podatki, na kaj vse vezavi z volno. V prejšnjih letih prijav. Nekoliko smo se po-klavnici Škofja Loka, zahteve mo. Jesti moramo redno, ra-moramo biti pozorni pri odlo-smo zaceli s popravili starih tolažili ob ugotovitvah, da je pri kmetijski politiki v priho-»Narava je najboljša le-canju za novogradnjo oziroma kolovratov in gredeš, lani pa situacija tudi pri drugih dru-dnjih leti – proizvodno vezana znoliko in regionalno. V nice­karna,« je vedel Kneipp že mer pretiravati, ampak tako v za posodobitev ali povecanje smo delo dokoncali in zaceli z štvih podobna, a že smo zaceli placila … Pohvalil je delovanje pred vec kot 120 leti. Njegov obstojecih hlevov za drobni- ucenjem cesanja, predenja in razmišljati, kako se bomo izleta našega društva in sodelovanje pripravi kot v uživanju biti koncept zdravljenja se je na sprošcen in dobre volje.co. Poudaril je, da je za vsako polstenja. Društvo se je pred-lotili letos. z zvezo. Mi pa se mu iskreno podlagi znanstvenih dognanj Življenjski red zajema so-kmetijo potreben poseben pri-stavilo na prireditvi Dan pod Kar nekaj težav nam pov-zahvaljujemo za prizadevno in nadgrajeval, še vedno pa slo-zvocje telesa, duha in duše – stop glede na lego, že zgrajena Lovrencem v Polhovem Grad-zroca pomanjkanje financnih nesebicno delo ter obljubljamo ni na petih stebrih: voda, gi-kmetijska poslopja, predvide- cu, kjer smo razstavili tudi sredstev. Težko je izpeljati sodelovanje in pomoc. pozitivne poglede na življenje banje, prehrana, zelišca in in svet, cujecnost, psihologijo no število živali in možnost naše mlecne ovce in koze. Na predvidene aktivnosti, ce ni-Da ne pozabim: imamo tudi življenjski red. Za vsem tem širitve, lastne zaloge materi-Argonavtskih dnevih na Vrh-maš sredstev, obcina pa naka-nove majice z vezenim logoti- in udejanjenje zdravega naci­ stoji vedenje, da so delujoci alov za gradnjo, cim manjše niki smo tako kot pred davnimi že denar šele, ko jim predložiš pom društva. Lepa majica s še na življenja. Najti je treba ali imunski sistem, zdravo telo stroške ob upoštevanju cim casi cesali in predli volno, neka-placan racun. Potrebno je veli-lepšim logotipom na prsih pri­ dobro družbo ali se posvetiti in premagan vpliv stresnih konjickom, pa ce je to kre-vecjega izkoristka – cim lažje tere kmetije pa so odprle svoja ko iznajdljivosti in prilagajanja, dnih, vztrajnih rejcev drobnice situacij, edina pot do samoz-delo pri krmljenju, majhen raz-vrata obiskovalcem. Jeseni smo poleg tega pa brez donacij ne-Notranjske. ativno ustvarjanje ali samo dravljenja in odpornosti. To obcudovanje narave ali ume-tros, enostavno odstranjevanje si ogledali ovce na kmetiji na katerih clanov društva marsi-Simona Košir, pa je življenjski in delovni stil gnoja itn. Dobili smo odgovore Koreni. Lastnik Matej nam je cesa ne bi bilo mogoce izpeljati.tajnica DRDN tniških del. sodobnega casa. Zelišca so pomembna po-Uporaba Kneippovih tera­moc pri vsakodnevnih teža­pij ob preventivi lahko veliko vah, pri zdravljenju in lajšanju težav pozdravi ali vsaj zmanj­bolezni. Pomagajo zmanjšati ša bolecine. To je še posebno uporabo kemicnih sredstev pomembno pri vedno vecji Pogumno hodimo pri prebavnih težavah, pri širitvi tako imenovanih civili­glavobolu, nespecnosti ali zacijskih bolezni. Pri tem me-živcnih obremenitvah. La-dicina, podprta z naravnimi stna pridelava lahko daje ve­postopki, pripomore k vedno liko veselja, še vec pa uporaba bolj zaželenim naravnim po­ po zacrtani poti Kneippovih idej tako v domaci kuhinji kot pri stopkom zdravljenja, ko upo­spoznavanju starodavnih ve­števajo celostnega cloveka. denj in zgodbic, povezanih z Seveda pa se ne sme opustiti Sestali smo se januarja in dostavljamo table s simbo-svojih krajih. Opazili so, da je kako to prenesti med ljudi. Šola zelišci. sodelovanje z zdravnikom. lom Kneipp Slovenija in ze-program prisoten v turizmu in bo potekala pet dni ob sobotah Vse Kneippovo znanje sloni in se srcno razveselili Po Kneippu so od 120 vo-mljevid z legendo Kneippovih marsikje pomeni dodano vre-v dveh mesecih in se bo zace­ na spoznanjih, da samo traj-srecanja s tistimi, ki so dnih terapij še vedno najbolj krajev, posebej oznacenih na dnost ponudbe. Vsekakor pa la 7. marca 2020, aprila in se nostna povezanost z naravo bili z nami. znani oblivi in hoja po vodi. njem. Uporabniki so se novosti marsikje poznajo in uporablja-koncala maja. Vsak udeleženec in vedenjem že veliko starej- Hladna voda namrec kre-razveselili. jo osnovne terapije, ki ohranja-prejme uradno potrdilo o pri­ šim od nas pomaga, da polno Pogrešamo clane, ki bi aktiv- pi imunski sistem in utrjuje Izdelek smo poslali v Bad jo naše zdravje. sotnosti. O podrobnostih iz­ zaživimo. Prav je upoštevati no sodelovali z nami. Kneipp cloveka pred vplivi stresa. Pri Woerishofen v Nemcijo na Opazili smo in dobili lep veste na spletni strani društva njegove nasvete, še preden nam je za to leto dal nalogo ži­ akutnih, pa tudi kronicnih Kneipp akademijo. Želja je, da vzor v Italiji, da je treba izvajati ali na FB Kneippovo društvo se nas lotijo bolezni. Zato ni veti v trendu casa, širiti vedenje težavah uporabimo katerega bi te oznake videli vsepovsod, izobraževanje prebivalstva in Vrhnika. cudno, da je že nekaj let Kne-o nacinu ohranjanja zdravja. od ovitkov, kopeli, obkladkov kjer je kaj po ideji Kneippa. animatorjev. Tukaj tici razlog, Med nami je veliko prostora ippov nauk zaznamovan kot Letošnja zima nam ni dala ali zmakanja (umivanje). Pohvala je sledila in zado-da ustanavljamo Malo šolo za tiste, ki jih tematika zanima nesnovna dedišcina cloveštva. možnosti poskrbeti, da bi iz- Je pa Kneipp veliko vec voljstvo, da je v tako majhni Kneippa na Vrhniki. in bi želeli poskrbeti za zdravje koristili možne terapije v tem kot le voda. K stebru gibanje državi toliko ozavešcenih ljudi, Namenjena je tistim, ki jih na naraven nacin. Francka Cuk casu. Smo se pa podali na pot sodijo vse vrste aktivnosti, ki skrbijo zase in za obeležja v zanimata vsebina in vizija, M. A. POP pri pouku anglešcine Nocni pohod z … V letošnjem šolskem letu smo z devetošolci pri pouku anglešcine predstavili nekatere popularne pevce in po eno njihovo pesem. zbirali gradivo in pripravljali ples. Izkazalo se je, da je spre­minjanje pesmi v gib zahtevno delo. Nekateri so bili temu kos, drugi so poskusili ustvariti ko­reografijo, pa je bilo pretežko. Tretji so imeli odpor, da bi ple­sali. Januarja smo predstavili: Shawn Mendes: Stiches, Rita Ora: Let you love me, Charlie Puth: Attention in NF: Time. V petek, 27. 3., ob 18. uri bomo v anglešcini pred­stavili pevce in njihovo iz­brano pesem ter dva plesa. Na predstavitev lepo pova-Novo leto smo v skupaj s starši, bratci, sestrica-povemo tudi vam živeti je bimo starše, prijatelje ter Župnijskem vrtcu zaceli mi odpravili na nocni pohod lepo!« vsakega, ki ga to zanima! z luckami. Prišlo je zelo veli- z novimi, zanimivimi Predstavitev bo v avli v OŠ ko družin. Zbrali smo se pri Ce želite za vaše otroke vr­ dejavnostmi. Pri dveh pesmih nam je uspe-predstavila: Shakira: Try eve-Antona Martina Slomška Cankarjevi knjižnici, nato pa tec, kjer se prepletajo veselje lo sestaviti tudi koreografijo. rything. Naucili smo se tudi na Vrhniki. se skupaj odpravili v Mocilnik. in vrednote, vas lepo vabimo Najmlajši so spoznavali Oktobra je uciteljica najprej ples. Do konca decembra smo Alenka Gabrovšek Nikšic Na poti nazaj je otroke sredi k vpisu predšolskih otrok za Muco Copatarico in z njo po­gozda cakalo presenecenje. šolsko leto 2020/21. Starostni spravljali copate. Malo vecji Ce poznate kakšnega otroka pogoj za prikljucitev otro-so se pogovarjali o zimskih iz Župnijskega vrtca Vrhnika, ka je 11 mesecev. Seveda pa oblacilih in se kar v igralnicah ga le povprašajte, kaj je bilo. sprejemamo vpisnice tudi za An ban, pet podgan, pravljice oblacili v šale, kape, rokavice. Bilo je zelo zabavno, tako kot tiste otroke, ki bodo ta pogoj Najstarejše skupine pa so se spoznavale s projektom Traj-se imamo v našem vrtcu. izpolnili med šolskim letom. nostna mobilnost. Nekateri so Spremljala nas je tudi naša Vpisnice lahko dobite v vrtcu, poslušamo vsak dan naredili cesto cez vso igralni-himna: na internetni strani ali v žu-co, vlak iz škatel, se sprehajali »Župnijski vrtec smo in radi pnišcu.v okolici vrtca in opazovali, ploskamo, Pridite, pri nas se vedno do-kateri prometni znaki stojijo radi pojemo in tudi plešemo. gaja kaj zanimivega. v bližini. Ko skupaj zbrani smo, vsem Za zakljucek meseca smo se nam je toplo, Vzgojiteljice Kulturni teden v Mali žabici V okviru kulturnega cah doživljali ugodje, veselje Barišic, ki je otrokom prebrala ter zabavo. V skupino Rožic pravljico Rad te imam mamica. tedna smo v skupini smo povabili otroke in stro-S sinom sta pravljico prijetno Rožic v enoti Komarcek kovne delavke prvih starostnih predstavila in se dopolnjeva­ dneve obarvali s Kultura je vse okoli nas. šal strašni veter, ki mu ni bilo smo zakljucili v petek, ko smo skupin enote Komarcek in jim la. Gospa Vesna Cesen Roškar Opazna je v utrinkih našega všec miškino petje in se je je-v glasbenem dopoldnevu peli pravljicami. pripravili pravljicne utrinke ob pa nam je predstavila knjigo vsakdana v vrtcu. zil nanjo. Zato ji je ponagajal, in ob spremljavi glasbenih pripovedovanju pravljice Mali Kenguru Malu, ki je izšla s po- Saj se zavedamo, da je branje Zaznamo jo preko besede, vendar miškine dobre volje ni inštrumentov poslušali otro­ medo. mocjo vlade Avstralije in jo je pomembno in spodbuja otro-plesa, slikanja, ustvarjanja … mogel razpihati. ške pesmice. Sodelavki Ela in Obiskali smo knjižnico v vrt-gospa prevedla. Knjiga Kengu-V sredo smo v vrtec povabili Jana sta zaigrali na saksofon kov vsestranski razvoj – inte-cu in Knjižnico Ivana Cankarja ru Malu je z lepim besedilom V tednu od 3. do 7. febru­sodelavko in babico naših va-in ukulele. lektualni in prek njega govorni, na Vrhniki, kjer so otroke pri-ter z bogatimi in vznemirljivi-arja smo skupne dejavnosti na vhodu Male Žabice, ob rovancev, go. Nuško Pišek, in Za nami je pester in zanimiv domišljijski, custveni ter soci-lagojeno njihovi starosti tudi mi ilustracijami ocarala tako praznovanju slovenskega kul-z njo preživeli pravljicno do-teden. Strokovne delavke se alni. seznanili s pravili v knjižnici. otroke kot tudi odrasle. Gospa Otroku s pravljicami odpi-Tam smo tudi listali knjige ter je nekaj izvodov darovala Vrtcu turnega praznika, poimeno-poldne. S svojo domišljijo in zavedamo, da je spoznavanje ramo bogate domišljijske sve-prebirali pravljice. Nekaj knjig Vrhnika, za kar se ji iskreno za-vali Dnevi pravljic, glasbe in prijaznostjo nam je povedala kulture naše države del naro­tove, širimo besedni zaklad in smo si sposodili za v vrtec ter hvaljujemo. ustvarjanja. V ponedeljek smo avtorsko pravljico o Medved-dne zavesti, ki jo želimo razvi­ razlicna znanja. Poskušali smo se navajali na primerno roko-Z razlicnimi dejavnostmi imeli ustvarjalno dopoldne, ku Brundu in z nami potelova-jati že pri najmlajših. jim približati razlicne vrste vanje z njimi. Pravljice smo smo pridobivali pozitiven od-ko so imeli otroci možnost dila ob pesmici Medvedek te-Clanek bom koncala z knjig ter jih seznaniti s pome-prebirali tudi v naravi. nos do knjig, se poglobili v do-ustvarjanja v razlicnih likov-lovadi. Dogodki, ki jim otrok mislijo škotskega filozofa in nom vsakodnevnega branja, V vrtec smo povabili starše mišljijski svet in v njem uživali. nih tehnikah. prisluhne v pravljici, so zanj v socialnega kritika svoje dobe, pogovarjanja in komuniciranja. in stare starše. Otroci so se Naslednji dan, v torek, smo trenutku poslušanja resnicni. Thomasa Carlyla: »Kultura je Veckrat na dan smo si vzeli obiskov in pravljic razveselili Vrtec Vrhnika, enota si ogledali pravljico na pla-Vanje se otrok vživi in o njih proces, v katerem postajajo cas za branje, pripovedovanje in jim vedoželjno ter z zanima-Komarcek tnu Miška in veter. Pravljico razmišlja. V cetrtek smo ime-ljudje zmožni vsega tega, za pravljic, opisovanje ilustracij, njem prisluhnili. Tako se nam Skupina Rožice z Jano o mali sivi miški, ki nikoli ni li plesno-gibalno dopoldne, kar so ustvarjeni.« slik in za pogovore z otroki. je v kulturnem tednu v igralni-Zadravec in Vesno Jereb bila žalostna in je zelo rada ko so otroci izvajali plesne in Lenka Trpin, Vrtec Otroci so ob knjigah in igri-ci pridružila mamica Katarina prepevala. To pa je videl in sli-gibalne igre. Kulturni teden Vrhnika, enota Žabica UPOKOJENSKI KOTICEK Cenjene in spoštovani naši clani in clanice ter bralci našega koticka Tudi letos bomo polagali racune o naših de­javnostih na zboru clanov društva ali po starem na obcnem zboru. Že zdaj vas vljudno vabim, da si rezervirate petek, 13. marca 2020, ob 16.00 za srecanje na obcnem zboru, kjer bomo predstavi­li, kaj vse smo se trudili za vas, da vam ne bi bilo dolgcas. Obenem bo prišlo v vodstvu do nekate­rih zamenjav in prav je, da spoznate tudi nove obraze, nekatere pa tako že dobro poznate. Ker je dela zelo veliko, smo si ga nekako enakomer-no porazdelili, tako da bo vse potekalo naprej po ustaljenih tirnicah. Vec vam bomo predstavili na obcnem zboru, zato je še en razlog vec, da se ga udeležite. Sicer vse dejavnosti potekajo po urniku, ne­katere pa glede na datume. Tako smo pripravili kulturno prireditev v pocastitev kulturnega pra­znika, zabavali smo se na ta debel cetrtek, pa še kaj priložnostnega se je našlo. V sodelovanju z OŠ A. M. Slomška so potekale brezplacne racunalniške delavnice. Pevke in pevci se aktivno pripravljajo na spo­mladanske nastope in vabijo pevke in pevce, da se ob sredah pridružite in sodelujete v mešanem pevskem zboru. Kaj napovedujemo? Clanarino lahko placate ob sredah in petkih od 9.00 do 12.00 in ob sredah popoldne do konca marca. Clanice in clani socialne komisije bodo pri­pravili 40 humanitarnih paketov in jih razvozili pomoci potrebnim. Proti koncu marca bomo pripravili kulturno prireditev v pocastitev materinskega praznika, o cemer boste pravocasno obvešceni, V aprilu bomo organizirali odprtje razstave s kulturnim programom. Vabimo mlajše upokojence, ki še oklevajo, ali bi se nam pridružili, da se oglasijo v društveni pisarni in se pozanimajo o naših dejavnostih. Vabljeni, saj vam ni treba samevati, pridružite se nam, saj s placano clanarino lahko koristite nekatere ugodnosti. V imenu Upravnega odbora Elica Brelih Prijazno soncno vreme je skupino Zimzelenih zvabilo na Pecno reber, hrib, ki se vzpenja nad Postojno 763 m visoko. Do koce Mladika, ki je med tednom zaprta, vodi obilica razlicno dolgih nezahtevnih, manj ali bolj strmih poti. Skupina 40 pohodnikov pa Viktor Kirn, Ribiška pot, Vrhnika (1921) Jože Koncnik, Cesta gradenj, Vrhnika (1924) Franciška Kovacic, Ob Beli, Vrhnika (1925) Cirila Dobrovoljc, Dobovicnikova ul., Vrhnika (1927) Franc Lampe, Strmica, Vrhnika (1927) Zvonko Cukljek, Sivkina ul., Vrhnika (1928) Vera Serini, Cesta na Polju, Vrhnika (1928) Julka Petrovcic, Ob Potoku, Vrhnika (1928) Valentina Zalar, Na Klisu, Vrhnika (1929) Ivanka Malnar, Cesta 6. maja, Vrhnika (1930) Tinca Skubic, Janezova Cesta, Vrhnika (1930) Jožefa Gruden, Drenov Gric, Vrhnika (1930) Francka Malovrh, Klis, Vrhnika (1930) Matija Jesenovec, Notranjska c., Vrhnika (1930) Valci Krompic, Na Livadi, Vrhnika (1930) Franciška Pristavec, Jagrova c., Vrhnika (1935) Jože Jelovšek, Drenov Gric, Vrhnika (1935) Gabrijela Kovac, Ob Izviru, Vrhnika (1935) Ignacij Suhadolnik, Stara Vrhnika, Vrhnika (1940) Ahmet Kovacevic, Poštna ul., Vrhnika (1940) Marko Gavranovic, Lošca, Vrhnika (1940) Igor Novljan, Kacurjeva, Vrhnika (1940) Božidar Verbic, Pot v Mocilnik, Vrhnika (1940) Herman Janež, Verd, Vrhnika (1940) Ana Smrtnik, V Zatišju, Vrhnika (1940) Vsem jubilantom iskreno cestitamo za visoki jubilej, cestitke pa tudi vsem, ki sopraznovali februarja. si je izbrala kar cesto, da bi cim bolj uživali pri­jeten dan in se pogovorili o zanimivostih, saj je od prejšnjega pohoda minilo kar en debel mesec, pa še novoletni prazniki so bili vmes. Sproti smo se ustavili ob spomeniku, ki stoji v spomin na žrtve druge svetovne vojne. »Gamsi in srnice« so se zapodili po ozki skalnati poti navkreber, preostali pa smo se zlagoma dvigali po cesti. Vsi smo obšli mogocen oddajnik, nato pa si pri koci privošcili malico in se razgledali po Postojnski kotlini in bližnjih hribih od pobocij Javornikov, Sv. Trojice do Brkinov in Vremšcice. Vec pa se tokrat ni videlo, a že to je bila nagrada. Po sku­pinskem posnetku smo se vracali k avtobusu in srecevali mlado in malo manj mlado množico Zimzeleni na deževni torek ob Dragonji do Secoveljskih solin Da bi izkoristili tudi deževen torek, je naš po­hodnik Andrej pripravil pohod ob Dragonji do izliva v morje in obisk Secoveljskih solin. Hvala mu za dobro idejo. Solinarstvo nam je predstavil takole: »Pradavni nacin solinarjenja so se piran-ski solinarji naucili od solinarjev z otoka Paga. Pri pocasnem kroženju slanice iz enega bazena za izhlapevanje v drugega se morska voda zgo-šcuje. Ko je primerno gosta, jo spustijo v bazene, ki imajo posebne jaške, kamor spušcajo padavin­sko vodo, da se zgošcena slana voda ne bi prevec Soncki v Rakovem Škocjanu Za Zimzelenimi so se pred nedavnim odpra­vili v Rakov Škocjan tudi Soncki. Vremenska napoved je obetala hiter prehod hladne fronte preko Slovenije v poznem dopoldnevu in na pot smo šli v upanju, da bomo do takrat pohod že koncali. Pa se ni izšlo. Prehodili smo le del Ucne poti Rakov Škocjan, manj kot polovico poti, kajti pred Malim naravnim mostom nas je zajelo po­slabšanje vremena z ohladitvijo in mocnim dež­jem, med katerega se je mešala sodra. Dežniki nas niso zavarovali pred mokroto in hitro smo sprejeli odlocitev, da pohod prekinemo in se vr­nemo v lepšem vremenu. rekreativcev, ki so si, tako kot mi, krepili zdravje z obiskom hriba. Verjetno so Postojncani, ce že niso pozabili, ponosni, da so davnega leta 1964 snemali dele filma Winnetou prav pri koci Mladika. Ker nas je cakalo še prijetno opravilo, praznovanje 70-le­tnice dveh naših, smo pohiteli k avtobusu, kjer je bilo slišati veselo kramljanje in podoživljanje lepo preživetega dne. Drugi del tokratnega dru­ženja pa je bil doživetje zase. Da bi nam bilo dano še dolgo obiskovati hribe, hribcke in kuclje! Zapisala: Elica Brelih,foto: Željko Jadanic razredcila. V teh bazenih se ob primerni gosto-ti v obliki kristalov izloca kuhinjska sol. Ker so soline pod milim nebom, je letina odvisna od vremena. Pri nas so bile soline tudi v Strunja-nu, pri Izoli, v Kopru in tudi v predmestju Trsta. Secoveljske soline se razprostirajo na 650 ha, ki so od leta 2001 zavarovane kot Krajinski park. Prvi zapisi o njih segajo v 13. stoletje, verjetno pa so še starejše. V 19. stoletju je bilo tukaj kar 400 solinarskih hiš. Kako so solinarji živeli, si lahko ogledamo v Solinarskem muzeju.« Tako smo se sprehodili ob lepo regulirani reki Dragonji od mejnega prehoda vse do širokega izliva v morje. Bil je izjemen pogled na izliv z množico labodov. Nato smo si ogledali še prelivna polja in obiskali obnovljeno hišo, v kateri je muzej. Zapisal: Andrej Štular, foto: Željko Jadanic Obudili smo spomine na prvi obisk Rakovega Škocjana pred desetimi leti, ko smo se po dolgo­trajni suši spustili v Tkalca jamo in se sprehodili po suhi strugi Raka pod Velikim naravnim mo-stom. Tokrat smo le šli mimo stranskega vhoda, kajti v pricakovanju dežja smo hiteli. Spustili smo se do struge Raka, da smo lahko obcudo­vali mogocno odprtino v skalni steni – Veliki naravni most. Zaradi mile zime je bilo v gozdu veliko cvetocega crnega teloha. Od drugih kra­ških zanimivosti Škocjana smo videli le še izvir Kotlici pod cesto, potem pa je zacelo deževati in zapustili smo ucno stezo ter pot nadaljevali po cesti, dokler nas ni mocan dež preprical o za­kljucku pohoda. Besedilo: Sonja Zalar Bizjak, fotografija: Tatjana Rodošek Soncki po Kosovelovi poti Soncki smo se za drugi januarski pohod od­peljali proti Primorski v vremensko obetavnem dnevu; soncno z malo burje so obetali vreme­narji. Pohod po Kosovelovi poti smo zaceli v Sežani, rojstnem kraju pesnika Srecka Kosovela. Najprej smo hodili po gozdni ucni poti kraškega sveta pod Taborom, kjer smo s pomocjo vodnice Sonje obnovili naše botanicno znanje o drevesih. Vecina je tudi prvic slišala za drevo z imenom brek. V vasi Tomaj, ki je obdana z vinogradi in v jeseni ob dobri letini nagradi kmete s kakovo­stnim vinom teranom, smo se ustavili pri hiši družine Kosovel. Tam je med petimi otroki od­rašcal tudi obetaven pesnik, ki je premlad umrl, da bi še bolj obogatil našo pesniško besedo. Nadaljevanje poti do vasi Avber nam je ponu­jalo razglednico Krasa v lepem, skoraj pomla­dnem vzdušju. Na jasi v obrobju borovega gozda smo v ogradi obcudovali mangalice, posebno pasmo pujskov, ki so kosmati kot ovce, uživajo na prostem in rijejo po zemlji. Pohod smo kon-cali na kmeckem turizmu ob dobri joti in ko­zarcku terana. Preživeli smo lep dan in se zadovoljni vrnili na Vrhniko. Ani Kenk UPOKOJENSKI KOTICEK Po grebenih okoli Dragomerja V mrzlem in soncnem jutru smo se zbrali na prvi letošnji pohod, ki je bil kot po navadi v bli­žini Vrhnike. Tokrat je potekal po grebenih okoli Dragomerja in kar veliko nas je ugotovilo, da tod še nismo hodili. Po stiskih rok in objemih, ko smo si zaželeli zdravja in še veliko skupnih pohodov, smo sedli v avtobus, ki nas je odpeljal do Loga. Povzpeli smo se do cerkve sv. Janeza Krstnika, kjer smo obcudovali lep razgled po Barju in se posladka­li z dobrotami, saj so kar trije udeleženci v tem casu praznovali. Pot smo nadaljevali po lepi in z listjem posuti poti do Ferjanke, ki je znana po partizanski postojanki iz druge svetovne vojne. Hodili smo po grebenu, kjer smo lahko ves cas opazovali tako Ljubljansko barje kot tudi južni del Polhograjskega hribovja. Na Debeli vrh (541 m), ki je najvišji vrh gricevja med barjansko rav­nico in dobrovško - horjulsko dolino, se nismo povzpeli, ker nam je že zmanjkovalo casa. Zna­menito žabo na Debelem vrhu smo si ogledali že pred leti, ko smo se na hrib povzpeli iz Brezovice. Na poti smo nazdravili tudi našemu skrbnemu Viktorju za okroglo obletnico. S hriba smo se spustili v Dragomer, kjer nas je že cakal avtobus. Prehodili smo dobrih osem kilometrov res lahke poti, ki je zelo primerna za ta letni cas. Pohod smo koncali Pri Kranjcu s kosilom in slovesnim zakljuckom pohodnega leta 2019. Ugotovili smo, da so neugodne vremenske raz-mere v letu 2019 zelo ovirale uresnicitev na­ših pohodniških nacrtov. Z veliko prilagajanja nam je uspelo izpeljati 18 pohodov, povprecna dolžina poti pa je bila krajša kot v prejšnjih letih. Upamo, da bomo leto 2020 nadaljujevali tako, kot smo ga zaceli – v soncnem vremenu, brez nezgod in s prijetnim druženjem, ki nas veže že vec kot deset let. Zapisala: Vera in Dušan Fefer, foto: Tatjana Rodošek Školj Sv. Pavla Že drugic letos smo se zbrali in avtobus nas je tokrat odpeljal proti Vipavski dolini, v vas Vrtovin. Sreca z vremenom je bila na naši stra­ni, jutranja burja je ponehala in sonce je ogrelo ozracje. Pot skozi zaselke vasi Vrtovin pod Trno­vskim gozdom se je pocasi dvigala, le zadnji del poti na vršni del školja je bil kar strm. Šolj Sv. Pavla je planotast kamnit osamelec, 105 m širok in 450 m dolg, nadmorska višina pa je 520 m. Vidni so ostanki obzidja, ki so varo­vali poznorimsko naselbino. Med Vrtovinom in školjem je vodila rimska cesta od Ogleja do Emone. Pod južnim robom je rimski vodni stolp, ki je z enajstimi metri najvišja ohranjena rimska gradnja v Sloveniji. Vodo so nosili iz stolpa po Vandrovke obiskale Koreno Naša pohodniška skupina je prvi torek, 7. janu­arja, krenila na Koreno nad Horjulom. Obiskale smo ga že spomladi leta 2012, ko je bila narava v polnem razcvetu. Seveda smo se razveselile ponovnega obiska. Naša vodnika Frenk in Jože sta nas seznanila, kako bo potekalo pohodniško dopoldne. Avtobus nas je zapeljal do Samotorice. strmih stopnicah preko skalnatega južnega roba, dostop do dragocene vode je bil dobro zavaro-van. Zgodovina Školja je zelo zanimiva, saj je bilo obmocje naseljeno že v železni dobi. Mesto naselitve še ni dovolj pregledano, zato nacrtujejo obsežne arheološke raziskave. Po ogledu vseh znamenitostih, številnih jaslic okoli lepo obnovljene cerkve sv. Pavla in obcudo­vanju cudovitih razgledov smo se odpravili proti Gojacam v Vipavski dolini. Pot nas je vodila pre­ko velike poseke, do našega avtobusa. Slavljenca Andreja in Andrej sta nas pred odhodom še pogostila z domacimi dobrotami. Minil je še en dan v prijetni družbi ob hoji po naši lepi soncni Primorski. Hvala tudi Sonji za cudovit izbor pohoda in strokovno vodenje. Zapisala: Zlata Kržmanc, fotografija: Sonja Zalar Bizjak Nadeli smo si nahrbtnike, obvezne palice in pot pod noge. Tudi rokavice so prav prišle, saj je bilo kar hladno, ampak cim višje smo šli, topleje je bilo in spremljala sta nas modro nebo in cudo­vito sonce. Devetindvajset pohodnic in trije po­hodniki smo se pocasi dvigali proti Korenu. Pot je bila asfaltna in tudi nekaj gozdne poti posute z listjem. Veckrat smo se ustavili, si ogledovali na­ravo in vodnika sta povedala nekaj zanimivosti. Koreno je na višini 729 n. m. Domacini ga imenujejo Karena. Pri cerkvi sv. Mohorja in Fortunata smo se ustavili in imeli malo odmora za malico. Od tam je je krasen razgled na Lju­bljansko kotlino, Krim, Planino na Zaplani ter na Škofjeloško in Polhograjsko hribovje. V jasnem vremenu lahko naštejemo tudi vec kot 20 cer­kvic. Ura na cerkvi je odbila enajst in mi smo naredili še nekaj fotografij ter se pocasi odpravili navzdol po drugi poti. Tista pot je bila daljša, as-faltna in kar utrujajoca. Frenk je rekel, da smo šli cez Grdo dolino, ampak to je majhna, lepa vasica z nekaj hiškami. Po dolgi poti smo koncno prišli Vandrovke osvojile Kokoš V torek, 4. 2. 2020, smo se Vandrovke odpra-vile na pohod na Kokoš. Po postanku za kavico v Divaci nas je avtobus odpeljal naprej do Lipice, kjer smo izstopili in si nadeli pohodniško opre-mo. Vodnik Frenk nam je razložil smer in potek poti. Zaceli smo hoditi po lepi makadamski poti, primerni tudi za avto. Dežne kapljice so se zacele pocasi spušcati in nastala je kar mocna nevihta. Upali smo, da bo hitro prenehalo deževati, am-pak nas je kar dobro namocilo. Veselje do hoje je malo upadlo in misli so nam uhajale k soncu. Pot ni bila zahtevna. Dve uri smo rabili, da smo prišli do avtobusa in se odpeljali v Podolnico. Cakala sta nas kosilo in pijaca. Hitro smo se okrepcali in kljub utrujenosti smo si obujali dopoldanske utrinke. Mogoce se bomo spet kdaj vrnili in tre­tjic prehodili pot do Korena. Skupina Vandrovk se zahvaljuje Frenku, Jože­tu in tudi našemu Andreju, ki vedno rad pomaga. Srecno do naslednjega pohoda! Zapisala in foto: Fani Šurca do vrha. Tik pred vrhom je prenehalo deževati in vzdušje je postalo boljše. Kokoška je na višini 674 m. Razgleda ni bilo, saj so oblaki zakrivali pogled. Bili smo veseli, ko smo zagledali planin-ski dom. Prijazno so nas sprejeli, ponudili caj in toplo zavetje. Malo pred 13. uro smo se vrnili v dolino. Pot navzdol ni povzrocala težav, dež je ponehal, zacelo se je jasniti in soncni žarki so pogledali skozi oblake. Pozabili smo na nevihto in veselje se je stopnjevalo. V dobri uri smo bili že pri avtobusu, malo utrujeni, a zadovoljni. Spet je minil en pohodniški torek, ki je bil drugacen, a zanimiv. Zapisala in foto: Fani Šurca Pohod Barjanov na Sovic in Pecno reber V torek, 11. 2. 2020 je bilo naše izhodišce po­hoda Postojna. Na Sovic (677 m) smo se skozi Kot po Grajski poti povzpeli na vrh, kjer so vi-dni ostanki srednjeveškega gradu Adlsberg. Po severni strani pobocja smo se spustili do naše­ga izhodišca. Na Pecno reber (733 m) nas je pot vodila ob robu osrednjega poligona SV Postojna. Mimo spomenika iz II. svetovne vojne smo prišli do koce Mladika. Po krajšem postanku smo se po asfaltni cesti vrnili do avtobusa, kjer so nas cakale sladke dobrote naših slavljencev. Pohoda se je udeležilo 33 Barjanov. Za našo varnost sta skrbela vodnik Karel Petric – Frenk in njegov pomocnik Andrej Velkavrh. Zapisala: Vanda Rafaela Kržmanc, fotografija: Stane Kržmanc. Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proracuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/2007, 61/2008, 99/2009-ZIPRS1011, 3/2013 in 81/2016), Statuta Obcine Vrhnika (Naš casopis, št. 430/2015) in Odloka o proracunu Obcine Vrhnika za leto 2020 (Naš casopis, št. 477/2019), Obcina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBOR PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE TURISTICNIH PROJEKTOV V OBCINI VRHNIKA ZA LETO 2020 1. PREDMET RAZPISA IN RAZ­PISNA PODROCJA Predmet razpisa je sofinanciranje turisticnih projektov v obcini Vrhnika za leto 2020, ki vkljucuje naslednja po­drocja: A. Urejanje turisticne infrastrukture B. Promocijsko gradivo C. Izobraževanja s podrocja turizma oz. trženja v turizmu D. Turisticne prireditve, ozavešcanje in spodbujanje turizma 2. UPRAVICENE OSEBE Upravicene osebe po tem razpisu so: -krajevne skupnosti na obmocju obci­ne Vrhnika, -turisticna društva, ki se že vsaj eno leto od dneva objave razpisa ukvar­ jajo s turizmom na obmocju obcine Vrhnika, imajo sedež v obcini Vrhni­ ka in njihov program ni sofinanciran iz drugih postavk proracuna obcine. 3. NAMENI RAZPISA, RAZPI­SNI POGOJI IN KRITERIJI PO PODROCJIH A. UREJANJE TURISTICNE IN­FRASTRUKTURE Namen in predmet sofinancira­nja: Urejanje turisticne infrastrukture, ki izboljšuje privlacnost in pogoje za obisk turistov v obcini, povecuje turisticno ponudbo, možnosti za oblikovanje turi­sticnih proizvodov in trženje ponudbe obiskovalcem. Višina razpisanih sredstev: 13.500,00 EUR Upravicenci: Krajevne skupnosti na obmocju ob­cine Vrhnika, turisticna društva, ki se že vsaj eno leto od dneva objave razpisa ukvarjajo s turizmom na obmocju obci­ne Vrhnika, imajo sedež v obcini Vrhni­ka in njihov program ni sofinanciran iz drugih postavk proracuna obcine. Upraviceni stroški: Stroški materiala, opreme in storitev. Financne dolocbe: Višina sofinanciranja aktivnosti je do 50 % upravicenih stroškov. Kriteriji za ocenjevanje: • celotna višina vrednosti projekta, • stopnja skladnosti projekta s cilji in projekti Strategije razvoja turizma v obcini Vrhnika, • projekt neposredno izboljšuje mo-žnosti za prihodke na podrocju tu­rizma, • predvideno letno število uporabni­kov infrastrukture, • jasen prikaz in realnost pricakovanih rezultatov projekta. Kriteriji z vecjo težo so navedeni na zacetku seznama. Dokumentacija, ki mora biti prilože­na vlogi: -izpolnjen obrazec 1. – Prijavni obra­ zec, -izpolnjen obrazec 2.1, podrocje A – urejanje turisticne infrastrukture, -mnenje Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, -soglasje lastnika zemljišca za izved­ bo posega, -morebitna dovoljenja in soglasja, ki so v skladu s predpisi potrebna za izvedbo posega. Prijavitelji, ki prijavljajo vec projektov, morajo za vsak projekt izpolniti svoj obrazec tega podrocja. B. PROMOCIJSKO GRADIVO Namen in predmet sofinancira­nja: Sofinanciranje izdelave promocijske­ga gradiva za promocijo turisticne po­nudbe obcine. Višina razpisanih sredstev: 1.500,00 EUR Upravicenci: Krajevne skupnosti na obmocju ob­cine Vrhnika, turisticna društva, ki se že vsaj eno leto od dneva objave razpisa ukvarjajo s turizmom na obmocju obci­ne Vrhnika, imajo sedež v obcini Vrhni­ka in njihov program ni sofinanciran iz drugih postavk proracuna obcine. Upraviceni stroški: Stroški izdelave promocijskega gra-diva za promocijo turisticne ponudbe obcine. Financne dolocbe: Višina sofinanciranja aktivnosti je do 50 % upravicenih stroškov. Kriteriji za ocenjevanje: • stopnja skladnosti aktivnosti s cilji in projekti Strategije razvoja turizma v obcini Vrhnika, • projekt neposredno izboljšuje mo-žnosti za prihodke na podrocju tu­rizma, • predvideno število bralcev oz. ogle-dov gradiva, • višina predvidenih stroškov za izde­lavo gradiva. Kriteriji z vecjo težo so navedeni na zacetku seznama. Promocijsko gradivo mora biti uskla­jeno s celostno graficno podobo Vrhni­ke, ki jo pripravlja Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. Dokumentacija, ki mora biti prilože­na vlogi: -izpolnjen obrazec 1. – Prijavni obra­ zec, -izpolnjen obrazec 2.2, podrocje B – promocijsko gradivo, -mnenje Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. C. IZOBRAŽEVANJA S PODRO­CJA TURIZMA OZ. TRŽENJA V TURIZMU Namen in predmet sofinancira­nja: Izobraževanje s podrocja turizma, oblikovanja turisticnih proizvodov, tr-ženja v turizmu, strokovni ogledi do-brih praks. Višina razpisanih sredstev: 1.000,00 EUR Upravicenci: Krajevne skupnosti na obmocju ob­cine Vrhnika, turisticna društva, ki se že vsaj eno leto od dneva objave razpisa ukvarjajo s turizmom na obmocju obci­ne Vrhnika, imajo sedež v obcini Vrhni­ka in njihov program ni sofinanciran iz drugih postavk proracuna obcine. Upraviceni stroški: Stroški izobraževanja, vendar ne vec kot 50 EUR na osebo na posamezno iz­obraževanje. Hrana in pijaca nista upra-vicen strošek. Financne dolocbe: Višina sofinanciranja aktivnosti je do 100 % upravicenih stroškov. Kriteriji za ocenjevanje: • predvideno število udeležencev izo­braževanja, • stopnja skladnosti aktivnosti s cilji in projekti Strategije razvoja turizma v obcini Vrhnika, • projekt neposredno izboljšuje mo-žnosti za prihodke na podrocju tu­rizma, • višina predvidenih stroškov izobra­ ževanja. Kriteriji z vecjo težo so navedeni na zacetku seznama. Dokumentacija, ki mora biti prilože­na vlogi: -izpolnjen obrazec 1. – Prijavni obra­ zec, -izpolnjen obrazec 2.3, podrocje C – izobraževanja s podrocja turizma oz. trženja v turizmu, -mnenje Zavoda Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika. D. TURISTICNE PRIREDITVE, OZAVEŠCANJE IN SPODBUJA­NJE TURIZMA Namen sofinanciranja: Sofinanciranje turisticnih prireditev, ozavešcanja o pomenu in možnostih v turizmu, spodbujanje razvoja turizma v obcini, promocija obcine. Višina razpisanih sredstev: 4.000,00 EUR Predmet sofinanciranja: Sofinanciranje stroškov turisticnih prireditev v obcini Vrhnika in dejav­nosti za ozavešcanje in spodbujanje ra­zvoja turizma v obcini, sofinanciranje stroškov predstavitev obcine na sejmih. Upravicenci: Turisticna društva, ki se že vsaj eno leto od dneva objave razpisa ukvarjajo s turizmom na obmocju obcine Vrhnika, imajo sedež v obcini Vrhnika in njihov program ni sofinanciran iz drugih po­stavk proracuna obcine. Upraviceni stroški: -stroški turisticnih prireditev v obcini Vrhnika, -stroški dejavnosti za ozavešcanje in spodbujanje razvoja turizma v obci­ni, -stroški predstavitev obcine na sej­mih, -stroški poslovanja društva (stroški prostora, pisarniški material ipd.). Hrana in pijaca nista upravicen stro­šek. Financne dolocbe: Delež sofinanciranja aktivnosti ni omejen. Kriteriji za ocenjevanje: • predvideno število obiskovalcev pri­reditev oz. programov društva, • število predvidenih prireditev oz. aktivnosti društva za ozavešcanje o pomenu in možnostih v turizmu, spodbujanje razvoja turizma v obci­ni, promocijo obcine, • stopnja skladnosti aktivnosti s cilji in projekti Strategije razvoja turizma v obcini Vrhnika, • število clanov društva iz obcine Vrh­nika s placano clanarino v tekocem ali prejšnjem letu, • vkljucevanje (etnološke) dedišcine kraja. Kriteriji z vecjo težo so navedeni na zacetku seznama. Dokumentacija, ki mora biti prilože­na vlogi: -izpolnjen obrazec 1. – Prijavni obra­ zec, -izpolnjen obrazec 2.4, podrocje D – turisticne prireditve, ozavešcanje in spodbujanje turizma, -seznam clanov iz obcine Vrhnika s placano clanarino v tekocem ali prej­šnjem letu. 4. SKUPNA VREDNOST SRED­STEV Skupna vrednost razpoložljivih sred­stev za leto 2020, namenjenih za podro-cja tega razpisa, znaša 20.000,00 EUR. 5. OBDOBJE ZA IZVEDBO AK­TIVNOSTI IN PORABO SRED­STEV Dejavnost, ki se bo izvajala v letu 2020 in bo predmet prijave na ta razpis, je lahko zaceta pred izdajo upravnega akta (sklepa oz. odlocbe) upravicencu o dodelitvi sredstev, upraviceni stroški po tem razpisu so tisti, nastali v obdobju od 1. januarja 2020 do 30. novembra 2020 (skrajni rok za oddajo zahtevka za iz­placilo). Za kasnejše zahtevke si Obcina Vrhnika zaradi postopkov preverjanja in potrjevanja pridržuje pravico, da jih ne izplaca. Dokazila/placani racuni za izvedene aktivnosti, ki jih upravicenec priloži skupaj z zahtevkom za izplacilo, mora­jo biti z datumom iz zgoraj navedenega obdobja. Dodeljena proracunska sredstva iz razpisa morajo upravicene osebe po­rabiti v proracunskem letu 2020 oz. v placilnih rokih, kot jih doloca Zakon o izvrševanju proracunov Republike Slo­venije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št. 75/19). 6. RAZPISNI ROK Razpis se pricne 25. 2. 2020 (naslednji dan po izidu Našega casopisa) in zaklju-ci 30. 3. 2020. 7. RAZPISNA DOKUMENTACI­JA Razpisna dokumentacija obsega: be-sedilo razpisa, prijavne obrazce za pri­javo posameznega projekta in vzorec pogodbe. Vlogo za udeležbo na razpisu s pri­javnimi obrazci lahko vlagatelji prevza­mejo v casu uradnih ur v sprejemno--informacijski pisarni Obcine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Lahko pa tudi v elektronski obliki na spletni strani Obcine Vrhnika, www.vrhnika. si – Razpisi, natecaji, narocila in namere. Vlagatelji morajo praviloma zapro­siti za mnenje Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika vsaj deset dni pred zakljuckom razpisa. 8. ODDAJA IN DOSTAVA PRE­DLOGOV Vloga mora biti izpolnjena na ustre­znih razpisnih obrazcih in mora vse­bovati vse obvezne priloge, dokazila in podatke, dolocene v razpisni dokumen­taciji. Vloga mora biti predložena na naslov: OBCINA VRHNIKA, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, v zapeca­teni ovojnici z izpisom na prednji stra­ni: »NE ODPIRAJ – VLOGA – RAZ­PIS TURIZEM 2020«, do vkljucno 30. 3. 2020 oz. najkasneje ta dan oddana na pošti kot priporocena pošiljka. Na hrb­tni strani ovojnice mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Ce posamezni predlagatelj predloži vec vlog, mora biti vsaka v svojem, pra­vilno oznacenem ovitku! Za PREPOZNO se šteje vloga, ki ni bila oddana priporoceno na pošto do vkljucno 30. 3. 2020 oz. do tega dne ni bila predložena na Obcini Vrhnika. Za NEPOPOLNO se šteje del vloge ali celotna vloga, ki ne vsebuje vseh se­stavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne dokumentacije. Oddaja vloge pomeni, da se predla­gatelj strinja z vsemi pogoji in kriteriji razpisa. 9. IZPOLNJEVANJE RAZPI­SNIH POGOJEV IN UPORABA KRITERIJEV: Izpolnjevanje pogojev in kriterijev ugotavlja komisija, ki jo imenuje župan. Sofinancirani bodo samo predlogi, ki bodo skladni z namenom oz. predme-tom sofinanciranja. Višina sofinanci­ranja izbranih predlogov je odvisna od ustreznosti predlogov glede na kriterije. Prednostni kriteriji z vecjo težo so nave-deni na zacetku posameznega seznama kriterijev. Komisija bo ustreznost pre­verjala iz podatkov, ki bodo navedeni na prijavnih obrazcih, v obveznih prilogah ter na morebitnem drugem priloženem materialu in na podlagi podatkov, s ka­terimi razpolaga iz uradnih evidenc. Izbrani predlagatelji bodo prejeli sredstva glede na število tock, ki jih bo prejel njihov predlog. Vrednost tocke bo izracunana za vsako podrocje posebej, glede na višino razpisanih sredstev na posameznem podrocju in skupno števi-lo vseh dodeljenih tock na posameznem podrocju. Ce odobrena sredstva po razdelitvi sredstev s strani komisije pri posame­znem projektu presegajo maksimalni možni znesek oz. delež sofinanciranja celotne vrednosti projekta, komisija presežek sredstev razdeli med predlo­ge ostalih prijaviteljev, glede na število tock. Dvojno financiranje ni dovoljeno, predlagatelji lahko pridobijo za isti na-men sredstva samo iz enega vira. Predlagatelji, ki bodo podali nepo­polne vloge, bodo pozvani k dopolni­tvi vlog. Rok za dopolnitev vloge je 15 koledarskih dni od prejema obvestila o nepopolni vlogi. Vloge, ki niso bile oddane v razpi­snem roku, ki jih ni vložila upravicena oseba in nepopolne vloge, ki kljub po­zivu niso bile pravocasno dopolnjene, bodo zavržene. Obcina Vrhnika lahko v primeru na­knadne ugotovitve neizpolnjevanja po­gojev, in po že izdani dokoncni odlocbi oizboru programov, spremeni odloci­tev in z izvajalcem ne sklene pogodbe ali razveže že sklenjeno pogodbo, v pri­meru že izplacanih sredstev pa zahteva povracilo sredstev. 10. PRISTOJNI USLUŽBENCI ZA DAJANJE INFORMACIJ IN POJA­SNIL: Informacije in pojasnila lahko zain­teresirani dobijo v casu uradnih ur Ob­cine Vrhnika, na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo, tel. 01/755­54-27. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov ma-tej.cernetic@vrhnika.si. 11. ODPIRANJE VLOG IN OB­VEŠCANJE O IZBORU Odpiranje vlog, preverjanje izpolnje­vanja pogojev, utemeljenosti prispelih vlog in vrednotenje le-teh bo izvedla komisija, ki jo doloci župan Obcine Vrhnika. Odpiranje vlog bo predvidoma 2. 4. 2020 in ne bo javno. Obcina Vrhni­ka (Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo) bo predlagatelje o izidu razpisa pisno obvestila v 30 dneh po zakljucku razpisa oz. prejemu popolnih vlog. Na sklep o izboru se predlagatelj lahko v 8 dneh po prejemu pritoži pri županu Obcine Vrhnika. Po preteku roka za pritožbe bodo z izbranimi izva­jalci sklenjene pogodbe. Datum: 5. 2. 2020 Številka: 410-27/2020 (3-01) ŽUPAN Daniel Cukjati Na podlagi Zakona o izvrševanju proracunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Ur. l. RS, št. 75/2019), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proracuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/2007, 61/2008, 99/2009-ZIPRS1011, 3/2013 in 81/16), Statuta Obcine Vrhnika (Naš casopis, št. 430/2015) in Odloka o proracunu Obcine Vrhnika za leto 2020 (Naš casopis, št. 477/2019), Obcina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBOR PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE UREDITVE IN NAKUPA OPREME ZA OTROŠKA IGRIŠCA ZA LETO 2020 1. PREDMET RAZPISA IN RAZ­PISNA PODROCJA Predmet razpisa je sofinanciranje ureditve in nakupa opreme za otroška igrišca na obmocju obcine Vrhnika ter usposabljanja odgovornih oseb za pre­glede in vzdrževanje otroških igral in igrišc. 2. POMEN IZRAZOV IN UPRA­VICENOST STROŠKOV Upravicene osebe po tem razpisu so Krajevne skupnosti v obcini Vrhnika, ki posedujejo in/ali uporabljajo površine za namen otroškega igrišca (v nadalje­vanju: upravicene osebe). Projekt je investicijski poseg pri vzdr­ževanju in/ali posamicni sklop opreme, ki je v celoti in v svojih delih namenjen uporabi na razpisnem podrocju. Pred­met sofinanciranja je lahko tudi redno vzdrževanje igral in opreme igrišc (bar­vanje igral ipd., ne pa košnja, grabljenje itn.), vendar le v primeru, da sredstva tudi po opravljenem vrednotenju in-vesticijskih posegov niso v celoti raz­deljena. Zaprošeni znesek financiranja posameznega projekta lahko dosega do 50 % vseh predvidenih stroškov del, opravljenih v letu 2020. Usposabljanje je udeležba na usposa­bljanju za preglede in vzdrževanje otro­ških igral in igrišc. Zaprošeni znesek fi­nanciranja posameznega usposabljanja lahko dosega do 100 % celotnega stroška usposabljanja. Financiranje pomeni, kadar se upo­rablja samostojno, tako financiranje kot sofinanciranje. Financna uravnoteženost pomeni, da se ujemajo skupne vrednosti predvide­nih odhodkov in prihodkov financne konstrukcije celotnega projekta (od­hodki = prihodki). 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU 3.1 Na razpis se lahko prijavijo predlagatelji (upravicene osebe), ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • imajo otroško igrišce v svoji lasti oz. imajo soglasje lastnika ali zakupnika zemljišca (dokazilo: podpisana izjava o lastništvu oz. soglasje); • zagotavljajo dostopnost površine uporabnikom z dostopom na javno površino (dokazilo: podpisana izjava predlagatelja); • upravljajo oz. bodo upravljali z otro­škim igrišcem, ga tekoce vzdrževali in vzpostavili igriški red (dokazilo: podpisana izjava predlagatelja) in • imajo urejeno tehnicno dokumenta­cijo (natancen nacrt obnove in popis del s kolicinami ter cenami) – pogoj ne velja za prijavo usposabljanja. 3.2 Izpolnjevanje razpisnih po­gojev: Izpolnjevanje pogojev ugotavlja ko­misija, ki jo imenuje župan. Predlagatelji, ki bodo podali nepo­polne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi vlog. Rok za dopolnitev vloge je petnajst koledarskih dni od prejema obvestila o nepopolni vlogi. Vloge, ki niso bile oddane v razpi­snem roku, ki jih ni vložila upravicena oseba in nepopolne vloge, ki kljub po­zivu niso bile pravocasno dopolnjene, bodo zavržene. Obcina Vrhnika lahko v primeru na­knadne ugotovitve neizpolnjevanja po­gojev in po že izdani dokoncni odlocbi oizboru programov spremeni odloci­tev in z izvajalcem ne sklene pogodbe ali razveže že sklenjeno pogodbo, v pri­meru že izplacanih sredstev pa zahteva povracilo sredstev. 4. RAZPISNI KRITERIJI 4.1 Splošni kriteriji razpisa Projekt ustreza splošnim kriterijem, ce: • ohranja ali povecuje ucinkovitost uporabe otroških igrišc, • je celovit in zaokrožen ter tehtno vsebinsko obrazložen in nacrtovan, • je realno ovrednoten in ima uravno­teženo financno zgradbo ter • zagotavlja soudeležbo predlagatelja z lastnimi ali pridobljenimi sredstvi v višini vsaj 50%. Usposabljanje ustreza splošnim kri­terijem, ce: • se usposablja oseba, odgovorna za vzdrževanje igrišca, ki ga poseduje ali uporablja predlagatelj, • traja najmanj sedem ur in ga izva­ja institucija, ki ima akreditacijo s podrocja varnosti otroških igrišc oziroma je registrirana za opravlja­nje dejavnosti varnosti pri delu na podrocju vzgoje in izobraževanja in ima najmanj pet let izkušenj z izvaja­njem pregledovanja in preizkušanja igral na otroških igrišcih. Najvišji možni znesek sofinanciranja usposabljanja je do 250 EUR na prijavi­telja. 4.2Prednostni kriteriji • usposabljanje osebe, odgovorne za vzdrževanje igrišca, • celotna višina vrednosti projekta, • postavitev novega igrišca ali celovita prenova igrišca, • število potencialnih uporabnikov otroškega igrišca, • oddaljenost od prvega urejenega otroškega igrišca, • nujni projekti obnove, brez katerih bi bila uporaba prostorov bistveno okr­njena, nepopolna ali celo onemogo-cena ali katerih odložitev bi povzro-cila nadaljnjo škodo na objektu, • upravicena oseba je v projektih, prija­vljenih na tovrsten razpis v prejšnjih letih oziroma bo v tem letu pridobila sponzorska ali donatorska sredstva za namen urejanja igrišca (priložiti gradivo, ki to izkazuje). 5. UPORABA KRITERIJEV Izbrani bodo projekti, katerih predla­gatelj in projekt / usposabljanje bo iz­polnjeval vse splošne kriterije ter bo vi-soko ocenjen pri prednostnih kriterijih razpisa. Prednostni kriteriji z vecjo težo so navedeni na zacetku seznama. Uspo­sabljanje ima prednost pred projekti. Izbrani predlagatelji bodo prejeli sredstva glede na število tock, ki jih bo prejel njihov predlog. Vrednost tocke bo izracunana glede na skupno vrednost sredstev na razpisu in skupno število vseh dodeljenih tock na razpisu. Ce odobrena sredstva po razdelitvi sredstev s strani komisije pri posame­znem projektu presegajo maksimalni možni znesek oz. delež sofinanciranja celotne vrednosti projekta, komisija presežek sredstev razdeli med predlo­ge ostalih prijaviteljev, glede na število tock. Ce proracunska sredstva po opra­vljenem vrednotenju usposabljanj in investicijskih posegov niso v celoti raz­deljena, se ostanek razdeli med prijave rednega vzdrževanja, glede na število tock. Komisija bo ustreznost vloge prever­jala iz podatkov, ki bodo navedeni na prijavnih obrazcih, v obveznih prilogah ter na morebitnem drugem priloženem materialu in na podlagi podatkov, s ka­terimi razpolaga iz uradnih evidenc. 6. VIŠINA SREDSTEV Višina razpoložljivih sredstev za leto 2020, namenjenih za predmet tega raz­pisa, znaša 7.600,00 EUR. 7. OBDOBJE ZA PORABO DO­DELJENIH SREDSTEV Dodeljena proracunska sredstva iz razpisa morajo upravicene osebe pora­biti v proracunskem letu 2020, najka­sneje do 30. 11. 2020, kar je tudi rok za oddajo zahtevkov z dokazili o izvedbi del. 8. RAZPISNI ROK Razpis se pricne 24. 2. 2020 (datum izida Našega casopisa) in zakljuci 30. 3. 2020. 9. RAZPISNA DOKUMENTACI­JA Razpisna dokumentacija obsega: be-sedilo razpisa, prijavne obrazce za prija­vo posameznega projekta / usposablja­nja in vzorec zahtevanih izjav. Vlogo za udeležbo na razpisu s pri­javnimi obrazci vlagatelji lahko prevza­mejo v casu uradnih ur v sprejemno--informacijski pisarni Obcine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Lahko pa tudi v elektronski obliki na spletni strani Obcine Vrhnika, www.vrhnika. si – Razpisi, natecaji, narocila in namere. 10. ODDAJA IN DOSTAVA PRE­DLOGOV Vloga mora biti izpolnjena na ustre­znih razpisnih obrazcih in mora vse­bovati vse obvezne priloge, dokazila in podatke, dolocene v razpisni dokumen­taciji. Vloga mora biti predložena na naslov: OBCINA VRHNIKA, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, v zapeca­teni ovojnici z izpisom na prednji stra­ni: »NE ODPIRAJ – RAZPIS OTRO­ŠKA IGRIŠCA 2020«, do vkljucno 30. 3. 2020 oz. najkasneje ta dan oddana na pošti kot priporocena pošiljka. Na hrb­tni strani ovojnice mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Ce posamezni predlagatelj predloži vec vlog, mora biti vsaka v svojem, pra­vilno oznacenem ovitku! Za PREPOZNO se šteje vloga, ki ni bila oddana priporoceno na pošto do vkljucno 30. 3. 2020 oz. do tega dne ni bila predložena na Obcini Vrhnika. Za NEPOPOLNO se šteje del vloge ali celotna vloga, ki ne vsebuje vseh se­stavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne dokumentacije. Oddaja vloge pomeni, da se predla­gatelj strinja z vsemi pogoji in kriteriji razpisa. 11. PRISTOJNI USLUŽBENCI ZA DAJANJE INFORMACIJ IN POJA­SNIL: Informacije in pojasnila lahko zain­teresirani dobijo v casu uradnih ur Ob­cine Vrhnika, na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo, tel. 01/755­54-20. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov sa­bina.ahcan@vrhnika.si. 12. ODPIRANJE VLOG IN OB­VEŠCANJE O IZBORU Odpiranje vlog, preverjanje izpolnje­vanja pogojev, utemeljenosti prispelih vlog in vrednotenje le-teh bo izvedla ko­misija, ki jo doloci župan Obcine Vrhni­ka. Odpiranje vlog bo predvidoma 1. 4. 2020 in ne bo javno. Obcina Vrhnika bo predlagatelje o izidu razpisa pisno ob-vestila v 30 dneh po zakljucku razpisa oz. prejemu popolnih vlog. Na sklep o izboru se predlagatelj lahko v 8 dneh po prejemu pritoži pri županu Obcine Vrh­nika. Po preteku roka za pritožbe bodo z izbranimi izvajalci sklenjene pogodbe. Datum: 10. 2. 2020 Številka: 410-28/2020 (3-02) ŽUPAN Daniel CUKJATI Na podlagi Zakona o izvrševanju proracunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Ur. list RS, št. 75/2019), Pravilnika o postopkih za izvrše­vanje proracuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/2007, 61/2008, 99/2009-ZIPRS1011, 3/2013 in 81/2016), Statuta Obcine Vrhnika (Naš casopis, št. 430/2015), Odloka o proracunu Obcine Vrhnika za leto 2020 (Naš casopis, št. 477/2019), Obcina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE OHRANJANJA IN RAZVOJA KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBCINI VRHNIKA V LETU 2020 1. PREDMET RAZPISA IN RAZ­PISNA PODROCJA Predmet razpisa je sofinanciranje ohranjanja in razvoja kmetijstva ter podeželja na obmocju obcine Vrhnika v letu 2020, ki vkljucuje naslednja po­drocja: A. ureditev nekategoriziranih poljskih poti in kolovozov, B. vzdrževanje jarkov, C. sofinanciranje delovanja društev in njihovih združenj, ki se ukvarjajo z razvojem kmetijstva, podeželja in gospodarstva. 2. UPRAVICENE OSEBE Upravicene osebe po tem razpisu so Krajevne skupnosti v obcini Vrhnika in društva ter njihova združenja, ki se ukvarjajo z razvojem kmetijstva in po­deželja na obmocju obcine Vrhnika. 3. NAMENI RAZPISA, RAZPI­SNI POGOJI IN KRITERIJI PO PODROCJIH A. SOFINANCIRANJE URE­DITVE NEKATEGORIZIRANIH POLJSKIH POTI IN KOLOVOZOV Namen sofinanciranja: Ureditev nekategoriziranih poljskih poti in kolovozov z namenom izboljšave dostopa do kmetijskih zemljišc. Nalož­ba se ne izvaja izkljucno samo za enega lastnika. Višina razpisanih sredstev: 14.000,00 EUR Predmet sofinanciranja: Sofinanciranje ureditve nekatego­riziranih poljskih poti in kolovozov, ki predstavljajo javno dobro oz. so v javni lasti in poti, za katere je pridobljena slu­žnost za uporabo in vzdrževanje s strani KS ali Obcine Vrhnika. Splošni pogoji upravicenosti: -kopija katastrskega nacrta oz. ustre­zna karta z vrisom parcel, parcelnih številk in vrisom poti. Upravicenci: Krajevne skupnosti na obmocju obci­ ne Vrhnika. Upraviceni stroški: Za poljske poti in kolovoze, ki pred­ stavljajo javno dobro oz. so v javni lasti ali poti, ki imajo pridobljeno služnost in jih koristijo kmetje ter drugi obcani, obcina zagotavlja pokrivanje stroškov za nasipni material, stroške prevoza ter ureditev kolovoza (gredanje, valjanje, nasipanje…). Višina sofinanciranja ak­tivnosti je do 100 % upravicenih stro­škov. Kriterij za ocenjevanje: -dolžina planiranih poti, katerih ure­ditev se bo sofinancirala s tem razpi­som, najvec 50 tock (100 do 199 m = 20 tock, 200 do 299 m = 30 tock, 300 do 399 m = 40 tock, 400 m in vec = 50 tock) Dokumentacija, ki mora biti prilože­na vlogi: -izpolnjen obrazec Vloga na javni raz- pis, -kopija katastrskega nacrta oz. ustre­zna karta z vrisom parcel, parcelnih številk in vrisom poti ter oznaceno dolžino poti, -kopija služnosti za uporabo in vzdr­ževanje s strani KS ali Obcine Vrhni­ka (za poti, ki niso v javni lasti). B. VZDRŽEVANJE JARKOV Namen sofinanciranja: Vzdrževanje barjanskih jarkov z na­menom ohranjanja njihovega stanja in s tem omogocanja obdelave kmetijskih zemljišc. Naložba se ne izvaja izkljucno samo za enega lastnika. Višina razpisanih sredstev: 14.000,00 EUR Predmet sofinanciranja: Sofinanciranje vzdrževanja barjan­skih jarkov srednje velikosti, ki so v jav­ni lasti in jarki, za katere je pridobljeno soglasje za vzdrževanje s strani KS ali Obcine Vrhnika. Splošni pogoji upravicenosti: -kopija katastrskega nacrta oz. ustre­zna karta z vrisom parcel, parcelnih številk in vrisom jarkov, -dela se izvajajo skladno z Uredbo o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 112/08 in 46/14 – ZON-C), -v skladu z Zakonom o ohranjanju na-rave (Uradni list RS, št. 96/04 – UPB, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14) je potrebno pred izvedbo za dela na naravnih vrednotah, zavaro­vanih obmocjih, ekološko pomemb­nih obmocjih in posebnih varstve­nih obmocjih pridobiti dovoljenje za poseg v naravo (vloga na upravno enoto, priložiti natancen opis posega in prikaz lokacije na karti). Upravicenci: Krajevne skupnosti na obmocju obci­ ne Vrhnika. Upraviceni stroški: Za obstojece barjanske odvodne jar- ke srednje velikosti, ki so v javni lasti ali imajo pridobljeno soglasje in omogocajo obdelavo kmetijskih zemljišc ter ohra­njanje znacilne krajine v obcini Vrhni­ka, se zagotavlja pokrivanje stroškov za cišcenje mulja in vegetacije (do premera cca 2 cm). Višina sofinanciranja aktiv­nosti je do 50 % upravicenih stroškov. Dela se lahko izvajajo samo v obdobju pred 15. marcem in po 30. septembru, s cimer se v najvecji možni meri ohranja biotska raznovrstnost. Dela se lahko iz­vajajo tudi izven navedenega obdobja, v kolikor je tako doloceno z dovoljenjem za poseg v naravo. Financne dolocbe: Najvišji znesek dodeljenih sredstev za to podrocje na posameznega prijavitelja je 4.900,00 EUR. Kriterij za ocenjevanje: -dolžina jarkov, katerih vzdrževanje se bo sofinanciralo s tem razpisom, najvec 50 tock (100 do 199 m = 20 tock, 200 do 299 m = 30 tock, 300 do 399 m = 40 tock, 400 m in vec = 50 tock) Dokumentacija, ki mora biti prilože­na vlogi: -izpolnjen obrazec Vloga na javni raz- pis, -kopija katastrskega nacrta oz. ustre­zna karta z vrisom parcel, parcelnih številk in jarkov ter oznaceno dolži-no jarka, -kopija soglasja za uporabo in vzdrže­vanje s strani KS ali Obcine Vrhnika (za jarke, ki niso v javni lasti). C. SOFINANCIRANJE DELOVA­NJA DRUŠTEV IN NJIHOVIH ZDRU­ŽENJ, KI SE UKVARJAJO Z RAZVO­JEM KMETIJSTVA, PODEŽELJA IN GOSPODARSTVA Namen sofinanciranja: Društva predstavljajo temelj za izme­njavo znanj in izkušenj med prebival­stvom, ki živi na podeželju, zato jih je potrebno spodbujati in dolgorocno tudi s tem dvigniti kvaliteto življenja na po­deželju. Višina razpisanih sredstev: 4.500,00 EUR Predmet sofinanciranja: Sofinanciranje delovanja razlicnih neprofitnih oblik sodelovanja kmetov in drugih neprofitnih združenj, pove­zanih s kmetijstvom, gozdarstvom in razvojem podeželja za: -stroški ustrezne infrastrukture, po­ trebne za delovanje društva (najem prostorov/pisarne) -materialni stroški ter stroški dela pi-sarne ter organov društva -stroški izvajanja aktivnosti za spod­bujanje delovanja, združevanja in povezovanja ljudi na podeželju (stro­ški strokovnega izobraževanja, pro-mocijske dejavnosti, organiziranja, izvedbe ali sodelovanja na priredi­tvah ali tekmovanjih,…). Pogoji upravicenosti: -društva, registrirana za delovanje na obmocju obcine Vrhnika ali de­lujejo na obmocju obcine Vrhnika in njihov program ni sofinanciran iz drugih postavk proracuna obcine, -sofinancirajo se lahko izkljucno dru­štva z nepridobitno dejavnostjo, -seznam clanov društva iz obmocja obcine. Upravicenci: Društva in njihova združenja ki se ukvarjajo z razvojem kmetijstva in po­deželja na obmocju obcine. Upraviceni stroški: -stroški ustrezne infrastrukture za delovanje (najem prostora/pisarne), -materialni stroški in stroški dela pi-sarne ter organov, -stroški izvajanja aktivnosti za spod­bujanje delovanja, združevanja in povezovanja ljudi na podeželju (stro­ški strokovnega izobraževanja, pro-mocijske dejavnosti, organiziranja, izvedbe ali sodelovanja na priredi­tvah ali tekmovanjih,…). Financne dolocbe: Višina sofinanciranja aktivnosti je do 100 % upravicenih stroškov. Najvišji znesek sofinanciranja je 1.500,00 EUR. Kriterija za ocenjevanje: -Število predvidenih aktivnosti dru­štva za clane iz Vrhnike in obcane Vrhnike v letu 2020; brez obcnih zborov in rednih sestankov društva – najvec 50 tock (do 5 aktivnosti = 10 tock, 6 do 10 aktivnosti = 20 tock, 11 do 15 aktivnosti = 30 tock, 16 do 20 aktivnosti = 40 tock, 21 do 25 aktiv­nosti = 50 tock) -število clanov društva iz obcine Vrh­ nika – najvec 50 tock (do 10 clanov = 10 tock, 11 do 20 clanov = 20 tock, 21 do 30 clanov = 30 tock, 31 do 40 clanov = 40 tock, 41 clanov in vec = 50 tock). Dokumentacija, ki mora biti prilože­na vlogi: -izpolnjen obrazec Vloga na javni raz- pis, -seznam clanov iz obcine Vrhnika. 4. SKUPNA VREDNOST SRED­STEV Skupna vrednost razpoložljivih sred­stev za leto 2020, namenjenih za podro-cja tega razpisa, znaša 32.500,00 EUR. Izbrani predlagatelji bodo prejeli sredstva glede na število tock, ki jih bo prejel njihov predlog. Vrednost tocke bo izracunana za vsako podrocje posebej, glede na višino razpisanih sredstev na posameznem podrocju in skupno števi-lo vseh dodeljenih tock na posameznem podrocju. 5. OBDOBJE ZA IZVEDBO AK­TIVNOSTI IN PORABO SRED­STEV Dejavnost, ki se bo izvajala v letu 2020 in bo predmet prijave na ta razpis, je lahko zaceta pred izdajo upravnega akta (sklepa oz. odlocbe) upravicencu o dodelitvi sredstev, upraviceni stroški po tem razpisu so tisti, nastali v obdo­bju od 1. januarja 2020 do 30. novembra 2020 (skrajni rok za oddajo zahtevka za izplacilo). Ne glede na druga dolocila tega raz­pisa so upraviceni stroški za podrocje B vzdrževanje jarkov tudi tisti, nastali v obdobju od 1. novembra 2019 do 31. decembra 2019. Dokazila/placani racuni za izvedene aktivnosti, ki jih upravicenec priloži skupaj z zahtevkom za izplacilo, mora­jo biti z datumom iz zgoraj navedenega obdobja. Za obmocja, kjer je to zahtevano v skladu z Zakonom o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – UPB, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14), je po­trebno skupaj z zahtevkom za izplacilo priložiti tudi dovoljenje za poseg v nara­vo, ki ga izda upravna enota in je potreb-no zanj zaprositi pred izvedbo del. Dodeljena proracunska sredstva iz razpisa morajo upravicene osebe po­rabiti v proracunskem letu 2020 oz. v placilnih rokih, kot jih doloca Zakon o izvrševanju proracunov Republike Slo­venije za leti 2020 in 2021 (Ur. list RS, št. 75/2019). 6. RAZPISNI ROK Razpis se pricne 24. 2. 2020 (datum izida Našega casopisa) in zakljuci 30. 3. 2020. 7. RAZPISNA DOKUMENTACI­JA Razpisna dokumentacija obsega: be-sedilo razpisa, prijavne obrazce za pri­javo posameznega projekta in vzorec zahtevanih izjav. Vlogo za udeležbo na razpisu s pri­javnimi obrazci lahko vlagatelji prevza­mejo v casu uradnih ur v sprejemno--informacijski pisarni Obcine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Lahko pa tudi v elektronski obliki na spletni strani Obcine Vrhnika, www.vrhnika. si – Razpisi, natecaji, narocila in namere 8. ODDAJA IN DOSTAVA PRE­DLOGOV Vloga mora biti izpolnjena na ustre­znih razpisnih obrazcih in mora vse­bovati vse obvezne priloge, dokazila in podatke, dolocene v razpisni dokumen­taciji. Vloga mora biti predložena na naslov: OBCINA VRHNIKA, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, v zapeca­teni ovojnici z izpisom na prednji stra­ni: »NE ODPIRAJ – VLOGA – RAZPIS KMETIJSTVO 2020«, do vkljucno 30. 3. 2020 oz. najkasneje ta dan oddana na pošti kot priporocena pošiljka. Na hrb­tni strani ovojnice mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Ce posamezni predlagatelj predloži vec vlog, mora biti vsaka v svojem, pra­vilno oznacenem ovitku! Za PREPOZNO se šteje vloga, ki ni bila oddana priporoceno na pošto do vkljucno 30. 3. 2020 oz. do tega dne ni bila predložena na Obcini Vrhnika. Za NEPOPOLNO se šteje del vloge ali celotna vloga, ki ne vsebuje vseh se­stavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne dokumentacije. Oddaja vloge pomeni, da se predla­gatelj strinja z vsemi pogoji in kriteriji razpisa. 9. IZPOLNJEVANJE RAZPI­SNIH POGOJEV: Izpolnjevanje pogojev ugotavlja ko­misija, ki jo imenuje župan. Predlagatelji, ki bodo podali nepo­polne vloge, bodo pozvani k dopolni­tvi vlog. Rok za dopolnitev vloge je 15 koledarskih dni od prejema obvestila o nepopolni vlogi. Vloge, ki niso bile oddane v razpi­snem roku, ki jih ni vložila upravicena oseba in nepopolne vloge, ki kljub po­zivu niso bile pravocasno dopolnjene, bodo zavržene. Obcina Vrhnika lahko v primeru na­knadne ugotovitve neizpolnjevanja po­gojev, in po že izdani dokoncni odlocbi o izboru programov, spremeni odloci­tev in z izvajalcem ne sklene pogodbe ali razveže že sklenjeno pogodbo, v pri­meru že izplacanih sredstev pa zahteva povracilo sredstev. 10. PRISTOJNI USLUŽBENCI ZA DAJANJE INFORMACIJ IN POJA­SNIL: Informacije in pojasnila lahko zain­teresirani dobijo v casu uradnih ur Ob­cine Vrhnika, na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo, tel. 01/755­54-20. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov sa­bina.ahcan@vrhnika.si. 11. ODPIRANJE VLOG IN OB­VEŠCANJE O IZBORU Odpiranje vlog, preverjanje izpolnje­vanja pogojev, utemeljenosti prispelih vlog in vrednotenje le-teh bo izvedla komisija, ki jo doloci župan Obcine Vrhnika. Odpiranje vlog bo predvidoma 1. 4. 2020 in ne bo javno. Obcina Vrhni­ka (Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo) bo predlagatelje o izidu razpisa pisno obvestila v 30 dneh po zakljucku razpisa oz. prejemu popolnih vlog. Na sklep o izboru se predlagatelj lahko v 8 dneh po prejemu pritoži pri županu Obcine Vrhnika. Po preteku roka za pritožbe bodo z izbranimi izva­jalci sklenjene pogodbe. Datum: 10. 2. 2020 Številka: 410-29/2020 (3-02) ŽupanDaniel CUKJATI Na podlagi Zakona o varstvu kulturne dedišcine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – OR­ZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg), Zakona o uresnicevanju javnega interesa za kultu­ro (Ur. list RS, št. 77/07-UPB1, 56/08, 4/10, 20/11, 101/13, 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proracuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13 in 81/16), Statuta Obcine Vrhnika (Naš casopis, št. 430/2015) in Odloka o proracunu Obcine Vrhnika za leto 2020 (Naš casopis, št. 477/2019) , Obcina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZBOR PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE STAVB KULTURNE DEDIŠCINE V OBCINI VRHNIKA V LETU 2020 1. PREDMET RAZPISA IN RAZ­PISNA PODROCJA Predmet razpisa je sofinanciranje obnove stavb kulturne dedišcine na ob-mocju obcine Vrhnika. 2. POMEN IZRAZOV IN UPRA­VICENOST STROŠKOV Upravicene osebe po tem razpisu so lastniki ali upravljavci stavbne kulturne dedišcine v obcini Vrhnika ali stavb v obmocjih naselbinske dedišcine v ob­cini Vrhnika, za katera je sprejet Odlok o obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu s konservatorskim nacrtom za prenovo. Stavbna kulturna dedišcina je stavbna dedišcina, vpisana v register nepremic­ne kulturne dedišcine, ki ga vodi Mini-strstvo za kulturo (https://gisportal.gov. si/rkd) in v registru oznacena kot stavb­na dedišcina. Naselbinska dedišcina, za katero je sprejet odlok o obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu s konservatorskim nacrtom za prenovo, je naselbinska de­dišcina, vpisana v register nepremicne kulturne dedišcine, ki ga vodi Ministr­stvo za kulturo (https://gisportal.gov.si/ rkd), za katero je Obcinski svet Obcine Vrhnika sprejel obcinski podrobni pro-storski nacrt s konservatorskim nacr- tom za prenovo. Projekt obnove je investicijski po­seg pri vzdrževanju zunanjosti stavbe (fasada, strešna kritina, okna, vrata in morebitni drugi vidni elementi zuna­njosti stavbe, ki so kulturna dedišcina), v primeru sakralne dedišcine pa poseg pri vzdrževanju celotne stavbe. Sofi­nanciranje posamezne stavbe ne more presegati 10.000,00 EUR. Financiranje pomeni, kadar se upo­rablja samostojno, tako financiranje kot sofinanciranje. Financna uravnoteženost pomeni, da se ujemajo skupne vrednosti predvide­nih odhodkov in prihodkov financne konstrukcije celotnega projekta (od­hodki = prihodki). Upraviceni stroški so stroški gradbe­no-obrtniških in konservatorsko – re-stavratorskih posegov ter pripadajocega materiala, izkazani z ustreznimi racuni. Dela v lastni režiji se ne financirajo. 3. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU 3.1 Na razpis se lahko prijavijo predlagatelji (upravicene osebe), ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje: • so lastniki ali upravljavci stavbne kulturne dedišcine v obcini Vrhnika ali stavb v obmocjih naselbinske de­dišcine v obcini Vrhnika, za katera je sprejet odlok o obcinskem podrob­nem prostorskem nacrtu s konserva­torskim nacrtom za prenovo; • imajo urejeno tehnicno dokumenta­cijo (natancen nacrt izvedbe del ter popis del s kolicinami in predracu­nom); • imajo pridobljeno kulturnovarstve-no soglasje, ki se nanaša na predlo­ženi popis; • so ali bodo izvajali projekt obnove v letu 2020 ali so se prijavili na Javni razpis za izbor predlogov za sofinan­ciranje obnove stavb kulturne dedi- šcine v obcini Vrhnika v letu 2018 oz. 2019, vendar še niso prejeli sredstev. Drugi pogoji: • projekt, ki je predmet sofinanciranja, mora biti izveden v skladu s predpisi o graditvi objektov, urejanju prosto­ra in varstvu okolja ter z obcinskimi podrobnimi prostorskimi nacrti s konservatorskim nacrtom za preno­vo; • projekt, ki je predmet sofinanciranja, mora biti izveden v skladu z Zako­nom o varstvu kulturne dedišcine; • dvojno financiranje ni dovoljeno, predlagatelji lahko pridobijo za isti strošek sredstva samo iz enega jav­nega vira; • projekt ustreza naslednjim pogojem: • je celovit in zaokrožen ter tehtno vsebinsko obrazložen in nacrtovan, • je realno ovrednoten in ima uravno­teženo financno zgradbo, • zagotavlja soudeležbo predlagatelja z lastnimi ali pridobljenimi sredstvi v višini vsaj 50%, • predstavlja nujni projekt obnove, ka­tere odložitev bi povzrocila nadaljnjo škodo na objektu. 3.2 Izpolnjevanje razpisnih po­gojev: Izpolnjevanje pogojev ugotavlja ko­misija, ki jo imenuje župan. Pri odpiranju vlog bodo iz nadaljnjega postopka izlocene vse vloge, ki: • niso bile oddane v razpisnem roku; • jih ni vložila upravicena oseba. Predlagatelji, ki bodo podali nepo­polne vloge, bodo pozvani k dopolni­tvi vlog. Rok za dopolnitev vloge je 15 koledarskih dni od prejema obvestila o nepopolni vlogi. Vloge, ki niso bile oddane v razpi­snem roku, ki jih ni vložila upravicena oseba in nepopolne vloge, ki kljub po­zivu niso bile pravocasno dopolnjene, bodo zavržene. Obcina Vrhnika lahko v primeru na­knadne ugotovitve neizpolnjevanja po­gojev in po že izdani dokoncni odlocbi oizboru programov, spremeni odloci­tev in z izvajalcem ne sklene pogodbe ali razveže že sklenjeno pogodbo, v pri­meru že izplacanih sredstev pa zahteva povracilo sredstev. 4. RAZPISNI KRITERIJI Izbrani bodo projekti, katerih pre­dlagatelj in projekt bo izpolnjeval vse razpisne pogoje. Izbrani projekti bodo predvidoma sofinancirani: -v višini do 50 % za projekte na objek­ tih, ki se nahajajo v obmocju varova­ ne naselbinske dedišcine mestnega jedra Vrhnike, del Stara cesta – Vas ali del Tržaška cesta – Cankarjev trg in stojijo v prvi vrsti hiš ob Tržaški ali Stari cesti ter na sakralnih objektih, -v višini do 40 % za projekte na objek­ tih, ki so namenjeni turisticni dejav­ nosti, -v višini do 35 % za projekte na ostalih objektih. Komisija bo ustreznost vloge prever­jala iz podatkov in izjav, ki bodo nave-deni na prijavnih obrazcih, v obveznih prilogah in na morebitnem drugem priloženem materialu ter na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga iz ura­dnih evidenc. 5. OKVIRNA VREDNOST SREDSTEV Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za leto 2020, namenjenih za predmet tega razpisa, znaša 60.000,00 EUR. 6. OBDOBJE ZA PORABO DO­DELJENIH SREDSTEV Dodeljena proracunska sredstva iz razpisa morajo upravicene osebe po­rabiti v proracunskem letu 2020, naj­kasneje do 30. 11. 2020, kar je tudi rok za oddajo zahtevkov z dokazili o izved-bi del. Za kasnejše zahtevke si Obcina Vrhnika zaradi postopkov preverjanja in potrjevanja pridržuje pravico, da jih ne izplaca. Odobrena sredstva bodo nakazana na podlagi predloženih ustreznih racu­nov po ogledu opravljenih del. Zadnje možno izplacilo je 31. 12. 2020. 7. RAZPISNI ROK Razpis se pricne 24. 2. 2020 (datum izida Našega casopisa) in je odprt do dodelitve vseh sredstev oz. najkasneje do 1. 10. 2020. Na spletni strani www. vrhnika.si bo objavljeno, ko bodo dode­ljena vsa sredstva. 8. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija obsega bese­dilo razpisa in prijavne obrazce. Vlogo za udeležbo na razpisu s pri­javnimi obrazci lahko vlagatelji prevza­mejo v casu uradnih ur v sprejemno--informacijski pisarni Obcine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Lahko pa tudi v elektronski obliki na spletni strani Obcine Vrhnika, www.vrhnika. si – Razpisi, natecaji, narocila in namere. 9. ODDAJA IN DOSTAVA PRE­DLOGOV Vloga mora biti izpolnjena na ustre­znih razpisnih obrazcih in mora vse­bovati vse obvezne priloge, dokazila in podatke, dolocene v razpisni dokumen­taciji. Vloga mora biti predložena na naslov: OBCINA VRHNIKA, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, v zapeca­teni ovojnici z izpisom na prednji stra­ni: »NE ODPIRAJ – RAZPIS STAVB­NA KULTURNA DEDIŠCINA 2020«, do vkljucno 1. 10. 2020 oz. najkasneje ta dan oddana na pošti kot priporoce­na pošiljka. Na hrbtni strani ovojnice mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Ce posamezni predlagatelj predloži vec vlog, mora biti vsaka v svojem, pra­vilno oznacenem ovitku! Za prepozno se šteje vloga, ki ni bila oddana priporoceno na pošto do vkljuc­no 1. 10. 2020 oz. do tega dne ni bila pre­dložena na Obcini Vrhnika. Oddaja vloge pomeni, da se predla­gatelj strinja z vsemi pogoji in kriteriji razpisa. 10. PRISTOJNI USLUŽBENCI ZA DAJANJE INFORMACIJ IN POJA­SNIL: Informacije in pojasnila lahko zain­teresirani dobijo v casu uradnih ur Ob­cine Vrhnika, na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo, tel. 01/755­54-27. Vprašanja se lahko posredujejo tudi po elektronski pošti na naslov ma-tej.cernetic@vrhnika.si. 11. ODPIRANJE VLOG IN OB­VEŠCANJE O IZBORU Odpiranje vlog, preverjanje izpolnje­vanja pogojev, utemeljenosti prispelih vlog in vrednotenje le-teh bo izvedla komisija, ki jo doloci župan Obcine Vrhnika. Odpiranj vlog bo predvidoma vec in ne bodo javna. Obcina Vrhnika bo predlagatelje o izidu razpisa pisno obvestila v 30 dneh po vsakokratnem odpiranju vlog in prejemu morebitnih dopolnitev. Na sklep o izboru se predla­gatelj lahko v 8 dneh po prejemu pritoži pri županu Obcine Vrhnika. Po preteku roka za pritožbe bodo z izbranimi pre­dlagatelji sklenjene pogodbe. Številka: 410-26/2020 (3-01) Datum: 10. 2. 2020 ŽupanDaniel Cukjati Obvestilo Javni razpis za izvedbo prireditve Praznik Borovnic 2020 Na spletni strani Obcine Borovnica v razdelku Javni razpisi je bil 31. 1. 2020 objavljen javni razpis za izbor izvajalca za izvedbo prireditvePraznik borovnic 2020. Prireditev bo potekala v soboto, 18. 7. 2020, in je tako kot obicajno razdeljena na dopoldanski sejemski del s pred­stavitvijo pridelave in predelave borovnic ter turisticne in ostale po­nudbe v obcini in na popoldansko-vecerni del z glasbeno-zabavnim programom in gostinsko ponudbo za vse okuse. Rok za posredova­nje ponudb je 14. 3. 2020. Podrobne informacije na https://www. borovnica.si/uradne-objave/razpisi/. OU 10. marca 1942 je pod streli od enega leta zapora do dosmrtne jece. liko bolj pomembno, da se ne glede Oprošcenih je bilo sicer 19 aretira-na to, kdo je bil na kateri strani v casu italijanskega fašisticnega nih, s cimer naj bi se ustvaril videz, da II. svetovne vojne, spomnimo, da se je okupatorja v Gramozni je šlo za pravicno sojenje. Predvsem vojna zacela z naci-fašisticnimi osvaja­ jami v Ljubljani v zgodnjem na prošnje cerkvenih oblasti je bila v nji in da ne glede na svetovno-nazor- Obvestilo jutru ugasnilo šestnajst zadnjem trenutku 12 na smrt obsoje-ske in verske razlike spominske sve­ življenj nedolžnih fantov in nim usmrtitev spremenjena v visoke canosti udeležimo tudi kot skupnega Na spletni strani Obcine Borovnica https://www.borovnica.si/ je mož iz Borovnice in okolice. zaporne kazni. simbolnega poziva za ohranjanje miru objavljen javni razpis za prodajo stanovanja na Gradišnikovi ulici 8 To pa ne spremeni dejstva, da je in prizadevanj za spravo. Borovnica, v skupni izmeri 41,21 m2. S tem se je okupator mašceval za okupator s tem procesom dal vedeti, Spominsko svecanost s kulturnim Izhodišcna cena za nepremicnino je 70.000,00 EUR. V izhodišcni napada partizanov na železniški most da bo vsak poskus upora proti nje-programom bo potekala v torek, 10. ceni ni zajet davek na promet nepremicnin. Vse dajatve v zvezi s skle-cez Ljubljanico pri Preserju decembra govi politiki odstranitve slovenskega marca 2015, ob 15.00 v Gramo­nitvijo pogodbe in prenosom lastninske pravice nosi kupec. Kupec 1941, ob katerem je življenje izgubil en naroda z oblicja zemlje, ki je do tedaj zni jami. Na spominsko obeležje in nosi še stroške cenitve in stroške za ponovno prikljucitev elektricne italijanski vojak. potekala pod masko visoke italijanske grobove talcev bomo položili venec energije. Na slepo je aretiral 69 fantov in mož, civilizacije in kulture, drasticno ka-in cvetje. Odhod avtobusa bo ob Rok za oddajo ponudb je do 3. 3. 2020 do 12. ure. jih odpeljal v ljubljanske zapore, zaprl znoval s pobijanjem civilistov. 14. uri iz parkirišca na železniški Objavljen je tudi javni razpis za prodajo zazidljivega zemljišca s v samice, zasliševal in necloveško mu-Preserski proces je pokazal, da tudi postaji.parc. št. 2080/105 k.o. 2004 Borovnica v izmeri 113 m2 in s parc. št. cil. Na montiranem procesu so bili fašizem za doseganje svojih ciljev ne Spomin na umrle talce pocastimo v 2080/106 k.o. 2004 Borovnica v izmeri 421 m2 in solastniški delež na obtoženci brez možnosti, da dokažejo bo izbiral sredstev. Tega se moramo še cim vecjem številu! zemljišcu s parc. št. 2080/107 k.o. 2004 Borovnica v izmeri 115 m2, ki svojo nedolžnost. 7. marca 1942 je bila toliko bolj zavedati danes, ko se pod Nikoli vec vojne! v naravi predstavlja dovozno pot. Izhodišcna cena za nepremicnine je razglašena krivicna in kruta sodba: 28 drugacnimi krinkami v novih oblikah Obcina Borovnica, 22.700,00 EUR. je bilo obsojenih na smrt, ostali pa na pojavlja širom po Evropi. Zato je še to-foto: Jože Pristavec - Joc Rok za oddajo ponudb je do 17. 3. 2020 do 12. ure. Vabljeni k oddaji ponudb. Spremembe OPN OBCINA BOROVNICA Obcina Borovnica pristopa k javnosti. Trenutno je v pripravi stro-sprememb in dopolnitev obcinskega kovna podlaga »Poplavna študija v prostorskega nacrta, v katerih bodo pripravi kratkega postopka Obvestilo obcini Borovnica«, ki je pomembno lahko s svojimi pobudami sodelovali sprememb in dopolnitev izhodišce za nadaljnje korake pri pri-tudi vsi zainteresirani. Obcinskega prostorskega pravi novih sprememb in dopolnitev Pricetek zbiranj pobud, nacin po­ nacrta Obcine Borovnica obcinskega prostorskega nacrta in bo daje ter skrajni rok za podajo pobud zaradi potrebe po odpravi predvidoma zakljucena do jeseni 2020. bo Obcina posebej objavila v lokalnih o objavi razpisa za ocitnih pisnih tehnicnih Po potrditvi te študije so izpolnjeni medijih ter na spletni strani obcine. napak v tekstualnem delu pogoji za zacetek postopka rednih OU Obcinskega prostorskega sofinanciranje programov v nacrta. Obvestilo Obcina pri tem opozarja, da te letu 2020 spremembe ne predstavljajo novih vsebinskih sprememb tekstualnega in Župan Obcine Borovnica je objavil naslednje javne razpise: graficnega dela ali nacrtovanja novih prostorskih ureditev. Tekstualni del • za zbiranje prijav za sofinanciranje programov na podrocju stanovskih organizacij v se bo uskladil s potrjenimi zahtevami Obcini Borovnica v letu 2020, vloge morajo prispeti na Obcino Borovnica do 11. 3. 2020 Vpis v vrtec pristojnega nosilca urejanja prostora do 12. ure, s podrocja upravljanja z vodami. Ker • za zbiranje prijav za sofinanciranje programov na podrocju humanitarnih organizacij v Starše obvešcamo, da sprejemamo vloge za vpis v vrtec za šolsko gre za kratek postopek sprememb Obcini Borovnica v letu 2020, vloge morajo prispeti na Obcino Borovnica do 11.3.2020 leto 2020/2021. Vlogo dobite v vrtcu ali na spletni strani www.osbo-do 12. ure, in dopolnitev po Zakonu o urejanju rovnica.si, oddate pa jih lahko po pošti na zgornji naslov ali osebno v • za zbiranje vlog za dodelitev enkratne denarne pomoci v letu 2020 , vloge morajo prostora (ZUreP-2), se, razen Mini-tajništvu šole. prispeti na Obcino Borovnica do 11. 3. 2020 do 12. ure strstva za okolje in prostor, za potrebe Ce bo vlog vec kot razpoložljivih mest, bo komisija za sprejem novin­ preverbe predpisanih pogojev in teh-cev v skladu s Pravilnikom o sprejemu otrok v vrtec obravnavala vloge, Razpisa sta objavljena na spletni www.borovnica.si/razpisi, in na oglasni deski v prosto-nicne oblike ne bo vkljucevalo drugih ki bodo prispele do vkljucno 31. 3. 2020 in hkrati otroci s 1. 9. rih Obcine Borovnica. nosilcev urejanja prostora. 2020 izpolnjujejo pogoje za vpis (starost najmanj 11 mesecev in Obcina Borovnica bo k rednemu zakljucen starševski dopust za vpisanega otroka). Razpisna dokumentacija je dostopna na istem spletnem naslovu, lahko jo dobite tudi na postopku sprememb in dopolnitev Staršem, ki ste že oddali vlogo, otrok pa še ni bil sprejet v vrtec, ni sedežu Obcine Borovnica v casu uradnih ur. Obcinskega prostorskega nacrta pri-treba ponovno izpolnjevati vloge. Obvestite nas le o morebitnih spre­ stopila takoj po pripravi ustreznih membah. Direktorica strokovnih podlag, v sklopu katerih Dolores Dolenc Bajc bodo obravnavane vse podane pobu-OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, Enota VRTEC de obcanov in druge zainteresirane NOVICE IZ BOROVNICE Tudi v Borovnico so prileteli Sokoli in Sokolice Gostovanje igralcev iz Pijave Gorice z dramo Na dan sodbe »Odpušcanje je najtežje, ampak clovek s tem sam sebi olajša breme.« Takšno je bilo sporocilo ljudske igre v treh dejanjih – Na dan sodbe, ki jo je KUD Pijava Gorica s svojo bogato sceno prikazalo tudi borovniškemu obcinstvu. Gre za dramo, ki prikazuje pripo­ved iz že skoraj pozabljene zgodovine lovstva. Zgodba, katere rdeca nit je vprašanje lova, odpira še mnoga druga življenjska vprašanja, npr. do katere mere je cloveku še dovoljeno premikati meje trdno postavljenih družbenih pravil, tudi kadar gre za golo preživetje. Igra, ki se zacne v gozdu, kjer si mnogi išcejo drobtinice za golo preživetje, konca pa se na sodniji, kjer o usodi revežev odloca ucena pamet, na svojstven nacin prikaže družbene krivice, hkrati pa zgradi izpovedno moc na trdni veri v moc ljubezni. V Borovnici imamo novo društvo, aktivnosti s srecanji, namenjenimi bo že 7. marca, takrat ste vljudno ki je namenjeno vsem otrokom in otrokom in mladim do 18. leta. Po vabljeni, da se nam pridružite.« mladim, starim med 6 in 18 let. Ko-besedah Teje Mikuš želijo širili nji-Prav tako vabijo vse mlade od 18. nec januarja smo lahko v Osnovni hove vrednote in se zabavati. »Za do 29. leta starosti, da se jim pri­šoli spoznali delovanje Društva nas je primarnega pomena, da v Bo-družijo in spoznajo neformalno sokolske mladine Borovnica. Kot rovnici zacnemo odpirati prostor, izobraževanje ter sodelujejo pri je povedala predsednica Teja Mi-ki bo dostopen vsem otrokom in njihovih aktivnostih. kuš, temelji in deluje na vrednotah mladim, ne glede na njihova druž-»Biti Sokol in Sokolica pomeni ver­solidarnosti, prijateljstva, opol-bena, financna ali kulturna ozadja. jeti v skupno prihodnost, v kateri nomocenja mladih, spoštovanja To bomo poceli z našimi aktivnost-bo lahko vsak posameznik unika­otrokovih pravic, enakosti spolov, mi, torej tedenskimi srecanji, kjer ten košcek barvitega mozaika, ki okoljske zašcite, medkulturnega bomo skozi metode neformalnega je zgrajen v sožitju z naravo in de­sodelovanja, ter zavzemanja proti ucenja (tudi igro) aktivno razisko-mokraticnimi nacini soodlocanja rasnim, kulturnim, verskim diskri-vali okolje v katerem živimo, druž-vseh generacij. Nacelo, ki nas krepi, minacijam ter drugim oblikam ne-bene razmere okoli nas ter nenaza-je zavedanje, da Sokoli in Sokolice strpnosti. Skozi delo želijo ustvariti dnje vrednote. Zaenkrat društvo letimo skupaj naprej,« so zapisali v varno okolje, ki mlade spodbuja za še nima lastnih prostorov, vendar društvu. aktivno družbeno participacijo. bodo v dogovoru z OŠ Dr. Ivana Za vec informacij jih lahko kontak-Gre sicer za del nacionalne Zveze Korošca Borovnica naše aktivnosti tirate na Facebook strani ali na bo­društev sokolske mladine, v Borov-vsaj v zacetku potekale v njihovih rovnica@sokoli.si. nici pa so tudi zaceli izvajati redne prostorih. Naše naslednje srecanje Borovniški jamarji odkrivajo še Poštar Danilo zbira stare dokumente neraziskana obmocja v Sloveniji Borovniški jamarji že skoraj 40 let raziskujejo jame v Sloveniji. in fotografije iz Borovnice Zato so širši javnosti pripravili predstavitev njihovih dosežkov, odkritij in dogodivšcin. V dvorani nad vrtcem so predstavili raziskave na Rombonskih podih izpred 15 let, zadnja odkritja na Kaninu ter nekaj cudovitih jam na Notranjskem in Krasu – Tau tona, Golobja jama, Jocova jama, Poljanska jama, Podpeška jama, Dimnice, Križna jama, Inox jama, Planinska jama, Jožetov škorenj, Medvedki, Krausova jama, Trhlovca, Velika Rutarjeva jama in še druge ... Po predavanju je sledil redni letni Obcni zbor Jamarskega kluba Borovnica. Uvodna fotografija predavanja je prikazala, kaj je »smisel vsakega jamarja« in koliko dela ga caka po raziskovanju … Zbral Rok Mihevc Danilo Furlan, najbolj znani borovniški Danila pa so prava dodana vrednost. Fo-kšne spomladanske cistilne akcije v svojih poštar, se ukvarja z novim hobijem: vrgel tografije, stari dokumenti, stari casopisi, domovih, garažah in podstrešjih, pa Da­se je v zbirateljstvo zgodovine Borovnice revije, raznorazne knjižice, pisma, dnev-nilo prosi, da ga imate v mislih. On doku-in zdaj ljubiteljsko zbira stare dokumen-niki, listine in tudi kakšne starine, vse, kar mente skenira in vrne nazaj. Poklicete ga te. Kot pravi sam, ga najbolj boli, ko ljudje se nanaša na Borovnico, to zdaj zbira. Išce lahko na 031 223 033 ali na dreamer.a6@ praznijo stare hiše in vse po vrsti zmecejo tudi poštni rog, ki so ga vcasih uporabljali gmail.com ali pa ga pocukate za rokav, ko stran. Mogoce porumeneli papirji za ne-poštarji na terenu. Ce imate kaj že v svojih vam bo dostavil pošto. koga ne predstavljajo nic posebnega, za arhivih ali pa se boste v teh dneh lotili ka- Župnijska organizacija Karitas Borovnica v besedah in številkah Dodobra smo že zakorakali v novo leto, pa mislim, je še vedno cas, da napišem kratko porocilo delovanja ŽK Borovnica v preteklem letu. ŽK Borovnica ima svoje prostore na Paplerje-vi ulici 23, v zgradbi nasproti obcine Borovnica. Dežurstvo imamo organizirano enkrat mesecno, vsak prvi torek. Razpored dežurstev je razviden na vhodnih vratih prostora Karitasa. Mesecno delimo pakete s hrano in higienski-mi pripomocki. Do tega paketa so upraviceni vsi, ki z zahtevanimi dokazili o prejemanju denarnih prejemkov (potrdilo o denarni socialni pomoci, placilna lista, otroški dodatek, invalidnina, od­rezek od pokojnine, potrdilo o brezposelnosti …) ne presegajo denarnega cenzusa, ki ga doloca Škofijska Karitas Ljubljana. Ne glede na denarne prejemke pa lahko vsak- do, ki pride v casu dežurstva, dobi po zmožno­ stih oblacila, obutev, posteljnino, gospodinjske pripomocke, igrace, otroško opremo. Na tem mestu vas prosim, da nam darovane stvari prinašate v casu našega dežurstva oz. po dogovoru, ker je neokusno, da se vrece kopicijo pred vhodom in istocasno onemogocajo dohod do stopnic, ki vodijo v knjižnico. Prinešene stva­ ri naj bodo v takem stanju, kot bi jih sicer še vi lahko uporabljali (oblacila cista, zlikana, ne raz­trgana, igrace še uporabne …). V letu 2019 je 70 prejemnikov prejemalo po­moc v obliki prehrambenih paketov, 39 moških in 31 žensk, od tega je bilo 16 otrok starih do 15 let, 15 posameznikov oz. samskih, 6 starejših od 65 let, ostalo so bile dvoclanske in vecclanske družine. Za pripravo prehrambenih paketov dobivamo hrano iz Slovenke rezerve, iz tako imenovane in-tervencijske zaloge EU hrane, nekajkrat letno, na vsakih osem tednov smo upraviceni do pošiljke hrane od Škofijske Karitas Ljubljana, za ves ostali primanjkljaj artiklov pa je zaenkrat ŽK Borovni-ca še zmožna sama nabavlajti hrano, predvsem gledamo na to, da so artikli cim bolj raznoliki, s tem pa so tudi paketi bolj kakovostni. ŽK Borovnica je v letu 2019 omogocila s so-delovanjem ŠK Ljubljana socialno šibki družini poletno letovanje na morju. Devetim družinam smo z denarnimi boni DZS in MK pomagali pri nakupu šolskih po­trebšcin. V mesecu oktobru smo pripravili Dobrodelni koncert, ki je potekal pod geslom »Dobro iz vsa­kega srca«. Prostovoljne prispevke smo namenili za potrebe delovanja ŽK. Prav tako smo v mesecu oktobru gostili du­hovnika, predavatelja patra Karla Gržana. Sre-canje oz. predavanje smo imeli v OŠ Borovnica. Pater Karl nam je na svoj hudomušni nacin pri­povedoval zgodbice iz svojega življenja in nam je preko tega želel sporociti, da je življenje dobro in vredno. V tednu pred zahvalno nedeljo smo imeli akci­jo zbiranja poljskih pridelkov in ozimnice. V mesecu decembru pa je potekala v vrtcu Borovnica akcija zbiranja hrane, higienskih pri­pomockov in priboljškov sladkih pregreh. Od­zivnost akcije je bila nadvse razveseljiva. Hvala otroci, hvala vzgojitelji, hvala starši, hvala babice in dedki. Hvala vsem, ki ste poleg artikla doda­li tudi šcep ljubezni in socutja do tistega, ki je dobil darovano. Kljub svetu, ki mu primanjkuje empatije, socutja in hvaležnosti pa clovek ob ta­kem trenutku še vedno ne izgubi upanja v dobro, v ljubezen do bližnjega, v svet, kjer vrednote za življenje še štejejo … Sodelavke pa ne pozabimo tudi na naše starejše, osamljene in bolne. Za veli­konocne in božicne praznike smo jih obiskale na njihovih domovih in domovih za ostarele. Poleg obiska smo jih razveselile tudi z daril­cem in vošcilom, ki smo ju same pripravile. Za binkošti smo za starejše in bolne pripravile sre-canje s sv. mašo, pri kateri smo tudi same sode­lovale. Med sv. mašo se je podeljevalo bolniško maziljenje. Med ljudmi je zakoreninjen strah, da je zakrament bolniškega maziljenja zadnje deja-nje pred smrtjo. Vendar ni tako. Vsak, ki resno zboli ali se mu v isti resni bolezni stanje ocitno poslabša, lahko obhaja ta zakrament. Po maši smo nadaljevali z druženjem v župnijšcu, kjer smo pripravili še pogostitev. ŽK Borovnica ima na razpolago za izposojo 5 negovalnih postelj, 1 sobno stranišce, 1 prosto stojeci trapez in 2 invalidska vozicka. Kontaktna št. je: 031 455 668 Damjana Košir So ljudje, ki ti polepšajo dan, te iz težkih trenutkov prestavijo v lepe, ti od svojega odstopijo del, te prijetno presenetijo, ko to najmanj pricakuješ. So ljudje, ki preveckrat dajejo in premalokrat jemljejo, te osrecijo, da so sami srecni. So ljudje, kjer je beseda -HVALA- premalo! So ljudje, ki so -LJUDJE! Dobro se povrne z dobrim. Naj bodo CAS, SRECA in ZDRAVJE vedno na vaši strani! Nov kacanski gasilski dom: “Narejen je najtežji izpit na faksu.” Po letu in pol prizadevanj je Prostovoljno gasilsko društvo Brezovica pri Borovnici le dobilo vodno soglasje s strani Agencije za vode Republike Slovenije pri gradnji novega oz. prenovljenega gasilskega doma. Ne gre še za gradbeno dovo­ ljenje, a »opravljen je najtežji izpit na faksu«, je pojasnil pred­ sednik Ciril Trcek. Ideja za širitev in posodobi­ tev gasilskega doma se je po­rodila že pred 5 leti, je rasla in zorela, zadnjih nekaj let pa se intenzivneje ukvarjajo z njeno realizacijo. Dom je enostavno postal premajhen oziroma je društvo postalo preveliko za ta dom. »Predvsem gre za to, da lahko intervencija poteka ne­moteno, da ti ni treba najprej avta ven zapeljati, da se lahko gasilci oblecejo, da lahko nor-malno odpreš omaro … In ce želimo nekoc kupiti nov avto …«Preden pa se zakoplje prva lopata, vsi vemo, kako je s pa-pirji in birokracijo. Najvecja te­žava je bila, kot receno, prido­biti soglasje Direkcije za vodo, saj je dom na poplavljenem in erozijskem obmocju, zraven je potok. »Zaradi tega smo ne­koliko spremenili projekt. Del doma smo odmaknili od vode, premakniti smo morali parkir­ne prostore, saj so bili narisa­ni na poplavljenem obmocju. Zgornjo etažo, ki bi morala po prvotnih nacrtih gledati ven proti potoku, smo morali skraj­šati, pa ceprav bi bila štiri metre v zraku.« Ugotovili so tudi, da so sanitarije in bife crna gra­dnja, tako da se je še legaliza­cija zavlekla za pol leta. In kako bo zgledal prenovljeni gasilski dom? Kljucno je, da bo vse sku­paj vecji za 90 kvadratnih me-trov. Spodaj bo garaža, visoka štiri metre in tako bo dovolj prostora za dve tovorni vozili, zgoraj pa vecja dvorana. Vhod v njo bo s strani bifeja, kjer bodo stopnice, v vmesnem nadstro­pju pa še cajna kuhinja, prostor za arhiv in pisarna. Nacrti so tako znani, del papirjev je pod streho, zdaj morajo dovoljenja zaradi spremembe projekta še enkrat dati obcina, komunala, elektro in Arso okolje, nato pa upravna enota še gradbeno do-voljenje. Predsednik Trcek pri tem ne pricakuje težav in po najbolj optimisticnih ocenah bo to lahko do pomladi. Ko bo vse crno na belem, bo najprej treba pospraviti dom, odstra­niti streho, delno porušiti stav­bo in jo pripraviti na gradbena dela. Kdo bo izvajalec, še ni znano, Trcek pa pricakuje, da bo opravljenega veliko prosto­voljnega dela. »Položiti bo tre­ba plošcice, narediti tlake, tukaj racunam na kakšnega mojstra iz društva. Kar se pa tice sta­tike in gradnje, pa raje to pre­pušcamo stroki.«Pa financna sredstva? »Tri cetrtine sredstev prve faze imamo. Ta je ocenje­na na približno 80 tisoc evrov. Pol bo dala obcina, pol društvo. To je denar, ki ga zaslužimo od veselice, prodaje koledarjev, prostovoljni prispevki, dona-cije, clanarina …« Sredstva se zbira še naprej, saj je to le prvi del gradbene faze, toliko, da je dom pod streho, v drugem delu na vrsto prihajajo ostala dela. Vozilo pa naj bi pod stre-ho zapeljalo še letos, v celoti pa bo dom narejen cez dve leti, odvisno od sredstev, pravi Ciril Trcek. Kot predsednik društva pravi, da je zelo zadovoljen s so-delovanjem obcine in župana pri tem pomembnem projek­tu. »Obcina se trudi po svojih moceh, tako financno kot tudi z raznimi predlogi, iskanjem rešitev in cenejših ponudb. Del zemljišca, ki je onemogocal ta projekt, je prepisala društvu na svoje stroške.«Odzivi ljudi, predvsem seveda Kacanov, so zelo razlicni, po pravici pove Trcek. »So tisti, ki pravijo, kaj se gremo, da tega ne rabimo in so tisti, ki menijo, da bi to lahko naredili že 20 let nazaj. Vsake oci imajo pac svojega malar­ja. Že vsak pri svoji hiši ne ve, kaj bi rad, kaj šele pri takem objektu, ko je vpetih veliko lju­ di.« Rok Mihevc Sredstva za prenovljen gasilski dom lahko darujete tudi vi: TRR: SI56 1914 6501 3855 729 Namen: Za gasilski dom PGD Brezovica pri Borovnici Brezovica 42, 1353 Borovnica Hvala in z gasilskim pozdravom na pomoc! Kultura v Borovnici hodi Že drugo leto zapored je bila kultura v Borovnici na praznik 8. februarja obeležena na prav poseben nacin. Eva Premk Bogataj. Hiša je bila na­mrec inspiracija za pisateljico, za vse življenje. »Clovek lahko daje samo to, kar je prejemal in v tej hiši je moja mama imela vse. Prekrasen vrt s poto­kom, kjer je crpala romanticne zgodbe. Obenem je imela vso ljubezen ob svo­jem ocetu, ki je bil priznan matematik in fizik in je žal v njeni zgodnji mlado­sti umrl. Ko so morali na hitro prodati hišo, je bilo to zanjo kot konec življe­nja. Borovnica ji je bila raj, Ljubljana se ji je zdela kot pekel. Nato se ji je v mestu s knjigo odprlo okno v svet. Po-stala je prva dama slovenske literarne zgodovine, ki je imela kot ženska svoje mesto na fakulteti. Bila je iniciatorka t.i. ženske literature, torej ženskih ustvarjalk, nato tudi mladinske litera­ture in literarnega dialoga. Sem zelo vesela, da je tukaj tudi knjižnica poi-menovana po moji materi in da ima tudi bodocnost v drugih prostorih, kjer se bo vsa ta literatura, tudi Mari­na, ki smo jo poslali sem, lepo hranila. Svojci smo hvaležni Borovnici, za kar je storila v spomin moji materi, saj s tem hrani tudi svoje lastne korenine.« Kobijeva vila, ena najlepših stavb v Borovnici Ste že slišali za Kobijevo vilo, ki se je nahajala nasproti današnje indu­strijske cone? Marsikdo še ni, saj ni bila najbolj znana stavba, ceprav naj bi bila najlepši objekt v Borovnici pred 2. svetovno vojno. Nekaj vec je o njej je povedal clan upravnega odbora HUD Karel Barjanski, Jože Zorman. Zgrajena je bila leta 1922, v njej pa je živel Anton Kobi, eden izmed štirih najbogatejših in najvplivnejših v kraju. Poleg njega so bili »borovniški velja­ki« v tistem casu še Švigelj, Petric in Majaron. Kobi je imel desno od via-dukta žago, zraven nje pa še poslovne objekte, kasneje stolarno in pa svojo vilo. Odkupil je stolarno v Bistri in jo preselil v Borovnico in za tisti cas je bil tehnološko zelo napreden. Vodno kolo je zamenjal z vodno turbino in zgradil še parno žago. Bil je tudi druž­benopoliticno zelo angažiran, tudi kot deželni poslanec na Dunaju. Imel je štiri sinove in njegovo žago je prevzel sin Anton, ki je nadaljeval delo. Kupil je »lokomobivo«, torej parno žago, ki je poganjala še elektricni dinamo za razsvetljavo, kar pomeni, da smo v Borovnici že leta 1918 imeli elektriko. Dve leti kasneje je ustanovil stolarno z imenom »Prva kranjska tovarna za upognjeno pohištvo«. Izdelovali so stole, gugalnike, mize s struženimi nogami in kasneje še barvo za ladje. Bil je tudi izumitelj, kot prvi je izna­šel nacin, kako kriviti bukov les, da ne poci in obstane. Svojo uspešno pod-jetniško kariero je nadaljeval vse do bombardiranja med 2. svetovno vojno. Njegov brat Srecko je v Podpeci usta­novil tovarno obešalnikov, žago ter dve trgovini, med drugim v Greben-cevi kleti. Tudi druga dva brata Karl in Lado sta bila uspešna podjetnika z lesom. In kaj se je zgodilo s Kobijevo vilo in tovarno, katere fotografije smo lahko videli na predstavitvi? Kot veci­na objektov v okolici viadukta je bila v bombardiranju delno porušena, zato so tu Nemci naredili prostor za nem­ško obvozno progo. Po koncu vojne je oblast vecino Kobijevega premoženja nacionalizirala, ustanovljen je bil le­snoindustrijski obrat, ki se je kasneje preimenoval v Liko. Stara obvozna nemška železniška proga Pohod se je nato ob Borovnišcici nadaljeval proti Dražici, kjer so nam predstavili staro obvozno nemško že­lezniško progo. Nemci, ki so vladali na tem obmocju, so namrec videli, da je bil viadukt po bombandiranju tako nacet, da ga niso mogli vec popraviti. Zato so se odlocili, da bodo uredili ob-vozno progo. Z deli so priceli leta 1945, potrebovali so veliko gramoza in ka­menja, da so to nasuli. Z materialom ni bilo težav, saj ga je bilo veliko od po­rušenega mostu. Morali pa so porušiti nekaj objektov, da so naredili prostor za obvoznico. Z gradnjo so priceli pri cuvajnici 666, kjer se je proga spustila do Jel in Dražice. Tu je zacela preckati polkrožno dolino in se nato prikljucila pri Peku, na vznožju Trebelnika. Od tam je šla proti Stari postaji spet z ve­likim naklonom. Potniška železniška postaja je bila pri cuvajnici 411, dokler niso postavili današnje postaje. Progo je delalo 300 nemških delavcev, bila je dolga 2,5 km. Šlo je za provizoricno progo, saj so lokomotive zelo težko vozile vagone. Enotirna nemška voz­na proga je bila v uporabi do leta 1947, nova oblast pa je z delovnimi akcijami zgradila novo drugo obvozno progo od Preserja do stare postaje, dolgo 12 km. S Preserja pa zato, da so znižali naklon. Novo obvoznica je bila enotir­na do leta 1960, ko so dodali nov tir in železnico elektrificirali. Freska sv. Krištofa v Zabocevem starejša od Mrtvaškega plesa v Hrastovljah Naslednja postaja je bila cerkev sv. Janeza Krstnika v Zabocevem. Prvi zapis o vasi sega v leto 1260, takrat je bilo Zabocevo prvic omenjeno koz »Zobozoi« in ta cas sovpada z usta­novno listino kartuzijanskega samo­stana v Bistri. Prva omemba cerkve je iz leta 1526, ko je cesar po grajskih cer­kvah pobiral dragocenosti, ki jih je po­treboval v vojni proti Turkom. Knjiga Slava vojvodine Kranjske pa jo ome­nja kot podružnico preserske župnije. Zgrajena je v zgodnjegotskem stilu in doživela je kar nekaj prenov. Temeljita, leta 1968, pa je prinesla odkritje freske sv. Krištofa, ki naj bi bila najstarejša freska te vrste. Strokovnjaki so jo uvr­stili v prvo polovico 14. stoletja, bila pa naj bi starejša od Mrtvaškega plesa v Hrastovljah. In zakaj sv. Krištof? Tod mimo je šla vcasih furmanska pot na Rakitno, ta svetnik pa je zavetnik po­potnikov in voznikov. Ples in harmonika pri Kanjcu Prav veselo in še vedno kulturno vzdušje se je nadaljevalo v Zaboce­vem pri »Kajncu«, kje je ob manjšem okrepcilu zapel Moški pevski zbor Štinglc, zaplesali so tudi folklorniki. Pohodniki smo si lahko ogledali tudi hišo pri Kanjcu in slišali nekaj vec o nekdanjem družabnem življenju, ki se mogoce današnji mladini zdi kot znanstvena fantastika. V 50. letih prejšnjega stoletja so se v stari hiši ob koncu tedna zbirali mladi z vasi, kjer so prirejali plese in se je zbralo tudi 20 ljudi. Rotov Tone je poskrbel za glasbo s harmoniko, otroci, ki so prišli zraven, so imeli prostor na krušni peci. Ker so nato fantje odhajali v vojsko, nekatera ženske pa so se omožile in odselile, je zadeva pocasi zamrla. Kasneje so v tej hiši organizirali obisk sv. Miklavža za vaške otroke. Mlin in žaga pri Ivanovih v Brezovici Pred nami pa je bila še zadnja posta­ja tokratnega Kulturahoda in sicer pri Ivanovih v Brezovici pri Borovnici. Tu so svojo hišo in posest zgradili Maja­roni, ki so imeli žago ob Borovnišcici. Hiša je bila zgrajena po enakem prin­cipu kot hiša župana Verbica v casu gradnje viadukta. Majaron je imel tri sinove, eden je živel v Borovnici na prostoru, kjer je danes TVD Partizan, drugi se je preselil na Gric, tretji pa je ostal v Brezovici. Ker kmeckega življe­nja ni bil vajen, je posest prodal Ma­kucevim oz. Ivanovim iz Zabocevega. Ogledali smo si lahko še do potanko­sti kot pred sto leti enako ohranjenega mlina in žage na vodni. Kot je povedal lastnik Janko Kržic, je tu njegova stara mama v mlinu mle-la še do leta 1970. Rok Mihevc V organizacijah HUD Karel Barjan-ski, KD Borovnica in Društva Zabo-cela se je zgodil »Kulturahod 2020«, ki je pritegnil približno 150 kulturnih pohodnikov. Kulturni ne samo zato, ker so se lepo obnašali, ampak predvsem, ker so na ne prevec zahtevnem poho­du z zanimanjem prisluhnili razlagi o znamenitostih našega kraja na tej poti. Od rojstne hiše Marje Boršnik in Kobijeve vile do nemške obvozne proge, cerkve v Zabocevem, Kanjceve domacije in hiše pri Ivanovih. Pisateljica Marja Boršnik je v Borovnici videla raj Pred Galerijo Barje je ob pogledu na Košutovo hišo nekaj vec o dr. Marji Boršnik povedala njena hci Franciška Premk, prisotna je bila tudi vnukinja Sadjarsko društvo dobilo Od trgovca do novega podpredsednika “aktivista” Že kar nekaj mesecev deliti tudi drugim. »Moja želja skritih pasteh naših bivalnih je ozavestiti borovniško kotli-prostorov. je minilo od zaprtja no o problematiki elektroma- »Španckove štacune«, gnetnega sevanja. Ne kar tako, Vabilo Jožeta Jurcka: nato odprtja nove ampak z argumenti in predlo-Gibanje za zdravo tehno­trgovine Spar …gi, kako to težavo rešiti in iti v logijo vabi na okroglo mizo dialog s pristojnimi službami, »Skrite nevarnosti naših bi­ Ljudski glas pravi, da po-ki upravljajo s to tehnologijo. valnih prostorov«, 13. marca greša tisto »dušo« trgovine, ki Sem aktivni clan Gibanja za 2020 ob 18. uri v Osnovni je bila tudi prepoznavni znak zdravo tehnologijo, ki opo-šoli Borovnica. PredavateljJurcka. V podjetju so zdaj po-zarja, da sevanje na daljši rok bo Igor Šajn, ustanovitelj spravili in prodali že skoraj vpliva na cloveka in vsa živa stavbne in bivalne biologije vso opremo, prostor se prazni bitja. Problemi se na primer že v Sloveniji, ki je povezan tudi za morebitno novo knjižnico. pojavljajo pri cebelah. Namen z mednarodno organizacijo Kot je povedal Jože Jurcek, je gibanja ni prepreciti novodob-stavbne biologije SMB 2015. še vse v dogovarjanju, saj so ne tehnologije, ampak jo imeti Glavni poudarek predava-bile dolocene težave, pred-pod nadzorom. V slovenskem nja bo na elektromagnetnih vsem je bilo treba odpraviti prostoru se je treba vec pogo-sevanjih: najvecje napake administrativne ovire. Dogo-varjati na to temo in z dialo-pri reševanju te problemati­vor z obcino je zelo blizu, ze-gom pristopiti k težavam. Po-ke, splošni nasveti za vsako lena luc proracuna je prižga-membno je, da se stroka sreca družino, resnice in miti o na­na, caka se torej na odlocitev. in izmenja svoje poglede, so pravah, ki naj bi nas varovale »Želim si, da bi bil ta prostor v pa že bili pri tem prvi uspehi pred elektromagnetnim seva­dobrobit obcini in obcanom,« z razpravo na ministrstvu in njem, prihaja peta generacija pravi Jurcek.shodom pred stavbo Agencije mobilne telefonije – pozitiv- In kaj zdaj pocne, ko ne za komunikacijska omrežja in ni in škodljivi ucinki 5G. Po hodi vsakodnevno v »nabavo«, storitve RS. Opažam dolocene koncu predavanj bodo možna ko se ne ukvarja vec s trgo-premike v miselnosti ljudi in tudi vprašanja na to tematiko. vinskim poslom? »Predvsem pozornosti medijev.« Gregor Vstop je prost. sem si kar malo oddahnil, da Kos, Igor Šajn, Sanja Loncar; Rok Mihevc nisem vec toliko vpet v ta pri-to je le nekaj imen ljudi, ki na mež globalizacije. V meni je razlicnih koncih po Jurckov­vedno vel duh humanizma, bil ih besedah opozarjajo na to sem na primer tudi prostovo-problematiko. Jože Jurcek je ljec v Hospicu in zdaj mi je ve-povabil na okroglo mizo tudi liko lažje.« Tako ima nekoliko Igorja Šajna, ki bo marca v vec casa, da se posveca neka-borovniški osnovni šoli. Z njo terim stvarem, ki jih zdaj želi želi ozavestiti Borovnicane o KD Borovnica,Folklorna skupina Šumnik vabi na letni koncert: V soboto, 25. januarja najvec dela. Clani društva so Ivana Korošca v dveh krožkih 2020, je potekal obcni obrezovali drevje na Košuto­ izdelovali kreme, ki so jih ka­ zbor Sadjarskega dru­štva Borovnica, ki se ga je udeležilo vec kot 50 vem vrtu, ki je v zadnjih mese­cih dobil zavidljivo podobo, na katero so v društvu zelo pono­sni, želijo pa si, da vrt ostane sneje otroci uspešno prodali na decembrskem božicnem sejmu. Gospod Cerk je še povedal, da si želi, da se šolski krožek clanov društva. urejen in cist. Na vrt zahajajo ohrani tudi v bodoce in s tem tudi otroci iz vrtca, ki ga upora­ spodbuja otroke pri ravnanju z Poleg pregleda leta 2019 in bljajo za igro, tam pa je tudi šol­ okoljem. novih zadolžitev, ki društvo ski ekovrt, na katerem se otroci Ravnanje z okoljem sadjar- cakajo v letu 2020, so v sad­ (prvic) spoznavajo z ekološko skemu društvu ni tuje. Tako jarskem društvu prvic izvolili pridelavo. kot vsako leto so tudi v prete­ podpredsednika – ta je postal klem letu sodelovali v vsakole- Andrej Jurcek. Najbolj pomembno je tni cistilni akciji, kjer so nabrali Prva tocka dnevnega reda je pridobivanje novih znanj veliko smeti, vsekakor prevec bilo porocilo o delu za leto 2019. Avgusta se je društvo odpra­ za okolje, v katerem sobivamo. Kot je dejal predsednik sadjar­ vilo na izlet v Gornjo Radgono, Najvecja novost v društvo skega društva, gospod Rudi kjer so med drugim obiska­ je prevzem nove vloge – brez Cerk, je bilo leto 2019 težko, a kljub temu so pridelali veliko in nadaljevali z metodo biodi­namike. Veseli ga dejstvo, da so se clani društva kar osemnajst­ li tudi lokalno kmetijo in si ogledali, kako pri njih poteka kmetovanje po biodinamicni metodi. »Znanje je nekaj, cesar ti nihce ne more vzeti, zato je glasu proti so namrec sprejeli sklep, da podpredsednik Sad-jarskega društva Borovnica postane Andrej Jurcek, ki se zaveda pomembnosti ohrani­ sobota, 14. marec 2020, ob 19. uri, v OŠ Borovnica krat zbrali in mešali preparate po biodinamicni metodi, ki so jih kasneje uporabili na svojih vrtovih in sadovnjakih. toliko bolj pomembno, da se iz­obražujemo na vseh podrocjih in pridobimo nove izkušnje,« je zbranim delil gospod Cerk. tve društva na kakovostni rav­ni, zato se bo z veseljem priucil vseh novih znanj, ki mu jih bo predal predsednik Rudi Cerk. Gostje: Folklorno društvo Gartrož Nova Gorica V marcu je imelo sadjarsko društvo polne roke dela Zato si bo tudi v prihodnje prizadeval za vec strokovnih predavanj v društvu. V duhu Ob koncu so se vsi zbrani lahko podružili še ob okusnem kosilu in nadaljevali s prijetnim Šelestet Trio Dolce Marca, ko se narava komaj nenehnega ucenja in izobra-sobotnim popoldnevom.prebuja, ima sadjarsko društvo ževanja so v Osnovni šoli dr. Špela Bizjak Društvo ŽPZ Tonja iz Borovnice vas vabi na Vabilo Koncert kantavtorja Prva pomoc in uporaba Adija Smolarja AED aparata v nedeljo, 8. 3. 2020, ob 18.00, v vecnamenski prostor Društvo podeželskih žena Ajda Borovnica vas v cetrtek, 5. marca, OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. ob 16. uri vabi na prakticno delavnico PRVE POMOCI IN UPORABE AED APARATA, ki bo v dvorani nad vrtcem Borovnica. Vstopnice, po deset evrov za odrasle in pet Strokovni delavci Centra za krepitev zdravja Vrhnika nam bodo osvežili evrov za otroke, bodo naprodaj uro pred znanje prve pomoci in koncertom. uporabe AED aparata skozi predavanje in prakticni prikaz. Vabljeni! Glede na to, da se kadarkoli lahko znajdemo v situaciji, ko smo prvi na mestu in nekomu morda rešimo življenje, je delavnica namenjena prav vsakomur. Vabljeni! Aktivnosti starejših gasilcev in gasilk v letu 2019 Vabilo DU Borovnica vabi vse clanice in clane na redni zbor clanov, ki bo v cetrtek, 12. marca, ob 13. uri v gostilni Godec. Po rednem delu bomo v prijetnem vzdušju pocastili dan žena, pa tudi za mucenike se bo kaj našlo. Lepo vabljeni! Koncnica na dosegu roke V minulem letu so bili starejši starejših gasilcev se je uvrstila – udeležba na Florjanovi maši, gasilci in starejše gasilke (vete-na 1.mesto, kar pomeni, da sta gasilska strokovna ekskurzija rani) zelo aktivni, predvsem na si obe ekipi prislužili vstopnico na Ptuj in okolico v organizaciji tekmovalnem podrocju.za regijsko tekmovanje. Tudi GZ Vrhnika, srecanje starejših Na tekmovanju za notranj-tam sta pometli s konkurenco gasilk in gasilcev v PGD Log, ski pokal v Logatcu so dosegli in domov znova odnesli najve-obisk starejših clanov na domu, 1. in 2. mesto. Na srecanju cla-cje pokale ter uvrstitev na dr-pomoc pri prireditvi »Noc pod nic – gasilskem tekmovanju v PGD Laze-Jakovica – so se veteranke uvrstile na 3. mesto. Za tekmovanje GZ Vrhnika je bilo treba nabrati nekaj tekmo­valnih izkušenj, zato so starejše gasilke odšle na meddruštveno tekmovanje za pokal Simona Jenka v Študo pri Domžalah. Tam so se uvrstile na 1. mesto in dobile tudi prehodni pokal. Ta dan je bil za naše tekmoval­ne enote še posebej uspešen, saj so veteranke nato dosegle 1. mesto tudi na gasilskem tek­movanju GZ Vrhnika na Dre-novem gricu. Tudi moška ekipa žavno tekmovanje, ki bo letos maja v Celju.Treba je omeniti, da se starejše gasilke udeležu­jejo tudi tekmovanj izven GZ Vrhnika – v Bohinjski Bistrici, Mirni Peci, Domžalah, Mozirju ter povsod dosegajo lepe rezul­tate in pokale.Za vse dosežene uspehe je bilo potrebnih veliko vaj in discipline pri udeležbi. Seveda gre zahvala tudi men-torju Viliju Mevcu za potrpe­žljivost in strokovno vodenje, saj je državni sodnik. Starejši gasilci pa niso aktivni le v tek­movalnem smislu, saj se udele­žujejo tudi ostalih aktivnosti viaduktom« in raznos koledar­jev. V preteklem letu pa smo se žal poslovili tudi od dolgo­letnega clana društva in clana veteranske ekipe tov. Jožeta. V letošnjem letu nas caka dr­žavno tekmovanje v Celju, kjer bo mocna konkurenca, zato bo potrebnih kar veliko vaj, s ka­terimi bomo zaceli prav kmalu. Ob tem naj povabimo vse za­interesirane starejše obcane in obcanke, da se nam pridružijo, ce jih zanima gasilstvo in dru­ženje v tekmovalnem duhu. Z gasilskim pozdravom »Na pomoc«. PGD Borovnica V zadnji številki je pri prispevku Franja Modrijana »Košarkarji ponovno dejavni« pomotoma izpadla fotografija košarkarskega turnirja. Trenutek ujet v objektiv fotoaparata prilagamo tukaj. Košarkarjem želimo mirno roko in dober met (op. uredništva). Clanska ekipa FBC Borovnica v letošnji sezoni nastopa v mednarodni ligi IFL, kjer sodelujejo najboljše 3 ekipe iz Slovenije, Avstrije in Madžarske. Tekme so izredno napete in zanimive, vsak pa lahko premaga vsakogar, zato bodo prva štiri mesta, ki vodijo v koncnico, znana šele v za­dnjem krogu. Borovnicani so trenutno na 3. mestu, osvojili so 29 tock. Sezono so zaceli zelo dobro, saj so nanizali 4 zmage in poraz, med drugim dvakrat vzeli skalp tudi aktualnim pr-vakom iz Škofje loke, na gosto­vanju novembra na Madžar­skem in Dunaju so zabeležili 2 tesna poraza, od takrat pa na vsaki tekmi zmagali.Ekipa se je v primerjavi z lanskim letom okrepila. Mesto trener­ja je prevzel Benjamin Bajec, vrnila pa sta se “Ceh” Robert Košir ter Rok Korošec. Po po­škodbi se je vrnil tudi Matjaž Brlogar. Menjala pa se je tudi dvorana, saj so letos Borovni-cani domacini na Dobrovi, v tamkajšnji OŠ. Trenutno je pred Borovni-cani še en tekmovalni vikend rednega dela (domaca tekma proti Polanski Bandi 22. 2. in gostovanje proti Beljaku 23. 2., na katerih morajo za uvrsti­tev v koncnico zmagati vsaj enkrat. Po tem se bo zacela slovenska liga, sredi marca pa sledi zakljucek IFL lige. Naslednje domace tek­me:22. 2. 2020 ob 19:00 FBC Borovnica : FBK Polanska Banda (OŠ Dobrova)22. 3. 2020 ob 19:00 FBC Borovnica : FBK Insport Škofja Loka (OŠ Dobrova) Clanice Clanice FBC Borovnica so v letošnji sezoni tekmovale le v Pokalu Slovenije. Na dveh pol-finalnih tekmah so jih ugnale novinke, ekipa iz Škofje Loke. Na tekmi za tretje mesto pa so morale priznati premoc ekipi iz prestolnice, FBK Olimpiji Ženske, in na koncu osvojile 4. mesto. Mladinci U19: Mladinci do 19 let so v letošnji sezoni že zakljucili z tekmovanjem. Borovnica je v kategoriji U19 igrala po pre­moru treh sezon, združeni igralci ekip U16 in clanov, pod taktirko Benjamina Bajca, so na šestih tekmah zabeležili 2 zmagi in 4 poraze in osvojili 3. mesto. U16 Mladinci do 16 let po 5 odi­granih turnirjih lovijo vsto­pnico za koncnico. V nedeljo, 1. 3. 2020 bodo dejavni na do-macem parketu v OŠ Borov­nica, kjer potrebujejo zmago na obeh tekmah. U13 Mlajši decki do 13 let pa so po koncu rednega dela trdno na prvem mestu lestvice in ne­strpno pricakujejo finalni tur­nir, ki bo 29. marca v Kranjski Gori. Na zadnjem turnirju v Ljubljani so zabeležili dve vi-soki zmagi, v tej sezoni pa še ne poznajo poraza. Borovniška liga Tradicionalno tekmovanje Bo-rovniška Liga, ki ga letos orga­niziramo že 20. leto, se pocasi preveša v zakljucne boje. 80 prijavljenih igralcev v 8 ekipah se bori za naslov prvaka. Pol-finalni obracuni se bodo odi­grali 28. februarja in 6. marca, finalni turnir pa 13. marca. Za aktualne novice o našem klubu pa obišcite našo spletno stran www.fbcborovnia.net ali naš FB profil www.facebo-ok.com/fbcborovnica/ pripovedovanju jo je poklical k sebi in nam pokazal, kako Najmlajši pri borovniških lovcih mu pri lovu pomaga tudi ona. Tako smo npr. videli, kako pri­ divje živali. Tam smo se usta-res lep izlet in veliko koristnih vili in pogledali, kaj vse nas zakaj moramo dati hrano pod okrepcali s toplim cajem in jago. Tako smo lahko poskusili njuni lobanji. informacij, ki so jih naše male obdaja. Najprej smo zagledali vecji kamen. Razdelila sta nam piškoti, ki sta jih lovca pripe-piskati na pišcal, s katero klice-Medtem ko nam je Maj raz-bucke z odprtimi usti spreje­krmišce, opazovalnico, silos storže koruze, ki smo jo potem ljala s seboj. Po malici nam je jo racke. Ogledali smo si nož, lagal o lovskih aktivnostih, ga male od njiju. in še kaj. Tam sta nam pove-rupkali in koruzna zrna razpo-Maj pokazal, kaj vse se skriva v ki ga vedno spremlja. Pokazal je njegova lovska psicka Lejsi Za vrtec Borovnica dala, kako lovci pozimi hrani-redili po celi jasi. njegovem lovskem nahrbtniku, nam je tudi koži nutrije in lisi-pridno cakala kakšnih 100 m zapisalajo živali in zakaj. Izvedeli smo, Ker smo že delali, smo se ki ga vzame vedno s seboj na ce. Najbolj zanimivi pa sta bili stran od nas. Po koncanem Jana Sedej Na Smokuškem vrhu Pravijo, da se nad Begunjami posejani po gorenjski ravnini, Naša skupina se je umaknila na vzpenja vrh, s katerega je naj-na Blejsko jezero, v daljavi pa na varnejši del v objem dreves in lepši pogled na gorenjsko rav-zasnežene gore. Privošcili smo uživala v dobrotah iz nahrbtni­nino in gore. V PD Borovnica si manjši prigrizek. Obiskoval-kov. Na posameznih drevesih smo sklenili, da ga obišcemo. cev je bilo veliko, vecinoma so so postavljene pticje valilnice. 9. februarja smo se zbrali na jih spremljali njihovi štirinožci. Na eno so pohodniki obesili železniški postaji in se odpe-Lahko bi se reklo, da smo imeli hrano za ptice. Okoli nje se je ljali v Begunje na Gorenjskem. pasjo razstavo na prostem. zbralo manjše število sinick, ki Po uvodnem pozdravu in pred-Nadaljevali smo mimo San-so previdno priletele po kakšno stavitvi ture, smo se vzpeli po kaške koce, pa malce gor in zrno. Prav prijetno jih je bilo Petrovi poti, ki vodi bolj ali malce dol mimo lovske koce, ki opazovati. manj strmo v gozd. Oznace-so jo postavili na razglednem Ob povratku smo imeli pri na je s Petrovim kljucem. Pri »platoju«. V prijetnem klepetu Sankaški koci daljši postanek kapelici križevega pota smo si smo hitro dosegli 1122 metrov saj se otroci niso mogli upre­na ravnem malce odpocili. Ca-visok razgledni Smokuški vrh. ti toboganom in so si res dali kala nas je še zadnja strmina in Kakšen meter od skalnega roba duška. Tudi pri cerkvi, kate­že smo bili pri cerkvi svetega je postavljena klopca, s katere ro v zapisih omenjajo že v 14. Petra. Res se nam je ponudil lahko opazujemo prostranstvo, stol., smo se še malo ustavili. cudovit razgled na kraje, ki so ki ga omejujejo zasnežene gore. V tistem casu je dajala zavetje Decembrski izlet na Kopitnik bežecim pred Turki, pa tudi njo mreža pokriva brezno, ki krogu smo si povedali, kaj nam romarje je sprejemala. Vrata so vodi v jamo, katera naj bi imela je bilo najbolj všec in se do na­bila odprta. Nekateri smo si jo po ljudskem izrocilu zdravilno slednjic poslovili. ogledali …obledele freske, ka-moc, s podzemnim rovom pa Hm, pomlad se bliža… le tere je zob casa že nacel, zani-naj bi bila celo povezana z gra-kam jo bomo mahnili nasle­miva stebra in strop…. še nekaj dom Kamen. Še spust po strmi dnjic? korakov okrog cerkve do kape-potki prepredeni s koreninami Za MO PD Borovnica lice, ki stoji za cerkvijo. Pred in že smo bili na izhodišcu. V zapisala Tatjana Peclin Mladi planinci na Kraški rob V PD Borovnica smo se de-grizli v breg. Na vrhu smo se loženje. Malo smo pocili pri cembra z družinami odpravili ponovno sestali in naredili kapelici svete Lucije, kjer si na Kopitnik. To je 919 m visok skupinsko fotografijo. V doli-lahko z zdravilno vodo, ki je v Nedelja, 19. januar – Na prvi cinami. Pod nami je bila gru-varjali sva se o letalih in letenju vrh nad Vipavsko dolino. Z av-no se zaradi megle ni videlo, majhni skalnati kotanjici, tudi izlet v 2020 smo šli na Primor-casta vas Crni Kal in železni-in sva spregledali markacijo. tom smo se pripeljali nad vas prva skupina se je tudi že do-umijete oci. sko. Z avtoceste smo zavili pri ca. Edino v majhno jamo smo Kar naenkrat ni bilo nikogar dobra namrazila, ko je cakala Vitovlje, ki leži na približno Vseh 21 udeležencev se nas izvozu Kastelec. Pot do izho-se spustili pod pecino. V jami nikjer. Leja je modro ugotovi­drugo. Zato so pohiteli na­ 400 metrih nadmorske višine. je ponovno zbralo skupaj ob dišca je bila slikovita. Ko smo so se blešcali preprosi kapni-la, da so se njeni starši izgubili. prej in še malo naokrog. Tudi Najprej smo se kar strmo Vitovskem jezeru. Tam smo izstopili iz avtomobilov, je bil ki. Nekateri planinci so v njej, Ustavili smo se tudi pri cerkvi mi se nismo dolgo zadrževali vzpeli do cerkve svete Marije, naredili še eno, manj »zmr-razgled preko viadukta na eno pa tudi zunaj, malo popleza-Marije Snežne. Izlet je bil pri­ na vrhu. Hitro smo pomalica­ kmalu za tem smo se razpo-znjeno« fotografijo. Na parki-stran do Kopra in na drugo do li. Pred jamo smo pomalicali. jeten. Pecat so mu dali razgledi, li, pobrali nekaj smeti, ki so jih redili v dve skupini. Hitrejši rišcu nad Vitovljami smo sli-Trsta. Zadaj so se blešcali Dolo-Tam sem pestovala dojencico veter, sonce in smeh. Nekateri pustili naši predhodniki in se in malo starejši so pohiteli koviti izlet zakljucili z bansom miti. Takoj nad izhodišcem so Iris, staro 3 mesece. Kako me je so tudi že kupili nalepke PZS za po krožni poti odpravili proti naprej, v »mlajši« skupini pa dolini. Na slikoviti Napoleo-Steza in se zadovoljni odpeljali bili ostanki gradu, kamor smo gledala. Take stvari ne pozabiš. tekoce leto. Po zakljucku izleta smo se prilagajali predvsem novi cesti nam je skozi oblake proti domu. prišli preko mostu. Spodaj, pod ‘’Pocortala’’ sem tudi njeno se-so imeli prigodo, ker jih je od­najmlajšim, ki so kljub megli veselo posvetilo sonce, kar je Za PD Borovnica zapisala skalo, smo opazili dva plezalca. strico Lejo. Z Lejo sva kasneje pihnil veter in so jih iskali. in slabi vidljivosti pogumno precej dvignilo naše razpo-Jasna Gabrovšek Hodili smo nad skalnimi pe-malo zatavali po svoje. Pogo-Alenka Gabrovšek Županova beseda Društva so pomemben del naše družbe Spoštovane obcanke in obcani, upam, da ste uspešno zaceli novo leto. Sam sem si januarja in v prvi polovici februarja vzel cas in se udeležil prakticno vseh obcnih zborov društev, ki delujejo v naši obcini. Sam sem mnenja, da so prav to. Naj tako ostane tudi v le­društva eden od pomembnih tošnjem letu. Veseli pa me, da dejavnikov, da so naše lokalne se gasilci veliko ukvarjajo z iz­skupnosti žive, da se povsod obraževanjem in vzgojo mla­nekaj dogaja, da se ljudje, ki dine. Znanje je tisto, kar nam jih veselijo enake stvari lah-prinaša napredek in konku­ko med seboj družijo. S tem rencnost na vseh podrocjih. se krepijo tudi naši medse-Prav potrebe v obcini so ti-bojni odnosi, na sestankih sto, kar me seveda zelo zani­se porodijo dobre ideje, ki ma. Kajti le tako se lahko kot jim z zanimanjem prisluh-obcina uspešno razvijamo. S nem. Tudi na tak nacin lah-sodelavci v tem zimskem casu ko od blizu vidim, kakšni so pridobivamo še zadnja dovo­uspehi posameznih društev, ljenja za zacetke gradenj pro-kakšne so želje in potrebe po jektov, ki so v našem letnem posameznih vaseh oziroma nacrtu. Tu moram poudariti, krajih, kaj dolocena skupina da stremimo k temu, da vso ljudi potrebuje. Ko sem po-dokumentacijo urejamo po slušal letna porocila gasilskih veljavnih predpisih in se ne društev, sem uvidel, da hujših gremo polovicarstva. To pa gmotnih škod v minulem letu seveda terja cas, vztrajnost in ni bilo, reševali so manjše po-veliko vloženega dela. žare, intervenirali pri kakšni prometni nesreci in to je bilo Janko Prebil, župan Obvestilo Vpis v Vrtec Horjul Starše obvešcamo, da poteka vpis otrok v Vrtec Horjul za šolsko leto 2020/21. Tisti starši, ki ste vlogo za to šolsko leto že oddali, vam nove vloge ni treba oddati. Rok za oddajo vlog je do petka, 27. marca 2020. Obrazec za prijavo otroka v vrtec dobite na sedežu vrtca, spletni strani Vrt-ca Horjul ali na sedežu Obcine Horjul. Izpolnjeno vlogo pošljite na naslov Obcina Horjul – za vrtec, Obcinski trg 1,1354 Horjul. V primeru, da bo vpisanih vec otrok, kot je prostih mest, bo o sprejemu odlocala komisija, predvidoma v mesecu aprilu. O sprejemu vašega otroka v vrtec boste pisno obvešceni. Aleksander Gube, ravnatelj Veselo v Horjulu, že 14. leto zapored V soboto, 8. februarja, na ‘Prešernov dan’ je bilo v športni dvorani Osnovne šole Horjul zelo prešerno. Tradicionalni 14. koncert z zgovornim naslovom ‘Veselo v Horjulu’ so clani prostovoljne­ga gasilskega društva Horjul tudi tokrat izpeljali odlicno. Dvorana je bila zapolnjena do zadnjega koticka. Obiskovalci, ki so prišli iz cele Slovenije in celo iz sosednje Avstrije so uži­vali v nastopih narodnozabav­nih ansamblov. Nastopili so prekaljeni glas­beniki, ki se lahko pohvalijo s številnimi uspešnicami. Prav vsi pa so v zaodrju poudarili, da vedno radi pridejo na tak koncert, ko jih publika ponese in zacutijo energijo, ki pride do njih in jo potem vrnejo nazaj med publiko. Koncert so odprli Fantje iz vseh vetrov, na odru pa so se jim pridružili tudi ‘domacini’, clani ansambla Toneta Rusa ter Krimski lisjaki. Po koncer­tu je sledila zabava z ansam­blom Naveza, tako da je bilo poskrbljeno za rajanje pozno v noc. Tomaž Zdešar, predsednik PGD Horjul, je ob tej priložno­sti povedal, kaj je pravzaprav tisto, kar vse sodelujoce pri organizaciji motivira, da vsa­ko leto posrbijo za tako velik dogodek, ki je nastal iz prepro­ste želje, da bi v zimskem casu nekako popestrili dogajanje v dolini, kjer je sicer v poletnem casu veliko gasilskih veselic. ‘Z tako kot mora, je v pogonu kar veda ne morem niti mimo za-žujejo, a vseeno cas gre naprej izvedbo je seveda precej dela in 60 ljudi in vsak pomembno pri-hvale obcini Horjul in županu, in gasilsko opremo je potrebno priprave na ta koncert in zaba-pomore pri izvedbi. Ob tej pri-saj nas podpirajo in omogocajo obnavljati ker v nasprotnem vo trajajo vec mesecev. Veliko ložnosti bi se rad zahvalil tudi tako velik prireditveni prostor.’ primeru v trenutku, ko pride je dela s samo dokumentacijo pokroviteljema. Podjetju Ro-Izkupicek koncerta bo šel v klic na pomoc gasilci ne more-in dovoljenji, seveda pa na sam gelj Romat, specialistu za avto sklad za nakup novega gasil-jo stoodstotno opraviti svojega vecer brez pomoci požrtvoval-stekla, ki so nam omogocili skega tovornjaka s cisterno, saj poslanstva. nih clanov našega društva in tako kakovostno ozvocenje in je dosedanji gasilski tovornjak Besedilo in foto: Peter prijateljev ne bi tega mogli tako Janezu Košir iz Zaklanca, ki je star že 33 let in je že starodob-Kavcic dobro izpeljati. Da vse tece poskrbel za osvetlitev odra. Se-nik. Sicer ga gasilci redno vzdr- Radost in mir v cerkvi sv. Urha nastopili Ženski pevski zbor Ig in kvartet Cinžar - Bizjan. Po koncertu je sledilo druženje v sprošcenem vzdušju. Peter Kavcic, foto: arhiv Mpz prosvetno društvo Horjul Razstava vrhunskih likovnih del ob državnem prazniku 60 let razstav umetnin slikarja Krištofa Zupeta Umetnik ustvarja celo življenje, njegova dela ostanejo kot utrinek v casu za vedno. Daljnega leta 1960 je takrat smo videli tudi nekaj slik tiho­mlad slikar stopil na negotovo žitja in naravne motive, kjer je pot, ki ni bila lahka. A pravijo, še posebej izstopala slika cudo­da najlepše vrtnice zacvetijo vite zelene ‘horjulske’ doline. tam, kjer je najvec trnja. Kulturni program je povezo- Umetnik, ki velja za enega val Matko Zdešar, ki je s svo­naših najboljših portretistov, je jo izbrano besedo nagovoril zacetku svoje poti v cast velike-obiskovalce v avli. Med govori mu pesniku in domoljubu prvic pa sta za glasbeni premor po­razstavil svoja dela na ogled in skrbela Inti in Jaka Pucihar. kar pomeni, da je vedno vsaka je slikar potegnil vsako crto s se od tedaj nikoli vec ni ustavil. Najprej je Inti, torej mlajši del razstava nekaj posebnega. In ko svincnikom ali copicem. Vsa- Ob tej neverjetno dolgi in naveze oce – sin odigral tem-pomislim, da sem sam hodil v ko njegovo delo, vsak portret je castitljivi tradiciji so sorodni-peramentno skladbo na ksi-prvi razred osnovne šole, ko je narejen z najresnejšim in karse­ki in prijatelji slikarja Krištofa lofon, nakar se mu je na odru Krištof Zupet pripravil svojo da cistim namenom. Svoje delo prvo razstavo v Horjulu, se ob je vzel ‘zares’ tako kot France Zupeta tudi letos na predvecer pridružil še oce in sta skupaj slovenskega kulturnega prazni-zaigrala v duetu, kjer smo lah-tem kar zamislim. To je res lepa Prešeren. O 60. letih Krištofo­vega razstavljanja v domacem ka, Francetu Prešernu v cast, ko slišali nežne zvoke ksilofona in dolgoletna tradicija. Dejan­kraju je dejal, da je to nepred­ ponovno pripravili razstavo in elektricnega klavirja. sko je zelo pomemben del naše stavljivo. Hkrati pa prica o tem, umetniških del v avli Osnovne Zbrane goste je nagovoril zgodovine’ je svoje misli podal da je tu na delu zvestoba, tako vsak zase ugotavljamo. S tem navajen. Neke višine umetnosti šole Horjul. župan Janko Prebil, ki je po-župan. rekoc povelicanje. Spomnil je tudi pozval vse goste, da si ne dosegam vec, to so stvari, ki Med razstavljenimi slikami udaril velik pomen razstave Svoje misli je o umetniko­se je tudi na besede dramati-ogledajo razstavljena dela in pridejo s starostjo. Sicer sem smo lahko obcudovali portrete umetnika v domacem kraju: vem delu podal tudi slavnostni ka Ivana Mraka, sicer dobre-doživijo cisto osebno izkušnjo pa zelo vesel, da si je razstavo umetnikovih sorodnikov, te-‘Veseli me, da so tokrat posta-govorec primarij dr. Matjaž ga Krištofovega prijatelja, ki ob opazovanju izbranih del. snih prijateljev in celo avtopor-vljene na ogled slike, ki že ne-Lunacek, ki je izpostavil Kri-prišlo ogledati tako lepo število je veckrat govoril na njegovih Tudi sam umetnik je podal trete ter seveda cudovit portret kaj casa niso bile razstavljene. štofovo strast do svojega dela ljudi ob prijetnem kulturnem razstavah, kako se naša potro-komentar ob svoji razstavi in Franceta Prešerna. Poleg tega Vsako leto se nekaj spremeni, in popolno predanost, s katero programu.’ šniška kultura izmika tistemu se dotaknil tudi zvestobe do-Razstavo si je v soboto na osnovnemu ‘spogledu’ cloveka macemu kraju: ‘Vsa razstavlje­kulturni praznik in še v nede-– cloveku. Na drugi strani pa na dela so pregled mojega dela ljo, 9. februarja, ogledalo lepo slikar obravnava cloveka v vsej od leta 1963, torej od samih število ljudi, ki jih umetnost za­njegovi enkratnosti. Tudi zato zacetkov, ko sem spoznal Iva-nima in v slikarjevih delih naj-so njegovi potreti tako mocni, na Mraka, ki me je ogromno dejo tisto kakovost, ki je vcasih živi in sporocilni. Za konec je naucil in mi pomagal zgraditi vecini nedoumljiva. Vsem, ki se še dodal, da ni nakljucje, da so samozavest, ki jo kot umetnik zmorejo poglobiti v Krištofova med vecino slik prav slike, ki jih moram imeti. Obenem pa je to dela, pa ogled slik predstavlja je podaril svoji ljubljeni sestri tudi nek zakljucek. Ugotavljam, in živijo svoje skrito življenje da mi delo ne gre vec tako od izjemno izkušnjo. v njenem domu. Tu je neka lo-rok kot nekoc, telo je oslabelo, Besedilo in foto: gika, ki nam ni znana, a hkrati ne morem vec tako potegniti Peter Kavcic nam je na razstavi dano, da jo linije s copicem, kot sem bil Horjulski otroci risali panjske koncnice za evropske cebelarje Panjske koncnice so iz vsakdanjega življenja na drevesa in travniki. Najbolj vec kot le poslikane deželi, vsaj polovica poslikav zanimive panjske koncnice pa pa je tudi nabožne narave, saj bodo sodelovale v posebnem dešcice, ki zapirajo naj bi po verovanju nekaterih natecaju ob posebni prilo- cebelji panj. žnosti, saj bo Slovenija letos cebelarjev ti motivi šcitili ce­predsedovala evropskemu bele. Tradicija, ki je doma na Gre za ljudsko umetnost, ki druženju in tekmovanju mla­podeželju, kjer je tudi najvec je znacilna za Slovenijo in iz­dih cebelarjev. Vsako državo cebelarjev, ima lepo zgodovi­ haja iz sredine 18. stoletja iz bodo zastopali trije ali štirje no tudi v horjulski dolini, ki jo Gorenjske in Koroške regije. tekmovalci, ki se bodo pome­na svoj edinstven nacin nada- Poslikave so od nekdaj pre-rili v razlicnih preizkušnjah. proste, saj so jih vecinoma po-ljujejo tudi otroci, ki so v šoli Zmagala bo ekipa z najvec slikali samouki slikarji, njihov poslikali panjske koncnice po znanja in najbolje opravljeni­ glavni namen pa je bil, da so svojih predstavah in motivih, mi prakticnimi preizkusi zna-cebelarji lahko med seboj lo-ki so jim blizu. Tako najdemo nja o cebelarjenju. cili panje. Motivi na panjskih na teh slikah zanimive prizo­koncnicah so razlicni, najvec-re, od raznih vozil, do živali in Peter Kavcic, fotografije: krat gre za figure ali podobe naravnih motivov, kot so rože, obcinski arhiv Lucija Cepon Predstavitev poklicev na OŠ Horjul V sredo, 5. 2. 2020, je na OŠ Horjul od 17:00 do 18:30 potekala predstavitev petih poklicev, ki je bila namenjena ucencem od 5. do 9. razreda. tretja na oseb iz domacega, horjulskega februarju za devetošolce manj okolja, ki uspešno opravljajo ustrezna (marca/aprila se na­svoj poklic, da ga predstavijo mrec že vpišejo v srednjo šolo) zainteresiranim ucencem. Na in bo treba termin izvedbe v tekmovanju povabilo delovne skupine se naslednjem šolskem letu spre­je odzvalo pet oseb, ki so na meniti. zanimiv in interaktiven nacin Vsem, ki so kakorkoli poma­ predstavile svoj poklic. gali pri organizaciji in izvedbi Vseh 22 ucencev od 5. do 9. zanimivega dogodka, se is- SloveniaSkills razreda, ki so se dogodka ude-kreno zahvaljujem. Posebno ležili, je v anonimni anketi de-zahvalo pa si zaslužijo de­jalo, da jim je bil dogodek všec lovna skupina predstavni-in si želijo, da se ga organizira kov otroškega parlamenta, tudi v prihodnjem šolskem letu. ucenci, ki so pomagali pri-Kot izboljšavo pri organizaciji praviti prostor ter cudoviti dogodka predlagajo vecji nabor posamezniki, ki so si vzeli poklicev in vec casa na pred-cas in z dobro voljo ter stro­stavitev (letos je posamezna kovnostjo predstavili svoj predstavitev trajala 30 minut). poklic – to so Jaka Pucihar, Nekateri ucenci so mnenja, da Marko Bogataj, Špela Žvo-bi moralo biti število udeleže-kelj Seliškar, Darja Pecev­nih ucencev vecje, kar pomeni, nik, Jaka Zdešar in Sonja da bo potrebno v naslednjem Vesenjak Džabic šolskem letu razmisliti o spre­membi nacina reklamiranja Barbara Buh, mentorica dogodka znotraj šole. Dogodka šolskega otroškega Za organizacijo dogodka lamenta in njegova mentorica. se ni udeležil noben ucenec 9. parlamenta na OŠ Horjul sta zaslužna delovna skupina V zacetku januarja je delov-razreda, kar nakazuje na to, da predstavnikov otroškega par-na skupina povabila trinajst je izvedba dogodka v mesecu V športni park na kavico, kaj kmalu pa tudi na tortico Športni park Horjul ima novega upravitelja gostinskega objekta, to je mlada podjetnica, ki je svoje izkušnje v gostinstvu nabirala v Galiciji, na skrajnem zahodu Evrope, cisto od portugalski meji. Po letih študija in življenja ter dela v Španiji pa jo je ljubezen do domovine pripeljala nazaj. Odlocitev, da prevzame vo­ denje lokala, je bila pravzaprav SloveniaSkills je zaposlitev; priložnost za šole, nakljucna, saj je opazila razpis, sistem tekmovanj v da se med seboj pomerijo v ki ga je pripravila Obcina in se znanju in poklicnih spretno-prijavila na razgovor. Po uskla­ poklicnih spretnostih stih; priložnost za delodajalce, jevanju in sestankih je sledil na državni ravni, uspeh da spoznajo svoje bodoce za-podpis pogodbe, ki je zasnovan na teh tekmovanjih pa poslene in morebitne nosilce na dolgorocnem sodelovanju, omogoca udeležbo na razvoja v njihovih podjetjih. Slovenija le najlepša. V nacrtu saj si Lea Kepic in odgovorni na imamo tudi izgradnjo igral, da tekmovanju EuroSkills. Taka tekmovanja, kjer tekmu-Obcini želijo, da bi ta lokacija jejo mladi strokovnjaki, imajo postala prostor za druženje in bomo starši v miru spili vsaj ka- Slovenija na tekmovanjih ne le obsežen informativni sticišce tako športnikov, dru-vico. Od domacinov pricaku­ jem, da nas sprejmejo in upam, Euroskills sodeluje od leta znacaj, ampak tudi znacaj žin z majhnimi otroki kot tudi 2008, od leta 2010 pa tudi prestižnosti. Prav slednje pa ostalih obcanov. Med kratkim da nas pridejo obiskat in odide­ima pozitiven ucinek na ugled jo zadovoljni z željo po vrnitvi.’ sama organizira nacionalna pogovorom o viziji in priho­ tekmovanja za mlade stro-poklicev kot tudi na ugled sa-dnosti lokala je postalo jasno, Podobno željo je izrazil tudi župan Janko Prebil, ki je dejal, kovnjake SloveniaSkills. mega poklicnega in strokov-da stremi k temu, da se gostje nega izobraževanja. kako želijo razvijati lokacijo Mladi talenti se lahko na v lokalu pocutijo sprošceno in nacionalnem tekmovanju Zmagovalci tekmovanja domace, predvsem pa, da ga športnega parka, kar je naka-SloveniaSkills pomerijo v SloveniaSkills 2020 so bodo želi nenehno nadgrajevati. zano tudi v nacrtih za gradnjo desetih razlicnih panogah: uvrstili na tekmovanje Euro-Lea Kepic, upraviteljica lo-nogometnega igrišca, kolesar­aranžerstvu, cvetlicarstvu, Skills 2020, ki bo potekal od kala v Športnem parku Horjul ske steze ‘pump track’ in ostale IKT, kamnoseštvu, mehatro-16. do 20. septembra v Gradcu. je takole opisala svoj nov pro-pripadajoce opremljenost, da niki, kuharstvu, slikopleskar-Na sejmu Informativna v jekt: ‘Moja vizija lokala je, da bo to živahen kraj druženja stvu, strežbi, pohištvenem in Ljubljani je od 23. 1. 2020 do se spremeni v prijeten lokal vseh obcanov in obcank. stavbnem mizarstvu. 25. 1. 2020 potekalo tekmo-za vse domacine, športne nav-Vljudno vabljeni, da si ogle- Tekmovanja v poklicnih vanje v poklicnih spretnosti dušence in seveda družine. Še date nove prostore in preve­spretnostih SloveniaSkills, Slovenia Skills 2020. 3. mesto vedno delamo na nadgradnji in rite pestro ponudbo razlicnih Euroskills in WorldSkills je dosegla Lucija Cepon pod razširitvi ponudbe. V kratkem vrst piva. Sprejmejo tudi vecje imajo vec pomembnih vlog. mentorstvom Polone Teran. bomo razen pic ponudili tudi družbe, saj je prostor velik in So kovnica mladih talenti-Cestitamo! sladice in španske posebnosti, sedežev zlepa ne bo zmanjkalo. ranih strokovnjakov, ki si že saj sva oba s partnerjem vodila Povabljeni na ‘pavzo’ v Pavzo. s samo udeležbo na tekmo-Gašper Tominc uspešno restavracijo v Španiji 7 Besedilo in foto: vanju vecajo možnosti za let, to sva predala, saj je zame Peter Kavcic Kulturni praznik v vrtcu Pridite se razgibat v dobro družbo bucar, predstavnice Rdecega križa Slovenije, našle ustrezen prostor. Župan Janko Prebil je prisluhnil željam in odobril odlicen prostor za vadbo, na obcinskem trgu. In kako taka telovadba izgle­da? Najprej je seveda na vrsti pozdrav in jutranje ogrevanje. Vaje pri telovadbi zajemajo celotno telo in blagodejno de­lujejo na vsakogar ne glede na starost ali telesno pripravlje­nost. S tem poskrbimo za raz­gibavanje vseh sklepov, za moc, za raztezanje, za ravnotežje in Ce vas pot v jutranjih gibljivost in kondicijo, se jim dihanje s celimi pljuci, kar je lahko pridružite ob osmi uri urah kdaj zanese mimo seveda nujno za dobro pocutje zjutraj med tednom. Gre za obcinske zgradbe v brezplacno vodeno telovadbo, in da v nov dan vstopimo polni Horjulu, ste morda že ki se sicer v razlicnih krajih po energije. Vaje so zelo priporo­opazili skupino starejših Sloveniji izvaja že vec kot 10 let. cljive tudi za rehabilitacijo, po obcank, ki so se odlocile, Vabljen je prav vsak, ki se želi bolezni ali po raznih posegih, razgibati in družiti. V lepem zaradi katerih se naša gibljivost da bodo naredile nekaj vremenu vadba poteka na trgu, zmanjša. zakljucek so si otroci ogledali dobrega zase. v primeru padavin pa se preseli Vsak udeleženec seveda dela razstavo otroških likovnih del pod nadstrešek. po svojih zmožnostih in vedno na temo kulture in domovin-Jutranja telovadba poteka že Vse skupaj se je v Horjulu samo do praga bolecine. Vaje ske vzgoje ter listali in brali vse od zacetka oktobra, in sicer zacelo na pobudo tistih, ki so so primerne za vse generacije Na njej so sodelovale vse zapeli starejši otroci z vzgo-slikanice za otroke našega vsak dan med tednom in v vsa-se s tovrstno vadbo že sreca-tako za moške kot za ženske. skupine otrok našega vrtca. jiteljicami. Nato so se v pro-najvecjega pesnika Franceta kem vremenu brez izgovorov. le v preteklosti in so želele to Na zacetku so mlajši otro-gramu zvrstile rajalne igre, Vsi, ki cutite, da bi bilo do-prenesti v naše okolje, zato Besedilo in foto: Prešerna. ci prisluhnili himni, ki so jo deklamacije, pesmi in plesi. Za M. B. bro nekaj narediti za zdravje, so se ob pomoci Toncke Klo-Peter Kavcic Vsak dan peš na Koreno, za zdravje in dober namen žig. Tam se zabeleži vsak vzpon moc, odlocali na obcnem zbo-nuje ‘Šihta na Koreno’. Glavni udeležencev akcije, ki ima tudi ru februarja, še dodaja Primož cilj je, da se v 8. urah cim vec-letos dobrodelni znacaj. Pri-Jereb, ki jo tudi sam mahne v krat povzpnete na Koreno. mož Jereb, predsednik društva hrib, kolikor mu dopušca cas Vsak udeleženec seveda hodi KK Zapravljivcek priznava, da ob natrpanem urniku. v svojem tempu kakor mu do-jih je odziv pohodnikov prije-Iz Horjula na Koreno sicer pušca telesna pripravljenost. Še tno presenetil: ‘Gibanje na sve-vodi kar nekaj poti, vecina pa to, posamezni casi se ne bodo žem zraku s kolesom, peš ali v izbera med dvema. Ali strmo merili, ker ta zakljucna akcija ni teku je vodilo društva Zapra-pot, ki je seveda namenjena ti- tekmovalne narave. vljivcek. Sami smo pravzaprav stim, ki so bolje telesno pripra- Predviden datum dobrodel­zaceli pred leti vse skupaj iz ci-vljeni ali pa pot, ki je nekoliko ne akcije ‘Šiht na Koreno’ 2020 stega zanesenjaštva, veselja do bolj položna in po kateri poteka bo v soboto, 7. marca. V kolikor športa in kolesarjenja. Ce lahko tudi tek na Koreno. Robert Šu­pa bo prišlo do spremembe, bo recemo, da so v zadnjih letih šteršic, clan KK Zapravljivcek ta objavljena na spletni strani kolesarski vzponi na Koreno in eden od pobudnikov akcije www.zapravljivcek.si in na nji­postali stalnica in tradicija, ki predlaga, da vsi, ki se prvic po­hovi facebook strani. Predvido­ima svoj vrhunec z ‘jurišem na dajate na Koreno izberete manj ma se bodo pohodi na Koreno Koreno’ konec poletja, pa tudi s strmo pot, ki je varna in dobro ta dan zaceli ob 7. uri zjutraj in pohodi kaže zelo dobro. V dru-prehodna v vsakem vremenu, koncali ob 15. uri. štvu si želimo s svojim zgledom torej tudi ce so tla nekoliko bolj Zakljucna prireditev bo brez spodbuditi k rekreaciji vse ge-razmocena. Povprecno tele­prijavnine, vsak udeleženec pa neracije obcanov. Stare, mlade, sno pripravljen pohodnik bo z bo s svojim vzponom prispe­ družine z otroki. Za dodatno vzponom opravil v približno 45 Trdna volja, odlocnost, Najlažje je najti 100 izgovo-je spodbuden in vliva pogum. val po en evro za dobrodelni motivacijo bomo tako kot lan-do 50 minutah. rov, težje pa je preprosto vsta-Ce verjamete ali ne, so med da se vsak dan ne glede sko leto tudi letos organizirali Vse, ki želite sodelovati pri namen. Najboljši pohodniki ti iz kavca, si obuti pohodne nami tudi takšni junaki, ki so na vreme odpraviš iz zakljucek akcije, drugi tradici-dobrodelni zakljucni akciji pa v bodo za svoje podvige prejeli cevlje in jo mahniti v hrib. Ste se od 15. oktobra lansko leto onalni ‘Šiht na Koreno’. Lansko KK Zapravljivcek vabijo, da se priznanja. Horjula peš na Koreno si mislili, da se v povprecju na pa vse do danes cisto vsak dan leto smo podelili zbrana denar-udeležite letošnjega zakljucka ni samo preizkus za telo, Koreno vsak dan peš odpravi povzpeli iz horjulske doline na sredstva za financno pod-akcije, ki sicer poteka od lan-Besedilo: Peter Kavcic ampak pa predvsem za 50 ljudi? na vrh, kjer jih na križišcu pri poro gasilcem, letos pa bomo skega 15. oktobra do 29. febru-Foto arhiv KK zapravljivcek duha. To je vsekakor podatek, ki opornem zidu caka knjižica in o tem, kdo prejme denarno po-arja letos in se tudi tokrat ime-in Peter Kavcic PREJELI SMO Nevzgojeni psi vznemirjajo obcane Letošnja zima je vremensko zelo pri­zanesljiva, zato je narava polna obi-skovalcev, od mladih mamic z vozicki, do starostnikov iz doma in vseh drugih. Žal pa na tem sprehodu pogosto lahko srecamo podivjane oz. nevzgojene pse, ki se zaganjajo v sprehajalce in v njih vzbujajo strah. V enem tednu sem to tudi sama dvakrat doživela. Ni ravno skrivnost, da je v horjulski dolini kar nekaj lastnikov psov, ki psa enostavno spustijo, ceprav vedo, da je nevaren. Nihce ne želi srecati psa, ki renci in kaže zobe. Celo starejši smo takrat prestrašeni. Kaj šele otroci, ki imajo lahko ob napadu takšnega psa za vse življenje posledice. Sprašujem se, ce smo res lahko tako brezbrižni do socloveka in nevzgojeni, da nam je vseeno, kaj se dogaja z dru­gimi. Zakaj nevzgojenemu in hudobne-mu psu vsaj ne nataknemo nagobcnika, kar bi vsaj na starejše delovalo nekoliko »tolažilno«. Pa tudi za tiste, ki imajo manjše psicke, ki jih ti napadalni psi napadajo in pogosto celo poškodujejo. Nevzgojen pes je za na povodec in to bi morali vedeti vsi, ki spušcajo pse, da se sprehajajo prosto. Razumljivo je, da to ne velja za pse, ki so šolani in ubogljivi ali ki se sprehajajo nenevarni po svojih dvorišcih. Žal pa vidimo tudi mladino, ki hodi z nevzgojenimi psi brez povod-ca mimo sprehajalcev in na obnašanje psa nima nobenega vpliva. Vem, da imajo dolocene obcine od­lok, s katerim postavijo tovrstna pravi-la. Morda bi bilo tudi pri nas pametno razmišljati o tem. Psi, ki se sprehajajo po vasi in ogrožajo ljudi, naj bodo na svojem dvorišcu oz. v ogradi. Prebrala sem Zakon o zašciti živa­li. Ta v svojem 11. clenu jasno piše, da mora za varnost okolice poskrbeti skrb­nik živali. V zakonu piše takole: - Navedeni zakon doloca, da mora skrbnik živali z ustrezno vzgojo in šo­lanjem oziroma z drugimi ukrepi zago­toviti, da žival ni nevarna okolici. Na-dalje doloca, da morajo skrbniki psov na javnem mestu zagotoviti fizicno varstvo psa tako, da je pes na povodcu. Zagotovo bo nekaj tistih, ki jih bo menilo, da travniki in sprehajalne poti niso javni prostori. Vendar to ne drži, saj zakon pravi: - Javni prostor je vsak prostor, ki je brezpogojno in pod dolocenimi pogojen dostopen vsakomur. Naj dodam, da je kazen za ravnanje v nasprotju z 11. clenom zgoraj navede­nega zakona 200 do 400 evrov. Mislim, da je le kazen tista, ki bi morda stre­znila lastnika nevarnega psa, ce le-ta že sam po sebi nima dovolj zdravega razuma. Olga Gabrovšek Društvo upokojencev iz Horjula ponovno izvolilo istega predsednika Ko sem opazovala obraze ter Nadzorni odbor. Neuspešni prisotnih, sem lahko videla pa smo bili pri iskanju novega mokre oci in zacutila nostal-predsednika DU Horjul in si gijo mnogih, ki so se jim povr-oddahnili, ko je dosedanji pred­nili spomini na leta, ko so tudi sednik pristal na ponovno ime­sami sodelovali pod njenim novanje. Priznati moramo, da vodstvom v horjulskem zboru. bi njegov morebitni naslednik Vodila ga je namrec celih 14 let. ne imel ravno lahkega dela, saj Za presenecenje so poskrbeli vodenje društva pomeni ogro­predsednik Matko in zakonca mno odrekanja, posluha za lju-Prebil, ki sta ostala zvesta svoji di, lastnega angažiranja in tudi dirigentki in svojo »pevsko« porabe svojega prostega casa. kariero vsi trije še vedno nada-Seveda pa je ob tem potrebna ljujejo v njenem zboru in hodi-tudi še vsesplošna razgledanost jo redno k njim na vaje. in sposobnost vodenja. Nadvse premišljen je bil izbor Odzvali so se tudi gostujoci pesmi, ki je v trenutku dvignil in priznati je potrebno, da je vzdušje v prostoru. Petje je bilo bilo prijetno poslušati pohvale tako ubrano in profesionalno, na delo društva in delo predse­da se je dotaknilo slehernega dnika. Naš predsednik se je v izmed nas. Piko na i pa sta dali imenu vseh zahvalil za odlicno dve pesmi, ki sta predramili sodelovanje z Obcino Horjul custva tudi tistih, ki jih imajo in posluhom samega župana Minilo je štiriletno bila solidna, prav tako tudi društva Horjul. Ker je bila ude­mandatno obdobje vodilnih predstavnikov iz Lju-ležba manj kot polovica clanov bljane. OZ so se udeležili vsi DU, smo skladno s pravili de­ dela vseh funkcionarjev sosednji predsedniki najbližjih lovanja potek OZ premaknili in organov Društva obcin (Vrzdenca, Dobrove in za pol ure na kasnejši cas in upokojencev Horjul. Polhovega Gradca). Tako smo ga nadomestili s kulturnim spoznali novega predsednika programom. Kot je bilo prica- V nedeljo, 2. 2. 2020, je bila DU Dobrove, g. Antona Gro-kovano, je kulturni program na rednem letnem Obcnem zboru podana razrešnica dose-ska. Kot vedno je bil prisoten povezoval naš predsednik DU danji garnituri in izvolili smo tudi naš župan, g. Janko Prebil, Matko Zdešar. Njegov vezni novo. Udeležba clanov DU je in dva predstavnika Gasilskega tekst je bil kot vedno profe- Mladi uspešno opravili z gasilskim kvizom Na osnovni šoli Horjul udeležili regijskega tekmovanja se kaj novega naucijo. Gasilski v gasilskem kvizu, kjer bodo za-kviz poteka na treh stopnjah je v soboto, 18. januarja, stopale svojo gasilsko zvezo in in sicer na obcinski, regijski in potekal gasilski se bodo pomerile z najboljšimi državni ravni. V vsak naslednji mladinski obcinski kviz mladinskimi ekipami iz celo-krog pa napreduje prva in dru­ treh gasilskih zvez. tne regije. go uvršcena ekipa na posame- Lado Prebil, predsednik znem tekmovanju. Z veseljem Sodelovali so mladi gasilci iz gasilske zveze Horjul, je po-ugotavljam, da so bili letos naši zvez Horjul, Dolomiti in Brezo-hvalil delo in trud mladih ter mladi gasilci uspešni. Seveda vica. Na tekmovanju je skupaj njihovim mentorjev: ‘Kviz kot od tistih malih cicibanov ne nastopilo kar 65 ekip. obcinsko gasilsko tekmovanje moremo pricakovati toliko kot Gasilci so se med seboj po-mladine je del celostnega uspo-od starejših, saj jim je težko, a merili v treh starostnih kate-sabljanja mladih gasilcev. In ce-pri otrocih, ki so stari 8 ali 9, gorijah: pionirji, mladinci in prav gre tudi za tekmovanje, je pa že morajo poznati dolocene pripravniki. Kviz je tekmova-pri tem najbolj pomembno, da stvari. Sicer pa je tudi tu rezul­nje, kjer se preverja znanja o se otroci že od malih nog ucijo, tat odvisen od vloženega truda gasilski organizaciji in delu v kaj pomeni biti gasilec, kako tako kot povsod in vedno v ži­prikazu gasilskih spretnostih, ravnati v primeru požara in vljenju. No nekaj malega pa je požarni preventivi in znanj iz drugih nesrec. Lahko recem, odvisno od srece in treme. Na prve pomoci. Mladi so poka-da je to pomembno tudi za tem mestu bi pohvalil men-zali veliko znanja o gasilstvu njihov osebni razvoj. Vedno torje in se jim tudi zahvalil za na Slovenskem vse od zacetkov gre za preplet, ki sestavljen iz ves vložen trud, cas in za po-pa do sedaj. Za svoje dosež-prakticnih vsebin in iz teorije. trpežljivost pri vzgoji mladih. ke pa so bile najboljše ekipe v V celem letu imajo mladi gasilci Takšne priprave trajajo tudi po vsaki gasilski zvezi nagrajene tri tekmovanja, kviz, orientaci-mesec dni in brez njih se gasil-z medaljami, najboljše ekipe v jo in športne discipline. Kviz ska mladine ne bi mogla tako posameznih tekmovalnih ka-je v tem casu najbolj primerna uspešno spoprijeti z gasilskim tegorijah, skupaj po zvezah, pa dejavnost, tako da si otroci in kvizom. s pokali. Hkrati so si pridobile mladina v tem zimskem casu Besedilo: Peter Kavcic, tudi to cast, da se bodo lahko malo zapolnijo prosti cas in Foto: Arhiv GZ Horjul sionalen. Ni nas presenetilo njegovo znanje Prešernovih pesmi, ki jih je recitiral brez pisne podlage. Zato pa so nas toliko bolj presenetili izvajalci kulturnega programa. Na oder je prišel vec kot 30-clanski me-šani pevski zbor Zora Jance. Pripeljala ga je vsem znana in cenjena dirigentka Asta Jako­pic. Organizacija kulturnega programa je bila pripravljena tajno, zato je bilo presenecenje še toliko vecje. Vabilo na nocno avanturo vedno pod kontrolo. Prva je bila pesem porabskih Slovencev iz Gornjega Senika »Mravla je v mlin pelala«. Druga pa “Splavaj, misel, na krilih kipecih” iz Ver­dijeve opere Nabucco. Sledila je razrešnica stare »garniture« DU Horjul in na vrsti so bile volitve za nasle­dnje 4-letno mandatno obdo­bje. Nekaj dosedanjih clanov Upravnega odbora bo svoje delo nadaljevalo tudi v novem mandatnem obdobju. Dobili smo novo tajnico in blagajnika za potrebe društva. Tu velja omeniti prav tako dobro sode­lovanje tudi z Metrelom in Me-trelom Mehanika iz Horjula. Sledilo je kosilo in medse­bojna izmenjava mnenj, kar se vsekakor za takšen dan in ta­kšen dogodek spodobi. Obcu­tek imam, da smo se tega dne vsi nekoliko pomladili vsaj za nekaj ur. Naša želja pa je, da bi bilo še veliko obcnih zborov z istimi udeleženci kot tokrat. Olga Gabrovšek Nocno orientacijsko tekmovanje Nocno orientacijsko tekmovanje, ki mu skrajšano pravijo tudi NOT, vsako leto organizira Društvo tabornikov rod Mocvirski tulipani iz Ljubljane. Tekmovanje je dvodnevno in se pricne v soboto zvecer in konca v nedeljo zjutraj, torej je prava preizkušnja za vse, ki ste radi v naravi, ki so vam blizu avanture in ki ste pripravljeni poizkusiti nekaj novega. Va-bljeni stari in mladi, družine, športniki, gasilci ter vsi, ki se ne bojite teme. Taborniki, ki imajo s tovr­stnim tekmovanjem vecle­tne izkušnje, vas vabijo, da se jim pridružite na Nocnem orientacijskem tekmovanju, kjer se ponoci s kompasom in zemljevidom podate peš na progo, ki je seveda do sa-mega štarta skrbno varovana skrivnost. Na poti pa vas poleg osnov orientacije in premago­vanja terena na posameznih tockah cakajo tudi zanimive taborniške naloge. Letos bo Nocno orientacijsko tekmova­nje potekalo predzadnji konec tedna v marcu, tako da imate še dovolj casa, da se naucite osnov orientacije z busolo in zemljevidom. Štart bo v sobo-to, 21. 3., cilj pa v nedeljo, 22. 3. Za to tekmovanje je znacil­ bo letos v Horjulu no, da vedno poteka v drugem se v šestih kategorijah: slovenskem kraju, letos pa bo potekalo na obmocju obcine • NOT afraid (od 15 do 16 let) Horjul. Mocvirski tulipani • popotniki (od 16 do 20 let) bodo zato še toliko bolj veseli, • popotnice (od 16 do 20 let) ce se jim boste pridružili na • grce (21 in vec let) tekmovanju. Vec informacij • grcice (21 in vec let) in prijavnico lahko najdete • korenine (v povprecju 30 let na spletni strani tekmovanja ali vec) www.not.mocvirc.si. Lahko • solo (posamezni tekmovalci pa jih spremljate tudi na njiho-od 16 let dalje) vi facebook strani, kjer boste našli vse podrobnosti in na-Peter Kavcic, foto: arhiv potke za tekmovanje.Tekmuje organizatorja NOT Obvešcanje uporabnikov pitne vode v Obcini Horjul Na podlagi Pravilnika o pitni vodi uporabnike pitne vode v Obcini Horjul obvešcamo o njeni ogroženosti na naslednje nacine: CLEN PRAVIL.1 VZROK ZA OBVEŠCANJE CAS OBVEŠCANJA NACIN OBVEŠCANJA 9. CLEN Obvešcanje v primeru, ko: – je vzrok neskladnosti pitne vode hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Od zacetka veljavnosti ukrepa, a najkasneje v sedmih dneh od ugotovitve. 1. Osebno (kratek dopis)2 . 2. Obvestilo se izroci uporabniku neposredno v nabiralnik. 3. Oglasne table hišnih svetov. 21. CLEN Obvešcanje v primeru: – omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode (npr. prekuhavanje v prehrambne namene). Pitna voda je mikrobiološko ali fizikalno kemijsko onesnažena in jo je potrebno v prehrambne namene na primer prekuhavati. Cimprej od zacetka veljavnosti ukrepa, a najkasneje v dveh urah (obvešca naj se vsak dan do preklica). Uporabnika se obvesti tudi po: - prenehanju omejitev ali prepovedi uporabe vode, izvajanju ukrepov oziroma dovoljenem odstopanju. 1.Obvešcanje preko vodovodnih odborov z namešcanjem obvestil na stalna plakatna mesta. 2. Internetna stran www.obcina­horjul.si. 3. Regijski center za obvešcanje ( tel. 112) Za hitro obvešcanje v primeru vecje ogroženosti, zastrupitve vode ali drugacne neoporecnosti lahko uporabimo za obvešcanje interni sistem obvešcanja gasilskih enot. Preko GZ Horjul in ReCO se lahko trenutno hitro obvesti vec kot 100 gasilcev operativcev v celotni Obcini Horjul s sporocilom na pozivnike in mobilne telefonske aparate. Le-ti obvestijo obcane po hišah osebno (kratek dopis)2 . Na zacetku in ob preklicu veljavnosti ukrepa, a najkasneje v 24 urah od zacetka oziroma preklica ukrepa. 4. Aplikacija http://www.npv.si/ (obvešcanje NIJZ, ZIRS, NLOZH). 22. CLEN Obvešcanje v primeru: kadar se izvajajo ukrepi za odpravo vzrokov neskladnosti. Od zacetka veljavnosti ukrepa, a najkasneje v enem dnevu. Uporabnike se obvesti tudi po prenehanju; – omejitev ali prepovedi uporabe vode, – izvajanju ukrepov, – oziroma dovoljenem odstopanju. 1. Obvešcanje preko vodovodnih odborov z namešcanjem obvestil na stalna plakatna mesta. 2. Internetna stran www. obcina-horjul.si. 3. Osebno (kratek dopis)2. 31. CLEN Obvešcanje v primeru odstopanja. Na dan pridobitve dovoljenja, a najkasneje v sedmih dneh. Upravljavec mora o dovoljenem odstopanju mejnih vrednosti parametrov obvestiti uporabnike. Posebne skupine uporabnikov, za katere bi odstopanje lahko predstavljalo posebno nevarnost za zdravje, mora posebej seznaniti z morebitnimi tveganji ter s priporocili za varovanje zdravja ljudi, ki jih pripravi komisija. 1. Osebno (kratek dopis)2. (DSO Horjul, Vrtec Marjetica Horjul, OŠ Horjul se obvesti po telefonu ). 2. Obvešcanje preko vodovodnih odborov z namešcanjem obvestil na stalna plakatna mesta. 3. Internetna stran www. obcina-horjul.si. 34. CLEN Letno porocilo o skladnosti pitne vode. Najmanj enkrat na leto (najkasneje do 31. marca). 1. Obcinsko glasilo Naš casopis. 2. Internetna stran www. obcina-horjul.si. 3. Aplikacija http://www.npv.si (obvešcanje NIJZ, ZIRS, NLZOH). 1 Clen Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06,92/06,25/09,74/15, in 51/17) 2 Osebno – kratek dopis, ki se izroci uporabniku hkrati s položnico ali neposredno v nabiralnik. V primeru enostanovanjskih objektov zadostuje samo osebni nacin obvešcanja Namešcanje OBVESTIL je dovo­ljeno samo na STALNIH PLAKA­TNIH MESTIH, ki so dolocena z Odlokom o plakatiranju, in sicer: Vodovodni sistem HORJUL – LJUBGOJNA Horjul: – oglasna deska v obliki kozolcka v Lipalci na križišcu Vrhniške ceste s Cesto pod gozdom – kovinska oglasna deska med cerkvijo in obcinsko stavbo (Pri Muh) – oglasna deska, pritrjena na objektu Slovenska cesta 7 – kovinska oglasna deska na avtobusni postaji v Horjulu, Ljubljanska cesta – kovinska oglasna deska na križišcu med Ljubljansko cesto in Staro cesto (pri Metrelu) Ljubgojna: – oglasna deska v obliki kozolcka pri hiši Ljubgojna št. 2 Vodovodni sistem KORENO – SA­MOTORICA Koreno: – oglasna deska v obliki kozolcka pri hiši Koreno št. 1 Samotorica: – oglasna deska v obliki kozolcka na križišcu: cerkev– Sec–Tomin Vodovodni sistem ZAKLANEC – PODOLNICA – LESNO BRDO Zaklanec: – oglasna deska v obliki kozolcka pri avtobusni postaji iz smeri Ljubljana Podolnica: – oglasna tabla pri avtobusni postaji smer Horjul–Ljubljana – oglasna tabla pri znamenju v sredi- šcu vasi Lesno Brdo: – oglasna deska v obliki kozolcka pri mostu (Pri Mostarju) Vodovodni sistem VRZDENEC – ŽAŽAR Vrzdenec: – oglasna deska na stavbi trgovine M- Orel, – oglasna tabla v obliki kozolcka pri kapelici oziroma avtobusni postaji Žažar: – oglasna tabla na gospodarskem objektu Žažar št. 3 Obcina Horjul Porocilo o spremljanju skladnosti pitne vode na sistemih za oskrbo s pitno vodo v Obcini Horjul v letu 2019 Upravljavec sistema oskrbe s pitno vodo je dolžan skladno s 34.clenom Pravilnika o pitni vodi ( Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17) pripraviti letno porocilo o kakovosti pitne vode. V porocilu so podane informacije o kakovosti pitne vode na posameznem vodovodnem sistemu v letu 2019. Osnovna naloga upravljavca vo­dovodnih sistemov je zagotavljanje varne oskrbe s pitno vodo, kamor prištevamo zagotavljanje nemotene oskrbe s pitno vodo in njene zdra­vstvene ustreznosti pri uporabnikih. Nadzor nad zdravstveno ustreznostjo pitne vode smo izvajali na podlagi utecenega notranjega nadzora po po­stopku HACCP sistema. Ta omogoca pravocasno prepoznavanje mikrobio­loških , kemicnih in fizikalnih tveganj, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi, izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavljanje stalnega nadzora na tistih mestih ( KKT – kriticnih kontrolnih tockah) v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo. Voda je vsakodnevno živilo, zato ne sme vsebovati mikro­organizmov, parazitov ali njihovih ra­zvojnih oblik, ki pomenijo nevarnost za zdravje ljudi in uporabnikov. Strokovna podlaga za izvajanje no-tranjega nadzora nad skladnostjo pi-tne vode je Pravilnik o pitni vodi. No-tranji nadzor na letni ravni je izvajal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Maribor. Poleg notranjega nadzora se je na javnih vodovodnih sistemih izvajal tudi državni monitoring in zunanji nadzor s strani zdravstvenega inšpek­torata Republike Slovenije, ki nadzira delo upravljavcev vodovodnih siste­mov. Porocilo o odvzetih vzorcih notranjega nadzora iz javnih vodovodnih sistemov V letu 2019 smo v okviru notranje­ga nadzora tako spremljali stanje ka- Rezultati skladnosti pitne vode po vodovodnih sistemih (notranji nadzor 2019): Vodovod Število odvzetih vzorcev Mikrobiološki preskusi SKLADEN NESKLADEN E.coli Enterokoki Koliformne bakterije Clostridium perfringens s sporami MB FK Horjul 4 2 4 0 0 0 0 0 Ljubgojna 3 0 3 0 0 0 0 0 Vrzdenec 7 2 4 3 0 0 3 0 Žažar 3 0 3 0 0 0 0 0 Zaklanec 4 1 4 0 0 0 0 0 Podolnica 3 0 3 0 0 0 0 0 Lesno Brdo 4 1 4 0 0 0 0 0 Koreno 3 1 3 0 0 0 0 0 Samotorica 3 1 3 0 0 0 0 0 SKUPAJ 34 8 31 3 0 0 3 0 kovosti pitne vode na štirih locenih - Vodovodni sistem Zaklanec – Po-sistemih za oskrbo s pitno vodo na dolnica – Lesno Brdo obmocju obcine Horjul in sicer : - Vodovodni sistem Koreno – Samo- - Vodovodni sistem Horjul – Lju­ torica bgojna - Vodovodni sistem Vrzdenec – Ža-žar Na terenu je bilo odvzetih 34 vzor­cev za mikrobiološka preskušanja in 8 vzorcev na fizikalno kemijska. Mi-krobiološka preskušanja so pokazala, da so bili 3 vzorci na vodovodnem sistemu Vrzdenec neustrezni zara- s kontrolnim vzorcem. Laboratorijska kontrolna preskušanja so pokazala ustreznost vseh ponovno vzetih vzor­cev pitne vode. Vsi ostali vzorci so bili glede na opravljen obseg preskušanj ustrezni. Rezultati skladnosti pitne vode po vodovodnih sistemih s strani notra­njega nadzora so prikazani v tabeli. Priprava vode je stalno potekala na vodovodnem sistemu Vrzdenec - Ža-žar in Koreno - Samotorica s pomo-cjo UV dezinfekcije. Na vodovodnem sistemu Horjul – Ljubgojna, Koreno – Samotorica ter Vrzdenec - Žažar pa se za pripravo pitne vode uporablja dezinfekcijsko sredstvo Natrijevega – hipoklorita, ki se avtomatsko dozira s pomocjo dozirnih crpalk. Vsebnost prostega klora v pitni vodi se tedensko spremlja po nacrtu HACCP. Priprava pitne vode z uvedbo stalnega klori­ranja s pomocjo avtomatske dozirne crpalke na vodovodnem sistemu Vrz­denec – Žažar se je uvedla v drugi po­lovici leta 2019. Ob ugotovitvah mikrobiološke neskladnosti pitne vode, smo zara­di možnega tveganja za zdravje lju­di, uporabnike obvestili skladno z nacrtom obvešcanja. Uporabnikom smo posredovali navodila za cišce­nja in spiranja hišnega vodovodnega omrežja, izvedli pa smo tudi temeljito cišcenje objektov ter izvedli ustrezne ukrepe za odpravo neskladnosti . Primerjava mikrobioloških rezulta­tov laboratorijskega preskušanja vzor­cev pitne vode notranjega nadzora za katerega je zadolžena obcina kot upra­vljavec in državnim monitoringom pitne vode, ki ga izvaja Ministrstvo za zdravje kaže, da ni bistvenih razlik med rezultati, ki izkazujejo kakovost pitne vode na pipah pri uporabnikih. Laboratorijska preskušanja v letu 2019 so pokazala, da je bila pitna voda v vseh vodovodnih sistemih v obci­ni Horjul zdravstveno ustrezna in ni ogrožala zdravja ljudi. Ustrezen nadzor nad kakovostjo pi-tne vode iz rednih in izrednih vodnih virov kot tudi iz omrežja vodovodnega sistema, bomo zagotavljali tudi v bo­doce in se trudili, da boste uporabniki še naprej uporabljali kakovostno pitno vodo. Vodni viri niso neomejeni, zato z njimi ravnamo skrbno, celovito in trajnostno. Le tako bomo lahko tudi v bodoce pili zdravo in svežo pitno vodo - vodo iz pipe. Na spletni stani Obcine Horjul so objavljena vsa porocila o spremljanju skladnosti pitne vode. Pripravil: Marko KeršmanecOBCINA HORJUL, ŽUPAN JANKO PREBIL Horjulski hokejisti premagali Torino in Trst, 1. marca vabijo, da navijate za njih doma! vili svojo igro. Kmalu je sledila menjenem rezultatu tudi po tudi nagrada za dobro in trdo zadnjem sodnikovem žvižgu. igro, tako da so Dinamiti prvi Dinamiti so se s to zmago še povedli. bolj trdno utrdili na lestvici in A to nasprotnikov ni zmedlo imajo velikih 8 tock. in ekipa Torina je izkoristila Za konec vas horjulski ho- napako horjulske obrambe in kejisti vabijo še na veliki inline izenacila na 1 : 1. A že po dobri hokejski spektakel, ki bo prvo minuti igre so slovenski borci nedeljo v marcu, ko racunajo vzeli vajeti v svoje roke in pre­ tudi na podporo domacih na­vzeli pobudo ter povedli z 1 : 2, vijacev. kar je bil tudi koncni rezultat V športnem parku v Horjulu prvega polcasa. se bodo namrec 1. 3. pomeri-A tekma je bila vse prej kot le mocne ekipe, ki nastopajo v odlocena, cesar se je zelo dobro odprtem italijanskem prven­zavedal tudi trener Tim Fink in stvu. fantom v premoru na klopi po-Prva tekma proti ekipi Cit-dal pomembne napotke za dru­tadelle se bo zacela ob 11. uri, gi polcas, saj so vedeli, da bodo druga tekma pa ob 15:30, ko Torincani pritisnili z vso silo. bodo prekrižali hokejske palice Taktika se je obrestovala in z ekipo Ghost Padova. Vabljeni. Dinamiti so v drugem polcasu Mlajše horjulske hokejiste nadaljevali z dobro predstavo boste lahko podprli z glasnim ter dosegli še dva zadetka. navijanjem že prej, saj bo 15. 2. A nasprotnik se ni dal in pri-v športnem parku Horjul tek-Dinamiti parku Horjul in uživali v hokej-zadetek. To jih je predramilo in boj za vsak plošcek. Na tekmo silil naše fante v prekršek šest ma Hrvaškega prvenstva do skem spektaklu. so se ponovno zbrali ter zaigra-z ekipo iz Torina so se dobro minut pred koncem. so v zacetku 16 let. Konec januarja, natancneje li, tako kot fantje najbolje znajo. pripravili, saj so vedeli, da spa-Torincani so zadeli z igral­ letošnjega leta Ob 10:00 se bodo pomerili v soboto, 25. 1.,so horjulski in-Koncni rezultat proti ekipi da med ožje favorite za naslov cem vec in zmanjšali zaostanek poskrbeli, da je dobro z ekipo Dolenjskih Toplic, ob line hokejisti z ekipo do 18 let Edera Trst je bil 2 : 7 za Dina-prvaka. na 2 : 4. pokalo v mrežah 11:30 pa proti ekipi iz Karlovaca. igrali v Trstu, kjer so se pome-mite, kar je lep dosežek, na ka-Kljub temu se niso ustrašili Sledilo je nekaj mucnih mi-nasprotnikov. rili z domaco ekipo Edera Trst terega so v klubu zelo ponosni. tekmeca z zvenecim imenom nut za našo ekipo, saj je bilo in ekipo Real Torino iz Torina. A tista glavna preizkušnja jih je in zaceli na vso silo od prve prisotno veliko živcnosti, kar Besedilo Peter Kavcic, Uspešni so bili v italijanskem Prvo tekmo so zaceli zelo šele cakala. minute. Tempo je bil hiter, igra so nasprotniki ponovno izko-foto: Arhiv prvenstvu. dobro in po petih minutah igre Lahko bi celo rekli, da je bila pa agresivna, a se jim naši mla-ristili in zadeli za 3 : 4. A do HK Dinamiti Horjul, Kmalu pa boste za njih lah-vodili že z 0 : 3, nato so fantje tekma proti Tržacanom bolj di hokejisti niso pustili in so konca tekme jim je zmanjkalo Peter Kavcic ko navijali s tribun v športnem malo ustavili tempo in prejeli ogrevanje in priprava na srdit preprecili, da bi Italijani raz-casa in je ostalo pri nespre- Smucarski tecaj v Šentjoštu Po dejavnostih v letnem delovnem nacrtu, kjer smo imeli tudi smucarski tecaj za otroke, smo tega tudi letos izvedli v sodelovanju s Športnim društvom Šentjošt na smucišcu v Šentjoštu. V ponedeljek, 20. 1. 2020, smo priceli s smucarskem teca­jem in ga zakljucili v cetrtek, 23. 1. 2020. Tecaja se je udeležilo 53 otrok iz skupin Murnov, Cebel in Metuljev. Na smucišce so se otroci vsak dan pripeljali z avtobusom, kjer so jih pricakali prijazni ucitelji smucanja, s katerimi so se naj­prej ogreli z vajami za ogreva­nje. Nato so se razdelili glede na znanje v štiri skupine in se ob spodbujanju in ucenju uciteljev ucili spretnosti smucanja. Zacetki so bili za nekatere otroke kar naporni, vendar so kar hitro premagali zacetni­ške težave, izgubili strah pred smucanjem in zaceli uživati na smuckah. Ugotovili so, kako zabavno je smucanje in kako lahko ga je obvladati. Zlasti vlecnica jim je predstavljala vir veselja, tako da so se že v vrtcu vsako jutro veselili odhoda na smucišce. Zadnji dan je bil za otroke organiziran zakljucek tecaja, kjer so otroci pokazali prido­bljeno znanje. Vsi otroci so bili uspešni. Za svoj trud so preje­li priznanja v obliki diplome; najhitrejši pa tudi medalje. I. K. Obcina Dobrova-Polhov Gradec Vabilo Kaj prinaša novo proracunsko leto? »Obcina po meri cloveka« Javna razprava v sklopu priprave Strategije mobilnosti in varnosti v obcini Dobrova - Polhov Gradec Spoštovani obcani obcine Dobrova - Polhov Gradec, v sklopu izdelave Strategije mobilnosti in varnosti v obcini Dobrova - Polhov Gradec vas vabimo na javno razpravo z naslovom »Obcina po meri cloveka«, ki bo potekala v sredo, 4. marca 2020, med 17.00 in 19.00 v avli OŠ Dobrova (Cesta 7. maja 20, Dobrova). Strategija mobilnosti in varnosti predstavlja nov pristop k bolj trajnostnemu nacrtovanju prometa v obcini. Prispeva k doseganju ravnotežja med družbeno enakostjo, kakovostjo ži­vljenjskega okolja in uspešnostjo gospodarskega razvoja z iskanjem ukrepov za izboljšanje dostopnosti za vse prebivalce in obiskovalce obcine ne glede na njihovo starost, zdravje ali socialni status. V ospredje torej postavlja mobilnost cloveka in ne vozil, še posebej pa pešcev, kolesarjev in uporabnikov javnega potniškega prometa. Ker nacrtujemo za ljudi, moramo nacrtovati z ljudmi. Prebivalci obcine imate po­membno besedo pri tem v kakšni obcini si želite živeti in kako povecati kakovost bivanja. Spra­ševali se bomo, kako prostor vpliva na nas, naše življenje in zdravje. Na javni razpravi bomo posebno pozornost posvetili težavam v prometu, s katerimi se soocajo gibalno in senzoricno ovirani obcani, otroci, starejši in vsi ostali bodisi v vlogi pešcev, kolesarjev, uporabnikov jav­nega potniškega prometa ali uporabnikov avtomobila. Od vas želimo pridobiti cim vec konkretnih mnenj in informacij glede prometne problematike v naši obcini. Pridružite se nam in pomagajte oblikovati trajnostno mobilnost za varno obcino. Prijazno vabljeni! Župan Obcine Dobrova - Polhov GradecFranc Setnikar Obvestilo Vpis otrok v vrtec Obcina Dobrova - Polhov Gradec obvešca, da bo vpis predšolskih otrok v javne vrtce za šolsko leto 2020/21 potekal v vrtcih vsak de­lovni dan od 9. do 31. marca 2020 v casu uradnih ur. Podatki za vpis v posamezni vrtec so objavlje­ni na spletnih straneh javnih vrtcev: OŠ Dobrova – Enota VRTEC DOBROVA Cesta 7. maja 20, 1356 Dobrova 01/ 360 12 20 www.vrtecdobrova.si OŠ Dobrova – Enota VRTEC BREZJE Cesta 7. maja 20, 1356 Dobrova 01/ 360 12 2 0www.vrtecdobrova.si Enota VRTEC pri OŠ POLHOV GRADEC Polhov Gradec 95, 1355 Polhov Gradec 059 082 658 www.ospg.si Enota VRTEC pri POŠ ŠENTJOŠT Polhov Gradec 95, 1355 Polhov Gradec 059 082 658 www.ospg.si Enota VRTEC pri POŠ CRNI VRH Polhov Gradec 95, 1355 Polhov Gradec 059 082 658www.ospg.si Vlogo oddajo: • starši, ki otroka prvic vpisujejo v vrtec, • starši otroka, ki je na centralnem cakalnem seznamu v šol. letu 2019/20, • starši, ki so vlogo oddali po 31. 3. 2019 in otrok ni sprejet v vrtec, • starši otrok, ki že obiskujejo vrtec in želijo otroka vkljuciti v drug javni vrtec na obmo-cju obcine. Dodatne informacije: Vlogo s potrebnimi dokazili pošljete po pošti ali jo oddate na sedežu uprave vrtca, ki je • za enoto vrtca Dobrova in enoto vrtca Brezje na naslovu Cesta 7. maja 20, Dobro-va ter • za enoto vrtca pri OŠ Polhov Gradec, eno-to vrtca pri POŠ Šentjošt in enoto vrtca pri POŠ Crni Vrh na naslovu Polhov Gradec 95, Polhov Gradec. Vloge, ki bodo prispele po 31. 3. 2020, bodo za šolsko leto 2020/21 upoštevane le, ce bo prostih mest vec kot oddanih vlog. STARŠE OBVEŠCAMO, DA JE OBRAZEC VLOGE ZA VPIS Z NAVODILI O POTEKU VPISA OTROK V VRTEC DOSEGLJIV NA SPLETNI STRANI VRTCEV IN OBCINE DOBROVA - POL­HOV GRADEC. Na obcinskem svetu je v postopku za pešce in kolesarje. Za izboljšave na LC Že-rovnik–Osredek–Topol bo izdelana projektna sprejema proracun obcine Dobrova - dokumentacija za izgradnjo izogibališc in re- Polhov Gradec za leto 2020. konstrukcijo dotrajanega odseka lokalne ce­ste, s postavitvijo varnostnih ograj in izvedbo Ker se v tem obdobju na nek nacin zaklju­ustreznega odvodnjavanja, sredstva proracuna cuje obdobje intenzivnih vlaganj v objekte, na-pa so predvidena tudi za obnovo krajših odse­menjene predšolski vzgoji in izobraževanju, je kov najbolj dotrajanih asfaltnih vozišc. Nacrto­sedaj glavni poudarek namenjen obnovi in ure-van je tudi pricetek gradnje in ureditvenih del janju manjkajoce komunalne infrastrukture, prometnega vozlišca v Polhovem Gradcu, kjer predvsem posodobitvi vodovodnih sistemov je bilo potrebno uskladiti projekt tudi z Direk­ter obnovi in izboljšavi obstojecega cestnega cijo za ceste RS. omrežja. V obdobju od 2010 do 2019 so se iz Velik del proracunskih investicijskih sred­obcinskega proracuna za podrocje varstva, stev predloga proracuna je namenjen ureditvi vzgoje in izobraževanja namenila sredstva v vodnih virov in vodovodne infrastrukture ter znesku 24.602.270,00 EUR. rekonstrukciji 15 vodovodnih sistemov, ki so Cestna omrežja so skozi leta postala pre-vecinoma stari in potrebni temeljitih sanacij obremenjena glede na kolicino današnjega in prenov. Ker je problematika vodovodnih prometa, kar se kaže tudi na poškodovanosti sistemov pomembna, bomo v eni izmed pri-in dotrajanosti vozišc. V avgustu in septembru hodnjih številk Našega casopisa namenili po­leta 2019 smo izvedli snemanje cest, s katerim sebno pozornost, s konkretnimi številkami in smo vzpostavili digitalne osi cest, potrebne za lokacijami nameravanih izboljšav in obnov po vzpostavitev evidence dejanske rabe zemljišc posameznih vodovodnih sistemih. javne cestne infrastrukture oziroma posodo-Med pomembnejše projekte letošnjega leta bitev podatkov o parcelah ob cestah. S tem pa pa sodijo še priprava in izvedba prve slovenske smo pridobili tudi zadnje aktualne podatke o planinske zvocne poti Zven zaklete grofice na stanju 250 kilometrov cestne infrastrukture v Dobrovi in projektov Polna cula lokalne hra­obcini in strokovno oceno o poškodovanosti ne, Polhkovo razgledišce, Športnorekreacijski cest, na podlagi katere že pripravljamo analizo objekt na prostem za mladino in odrasle pri posameznih cestnih odsekov in ukrepe inve­OŠ Dobrova in Obnova zunanjega igrišca pri sticijskega vzdrževanja s financno oceno. Ta bo OŠ Dobrova. služila za izdelavo prioritetnega vrstnega reda Obcina Dobrova - Polhov Gradec je tudi na izgradnje in vzdrževanja cestnega omrežja. državnem nivoju uspela uskladiti dolocene V postopku priprave proracuna smo s kra­projekte, ki se bodo izvajali na obmocju obci­jevnimi skupnostmi v obcini spregovorili o ne in za katere so namenjena znatna sredstva potrebnih ureditvah na njihovih obmocjih. državnega proracuna. Ce obišcete spletno Krajevne skupnosti so obcini posredovale tudi stran https://proracun.gov.si/Public/Project­ nabor predlogov za štiriletno obdobje, kater sVisualization, lahko vidite, da je predvideno bodo tekom leta, v dogovoru s krajevnimi sku­na obmocju obcine Dobrova - Polhov Gradec pnostmi, v kolikor že niso umešceni v aktualni med drugim tudi nadaljevanje obnove in mo­proracun, umešceni v proracun naslednjih let. dernizacije republiške ceste Ljubljana–Polhov Groba ocena predlogov krajevnih skupnosti Gradec, vecje ureditve na hudourniških poto­samo za izboljšanje cestne infrastrukture zna­kih Gradašcice, modernizacija ceste na odseku ša preko 14 milijonov evrov. Ljubljanica–Briše, gradnja kolesarskih povezav Eden izmed projektov proracuna 2020 je … vsekakor gradnja Centra Emila Adamica na Po sprejemu proracuna za leto 2020 bomo Dobrovi, ki bo omogocila boljše pogoje za o posameznih projektih v teku natancneje po­zdravstvo, zobozdravstvo, lekarno, knjižnico rocali tudi preko spletne strani obcine, ki bo in kulturno dejavnost na Dobrovi. Vzporedno kmalu v novi podobi omogocala tudi spremlja-z njim se nacrtuje tudi izgradnja trgovine in nje aktualnega dogajanja, s tem pa bo zagoto­spremljajocih dejavnosti, z zasebnimi investi­vljeno tudi boljše informiranje obcanov o delu torji, s katerimi obcina v zadnjih dneh usklajuje obcinske uprave. Vabljeni k spremljanju. tehnicne in druge pogoje gradnje. V predlogu proracuna za tekoce leto je pred- Franc Setnikar, župan videno tudi dokoncanje postopkov za ureditev parkirišca na Dobrovi, nadaljevanje izmer in revizija projekta za pricetek gradnje plocnika ob LC 067020 Dobrova–Horjul in rekonstruk­cija ceste Šujica–Podutik, z izgradnjo površin 8. delavnica Zdravje na vsakem koraku Prakticen prikaz zdrave prehrane in pokušina Ucilnica za Veliko število obiskoval-bolecin v želodcu do splošne­cev je pritegnila 8. delavnica ga slabega pocutja. Ne glede gospodinjstvo na projekta Zdravje na vsakem na razlog, ki je radovedne Osnovni šoli Polhov koraku, na kateri je kuhar kuharje zbral na delavnici, so Gradec je bila v cetrtek, Robert Mrzel predstavil brez-vsi prisotni ob spremljanju 23. 1. 2020, polna malo glutensko hrano. Brezgluten-gostujocega kuharja pridobili starejših ucencev. ska dieta, iz katere je izvzeta mnogo nasvetov in napotkov, beljakovina gluten, ki se naha-kako se glutenu izogniti z upo­ja v vrstah žit, kot so pšenica, rabo raznovrstnih živil. Tako pira in jecmen, postaja vse bolj je Robert Mrzel pripravil kar priljubljena oz. nujna, ne le pri 6-hodni meni, ki so ga sesta­posameznikih, ki živijo z av-vljali korenckov namaz, cebul­toimunsko boleznijo celiakijo, na juha, polenta z zelenjavo na temvec tudi pri tistih, ki verja-maslu, cicerikin polpet, losos mejo, da je gluten na splošno iz pecice z limonino skorjo ter krivec za številne zdravstvene težave – od napihnjenosti in >> Obcina Dobrova-Polhov Gradec >> pecivo iz prosene kaše. Prepro-ska hrana lahko zelo pestra ter smo vseh šest tudi pokusili ter sti, a iznajdljivi recepti, ki teme-da življenje brez glutena ni le šele nato z gotovostjo potrdili, ljijo na prilagodljivosti in težnji življenje odrekanja v kuhinji in da bomo nove nacine priprave po cim manj odpadne hrane, jedilnici. A ker je merilo dobre-hrane prenesli tudi domov. so pokazali, da je brezgluten-ga recepta predvsem okus jedi, Zapisala Lucija Rus 9. delavnica Zdravje na vsakem koraku Porabi manj, porabi ponovno razlicne nacine – poleg na-recikliranju, bi morali verigo, štetih smo na predavanju 9. ki vodi v utapljanje v odpadkih, delavnice projekta Zdravje na prekiniti že prej; zavzeti se mo- vsakem koraku, naslovljenem ramo, da odpadek sploh ne bo Porabi manj, porabi ponov-nastal. Vsakdo lahko z majhni- no, spoznali še številne druge mi prilagoditvami stori veliko enostavne, a za okolje nepre-in z dobrim zgledom poskrbi, cenljive korake k smotrnejši da bodo tudi clani njegovega uporabi vode, elektrike ter gospodinjstva proizvedli manj drugih dobrin; od oblacil in od povprecnega 1,3 kg odpad­ obutev, do cistil, izdelkov za ka na dan na osebo. Odpadek osebno nego in hrane. Urška namrec ne izgine, ko ga odvr- Zgojznik, predstavnica Eko-žemo v smeti in ga ne vidimo logov brez meja, društva, ki je vec – takrat le preraste iz pro- zagnalo znano akcijo Ocistimo blema posameznika v problem Slovenijo, v kateri so sodelovali skupnosti. Zato poskrbimo za tudi prebivalci naše obcine ter naš planet. Samo enega imamo. ocistili marsikateri prej one-Vec o društvu ter njihovih snaženi koticek, je na delavnici projektih si lahko preberete na predstavila, kako lahko delova-https://ebm.si/glavna/web/. Va- nje, ki negativno vpliva na pod-bljeni tudi, da obišcete njihovo Locujete odpadke? nebne spremembe, enostavno spletno stran https://manjje- Ugašate luci, ko spremenimo. Urška Zgojznik vec.si/, ter se v duhu koncepta zapustite prostor? je opozorila tudi na zmoten Zero Waste oz. Nic odpadkov koncept reševanja problemati-seznanite s popravilom, iz- Ali med vsakim umivanjem ke odpadkov – namesto da po-menjavo in izposojo razlicnih zob zaprete pipo in tako var-svecamo pozornost njihovem predmetov. cujete z vodo? K skrbi za naš odlaganju, možnosti pridobi- planet lahko pristopimo na vanja energije iz odpadkov ter Zapisala: Lucija Rus Vabilo Jutranja vadba v ŠRC Gabrje s Šolo zdravja od 3. marca 2020 dalje od ponedeljka do petka ob 8.30 v vseh letnih casih in ob vsakem vremenu, na prostem. Društvo Šola zdravja vas vabi na vsakodnevno jutranjo telovadbo »1000 gibov«, ki bo potekala vsak dan od ponedeljka do petka ob 8.30 v športno rekreacijskem centru Gabrje v vseh letnih casih in ob vsakem vremenu na prostem. Od 3.marca dalje. Vaje »1000 gibov« so primerne za vse. Vadbo vodijo usposobljeni prostovoljci. Še vec informacij lahko pridobite na spletni strani https://solazdravja.com/ Vabljeni! 10. delavnica Zdravje na vsakem koraku S sodelovanjem do srece in znanja Predzadnja je tako hkrati že nasvet, kako ti resnicne razvojne potrebe vzpostaviti primerno ucno otroka ter jim ustrezno ugo­ delavnica 7. sezone okolje, ki bo otroka v najve-diti. Tako Katarina Kompan projekta Zdravje cji meri spodbudilo k ucenju Erzar ocenjuje, da bi starši in na vsakem koraku ter razvoju vseh njegovih po-pedagoški delavci morali bolje je ponovno segla v tencialov. Ucno okolje naj bo poznati biološki razvoj otroka šolske vode. stimulativno, varno in otroku ter temu primerno skrbeti za prilagojeno, da bo ta šolo spre-njegov socialni, moralni ter Katarina Kompan Erzar, jemal kot prijeten izziv in ne custveni razvoj, ter se zave­izredna profesorica za zakon-kot oviro. Kompan Erzar pa je dati, da se vsak otrok razvija v sko in družinsko terapijo na opozorila tudi na težave, ki se skladu s svojo lastno biološko Teološki fakulteti ter predava-pojavljajo v odnosu do naših predispozicijo. teljica na Fakulteti za psihote-šolarjev. Pravi šolski uspeh otroka se rapevtsko znanost in Pedago-Prevelik pritisk staršev in namrec ne meri po ocenah, ški fakulteti, je v cetrtek, 6. 2. uciteljev, ki otroke prisili v temvec po tem, ali otrok v 2020, obiskala OŠ Polhov Gra-nesmiselno nabiranje ocen casu svojega šolanja razvije ra­dec. Katarina Kompan Erzar namesto v potešitev želje po dovednost, željnost po znanju, se poleg poucevanja posveca znanju, je ena izmed najvecjih kreativnost, sposobnost logic­tudi skrbi za socialno varstvo napak v vzgoji otroka. nega in analiticnega razmi­žrtev nasilja ter izvaja delav-Starši morajo prav tako šljanja ter sodelovanja oz. vsa nice in predavanja o odnosih poskrbeti, da otrok ne poti-orodja, ki jih bo potreboval za v partnerski zvezi, družini, v skajo v preštevilne aktivnosti svoj profesionalni razvoj, tudi šolskem in službenem okolju. in izvenšolske dejavnosti, ki ko odraste in zapusti šolske Naslov predavanja S sodelo-otroke le utrujajo in okradejo klopi. vanjem do srece in znanja, ki koristnega dolgcasa. Namesto se je posvetilo otrokom in šoli, tega je potrebno prepozna-Zapisala: Lucija Rus Zakljucna delavnica Zdravje na vsakem koraku Refleksna masaža za domaco uporabo peljalo po celi Evropi in delu tudi z domaco masažo stopal ZDA, zato smo jo z veseljem ter tudi dlani, ki prav tako vse­ Pocasi se poslavljamo od zime ter kratkih sprejeli na zakljucni delavnici bujejo pomembne refleksne popoldnevov, 7. sezone projekta, ki je sklenila cone, ter masažo izvedla na socasno pa mahamo druženje vseh obcanov, ki jim prostovoljki. Po predavanju v slovo tudi zdravje predstavlja pomembno je župan Franc Setnikar poz­ delavnicam projekta vrednoto.Tako smo se naucili, dravil vse prisotne ter podelil da je refleksna masaža stopal Zdravje na vsakem nagrade tistim, ki so bili redni celostna terapija, ki sproži sa­ koraku, ki so nam clani cetrtkovega popoldan­mozdravilne procese v telesu popestrile pretekle skega druženja namenjenega ter izkazuje vrsto zdravilnih ohranjanju zdravja. Letos je mesece. ucinkov; telo spodbudi k raz­bilo izpostavljenih kar devet­strupljanju, globoko sprošca V soboto, 15. 2. 2020, je na najst posameznikov. Zakljucna organizem, aktivira imunski dobrovski osnovni šoli poteka­pogostitev pa je poskrbela še za sistem ter delovanje vseh orga-la zakljucna delavnica, na kateri prijetno druženje. Odlicno je nov, prav tako pa revitalizira in smo se spomnili tudi vseh pre-bilo poskrbljeno tudi za otroke, energetizira telo ter sproži cu­teklih delavnic – prve, ko nam ca, Robert Mrzel, ki o zdravju to podrocje osvetlili. Skupaj z podrocju refleksne terapije, stveno cišcenje. ki jih je k igranju vabil napihlji­je Margita Vehar pokazala, da vi grad v telovadnici. ni govoril, temvec ga je skuhal, Ekologi brez meja pa smo se osebna svetovalka in mentori-Z masažo stopal namrec nam zdravje dobesedno raste ter tudi drugega sklopa delav-na delavnicah dotaknili tudi ca osebne rasti, se z naravnim dosegamo spremembe v celo-Vabljeni, da se tudi v nasle­pred nosom, ter drugih zdra-nic, ki se je osredotocil bolj na ekologije. Sobotno predavanje zdravljenjem ukvarja že tride-tnem organizmu, saj stopala dnjem letu projekta Zdravje na vstveno naravnanih delavnic, šolsko okolje in vzgojo. pa je bil ponoven opomnik, da set let. Je tudi predavateljica v v razmerju 1:33 predstavljajo vsakem koraku z nami podate ki so jih izvedli Društvo šola Sebastjan Kristovic, Zavod lahko za svoje lastno zdrav-svoji Šoli neustrašnega srca ter celo telo. Oli Lukner je podala na pot zdravja! zdravja, kineziološki center varna pot, Miha Kramli in Ka-je najvec storimo sami. Oli avtorica dveh knjig. nasvete, kako lahko prednosti Kinvital, združenje Spominci-tarina Kompan Erzar so nam Lukner, strokovnjakinja na Iskanje novih znanj jo je refleksne masaže dosežemo Zapisala: Lucija Rus Prižig novoletnih luck v Podsmreki Z nedavno svecnico se je poslovil božicni cas in s tem tudi cas praznicnih luck. A spomin na to lepo obdobje še živi, zato je prav da ga podelim z vami. Gasilci PGD Podsmreka smo 14. decembra 2019 pripravili že drugi prednovoletni prižig luck na smreki, ki smo jo postavili in okrasili pri gasil­skem domu v Podsmreki. Veselo druženje s krajani ob odpr­tem ognju, toplih napitkih ter sladkih domacih prigrizkih so držali pokonci staro in mlado do poznih nocnih ur. Mladinci in pionirji gasilskega društva so na ustvarjalnih delavnicah pripra­vili posebne piškote, ki so jih krajani na prižigu luck lahko tudi dobili. Seveda brez domace glasbe ni šlo. Zanjo so poskrbeli Mladi Notranj­ci in druga dva kitarista. Vse kaže, da bo prednovoletno druženje ob priži­gu luck postalo tradicionalno, saj se obisk na prireditvi povecuje, vzdušje pa je vedno boljše. Gasilci PGD Podsmreka se zahva­ljujejo donatorjem, ki so druženje omogocili in vsem krajanom za pro-stovoljne prispevke. Alenka Oven, foto: Robi Kržic Obcina Dobrova-Polhov Gradec Staro ime za mesec marec je sušec in pomeni cas, ko zemlja pije snežnico, se zacne sušiti in se pripravljati na pomladno rast. Cas, ko pocasi vstopamo v pomlad in mesec marec nam obeta veliko lepih trenutkov in dogodkov: dan žena, gregorjevo, materinski dan ter seveda prvi spomladanski dan. Naj nas ti lepi dnevi in vonj po pomladi povabijo tudi v našo družbo. Spremljajte nas in obišcite dogodke, ki jih pripravljamo za vas. Polhov doživljajski park Poroka v romanticni Vabljeni v Polhov doživljajski park, Polhograjski grašcini, le korak iz kjer boste polhu pomagali najti novi LjubljaneLjubezen v zraku… dom in se naucili veliko zanimivih vabimo vaju v objem grajskega parka, reci o njegovih prijateljih. Vsak ki ga obdajajo okoliški hribi, stran od dan med 10. in 16. uro. Vsto­ mestnega vrveža in gnece? Svojo lju­ pnice lahko kupite v grašcini. V bezen potrdita pri nas v Polhograjski primeru slabega vremena imamo grašcini. Možen je dogovor za cer­zaprto. Odpiralne case preverite kveni obred v župnijski cerkvi Mari­na: spletni strani http://www.grad­ jinega rojstva ali v znameniti gotski -polhovgradec.si/polhov-dozivljaj­ cerkvi sv. Petra v Dvoru. Termini ski-park, ali na družbenih omrežjih, porok se usklajujejo glede na prvo kot sta FB stran Polhov doživljajski prijavo para za posamezno soboto. park in Instagram profil Polhograj­Poklicita nas, veseli bomo vajinega ska grašcina. obiska. Uradne ure za poroke so ob sredah od 12. do 18. ure (obvezna je NOVO: vsako tretjo nedeljo v predhodna najava). mesecu v Polhov doživljajski park z interpretativnim vodni- Caj z grofom Blagajem kom, organiziramo vodenje po Pol-Na druženje z grofom Blagajem vas hovem doživljajskem parku. Vabljenivabimo vsak petek popoldan. Spo­ 15. marca ob 10. uri. znajte grofico, poskusite grajske dobrote, privošcite si nekaj novega. Vodeni ogled dvorske cerkve Obvezna je predhodna najava. V nedeljo, 1. marca, od 14. do 16. ure vabljeni na brezplacno vodenje GRAJSKA knjižnica Polhov Gradec po dvorski cerkvi sv. Petra, ki velja za Vrata grajske knjižnice so odprta eno najlepših cerkva pozne gotike vsak cetrtek od 17. do 19. ure in v pri nas. V notranjosti si lahko ogle- soboto od 10. do 12. ure. date lesen strop, ki z okrasom po-V knjižnici velja clanarina Mestne snema gotsko obokanje, renesancno knjižnice Ljubljana, zato vabljeni oblikovana kamnita baldahina ter tudi vsi clani MKL, ki obiskujete reliefno okrašene empore, na katerih ostale enote. V knjižnici je na voljo je ob obredih sedela gosposka. Vodil veliko literature, ki je priporocena za bo vodnik Marjan Malovrh. domaca branja (za osnovne in sre­dnje šole), bralne znacke in za Can- Na ogled dvorske cerkve in karjevo tekmovanje, zato vabljeni Polhovega Gradca vabljene tudi tudi šolarji in dijaki. Clanarine za skupine mlade do 18. leta ni. Po dogovoru je možen ogled dvorske cerkve in drugih znamenitosti Pol-Ura pravljic hovega Gradca. Primerno za šolske Lepo vabljeni vsi otroci, ki imajo radi skupine, vrtce, upokojence, dobro pravljice, ne glede na starost. Ura družbo. Polepšajte si dan z izle-pravljic bo potekala v cetrtek, 26. tom v Polhov Gradec. Za podrob-3. 2020, ob 16.30. nejše informacije nas poklicite ali Ure pravljic potekajo od novembra pišite. 2019 do maja 2020. Ura pravljic tra­ ja približno eno šolsko uro. Otroci Spušcanje gregorckov v Božno zbirajo žige, ki jim ob zakljucku v Društvo za kakovost življenja Lep je mesecu juniju prinesejo manjše pre­dan bo 12. marca, ob 17. uri or-senecenje. ganiziralo spušcanje gregorckov v Božno, na prireditvenem prostoru Pišite, poklicite, spremljajte, za vas smo na pri gostilni Pograjski dom. Vljudno voljo: vabljeni!T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec. Mozartovi dneviFestival ljubiteljev si www.visitpolhovgradec.siSpremljajte nas klasicne glasbe se v grašcini nadalju-tudi na FB strani Blagajeva dežela, igrivo je, 29. marca ob 17. uri vabljeni na zaledje Ljubljane in Instagram profilu Polho­ 209. Mozartove družinske dneve. grajska grašcina. Pripravile: Julija Buh, Ana Oblak, Nina Slana Obcina Dobrova-Polhov Gradec Prireditev ob kulturnem prazniku Sedmošolka Jerneja Stopar, ki je na odru v vlogi povezo­valke nastopala prvic, je z na­smehom in notranjim žarom spletla niti najrazlicnejših tock, ki so jih za ta vecer pripravili ucenci in ucitelji Glasbene šole Emila Adamica, mlade plesal- Madagaskar Svet je lep, ko si nasmejan! Dobrova, 7. 2. – V petek pred slovenskim kulturnim praznikom je bil v Kulturni dvorani na Dobrovi vecer lep, slovesen in nasmejan. ke Plesnega kluba Blešcica, ple-va, glasbena skupina TriAM in salca plesnega društva Forma, Godba Dobrova -Polhov Gra­pevci Mešanega pevskega zbo-dec. Prisotne je nagovoril tudi ra Dobrova, ucenka OŠ Dobro-župan Franc Setnikar. Kulturno društvo Dobrova tovrstno prireditev pripravlja zaporedoma že 12 let. Z njo želimo domacinom predstaviti razlicne zvrsti kulture, ki delu­jejo na obmocju teh krajev. Ve­dno poskrbimo tudi za manjšo pogostitev po prireditvi, saj menimo, da je druženje med krajani bistveno za pravo kako­vost bivanja v skupnosti in dan pred praznikom si zanj vsi lažje vzamemo cas, ko lahko malce postanemo in se pogovorimo. Letos pa smo kulturno raz­vajanje razširili na tri dni. Po osrednji prireditvi se je v so-boto na odru odvila ponovitev gledališke predstave Emigranta domace gledališke skupine Do-brova, nedeljsko popoldne pa smo namenili mlajši populaciji, tudi mladim po srcu. V goste smo iz Novega mesta povabili predstavo Pika Nogavicka, ki je s svojo prisrcno navihanostjo dodobra prevetrila tako zim­sko nedeljo. Radi ustvarjamo in radi raz­veseljujemo in hvala vsem, ki nas pri tem podpirate in nas spremljate! Magdalena Tehovnik Pevske sv. Višarje Moški pevski zbor s katerimi smo veselo zape-Madagaskar, imenovan globoko v sebi lahko zamisliš … nekaj lepih izkušenj z obiska li. Videli smo, da slovenska Turisticnega društva PREDSTAVITEV PESNIŠKE tudi »rdeci otok«, je Misijonar Janez je svoj mi-na Madagaskarju, kjer so delali pesem sega tudi dalec preko sijon ustanovil na kraju, kjer v tamkajšnji bolnišnici. Briše se že vrsto let meja naše domovine. Ker po-ZBIRKE KATJE PREMRL – cetrti najvecji otok na pred tem ni bilo nicesar, danes Navdušeni nad delom Janeza, udeležuje intenzivnih jemo tudi pri cerkvenem pev-OBRAZI LJUBEZNI svetu. pa tam stojijo bolnišnica, po­nad njegovo voljo do dela, ener-pevskih vaj na Sv. skemu zboru župnije Polhov rodnišnica, cerkev, stavbe za Gradec, smo naše druženje Leži na JV afriške celine, v gijo, ki jo razdaja za druge ljudi, Višarjah, ki si jih tudi bivanje zaposlenih in sorodni-zakljucili s petjem pri ne- Indijskem oceanu. Tam deluje smo se po uri in pol od njega sami organiziramo. kov bolnih, šola ... S pomocniki deljski sveti maši pri Višarski vec misijonov in eden izmed poslovili. Rad prihaja v doma­ je naredil že veliko poti, skrbi Mariji. Mariji smo hvaležni, njih je misijon Janeza Krmelja, za vse stvari in je pravi »oce« ce kraje, vendar se tokrat zopet Tako je bilo tudi letos. Dva da nas tudi na ta nacin po­domacina iz Sela nad Polhovim misijona. Z veseljem gledaš vraca v njegov »drugi dom«. Ja-dneva (24.–25. 1.) sta hitro vezuje. Domov smo odšli s Gradcem. Ker je Janez zopet slike tega moža, ki v japonkah nezu, Marku in ostalim hvala minila ob petju, smucanju in prošnjo, da bi se lahko še ve­ preživel nekaj casa doma v Slo­ hodi po malgaških gricih, da in Bog blagoslovi njihova dela. druženju. Veseli smo bili pri-likokrat vracali na ta lepi kraj. veniji, med domacimi v domaci pride do ljudi, ki ga potrebujejo. Katja Skopec druženih družb ob vecerih, MoPZ TD Briše župniji, smo ga prosili, da nam Ljudje se tam dnevno borijo za predstavi svoje delo in življenje golo preživetje. v daljni deželi in z veseljem se Biti misijonar pomeni biti z je odzval. ljudmi, jim pomagati, da prav V nedeljo, 2. 2. 2020, smo usmerijo svoje življenje. Njegov tako poslušali potopisno pre­trud je usmerjen v to, da bi en- davanje prav o misijonu, v ka­krat lahko prišel do vseh ljudi terem on deluje. Na Madaga-in vsem ljudem dajal novega skarju je že vsega vec kot 30 let, upanja, nove vere, nove ljube­ kjer opravlja najrazlicnejša dela. zni in dobrote. Pretežni del je »gradbinec«, du-Janez se je med drugim rad Obrazi ljubezni te vabijo, hovnik, voznik rešilnega vozila, vabijo, da se ti predstavijo, šef bolnice, vsem pa velik prija-pohvalil, kako vesel je bil nove­ vabijo, da ti spregovorijo, telj, le v kuhinji pravi, da ni rad. ga ampak starega – obnovlje-V pomoc pri predavanju mu nega in popravljenega traktorja, ljubezen s tabo delijo. je bil prof. dr. Marko Vrabec, ki so ga domacini iz Polhovega geolog in predavatelj na nara-Gradca, Crnega Vrha in okoli- Cetrtek, 27. 2. 2020, voslovnotehniški fakulteti, ki ce popravili in obnovili ter raz- ob 18. uri v knjižnici v je Janeza obiskal na Madaga-stavljenega dostavili v daljno Polhograjski grašcini. skarju. Afriko. Janezu pa stari traktor Slike in videoposnetke sta kljub letom služi po najboljših Vabi Društvo za kakovost posnela pretežni del z dronom, moceh. življenja – Lep je dan. nad katerim so bili najbolj nav-Na predavanju je Janeza dušeni tamkajšnji otroci. Ko spremljala tudi ekipa mladih gledaš in poslušaš vse to, se zdravnikov, ki so nam povedali Obcina Dobrova-Polhov Gradec Obcani v sodelovanju z JSKD bogatijo kulturno sfero Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je institucija, ki društvom, zavodom, samostojnim posameznikom, šolam in drugim, ki se kulturno­umetniško udejstvujejo, olajša delovanje na podrocju ljubiteljske kulturno-umetniške dejavnosti. JSKD vsako leto organizira podrocje obmocne izpostave številne kulturne prireditve, Ljubljana okolica, v katerega izdaja revije ter najbolj priza-spada 9 obcin (poleg Obcine devnim na podrocju kulture Dobrova - Polhov Gradec še podeljuje jubilejna priznanja ter Horjul, Brezovica, Ig, Škofljica, tako potrjuje njihove uspehe.Velike Lašce, Dol pri Ljubljani, Skrbi za razvoj kulturne Medvode in Vodice). dejavnosti v Sloveniji in zamej-Porocilo je ponovno poka­stvu, obvešca društva, skupine zalo, da so obcani naše obci-in posameznike, delujoce na ne zelo aktivni na podrocju kulturnem podrocju, o izo-kulture. Pa ne le znotraj ob-braževanjih in srecanjih ter jih cinskih meja, saj poleg orga­spodbuja k sodelovanju in po-nizacije razlicnih prireditev, vezovanju. ki jim omogocajo predstavitev Poleg tega JSKD ponuja tudi njihovih umetniških stvaritev, financno in organizacijsko po-sodelujejo na tovrstnih dogod­moc pri izvedbi najrazlicnej-kih tudi drugje. ših prireditev, ter strokovno Velja omeniti delo KUD Do­ OŠ Polhov Gradec ter pripada-prireditvah, kot so obmocno hovo udeležbo na regijskem in stvaritev izpod rok prebivalcev usmerjanje pri prijavi na raz-lomiti Dobrova, Folklorne sku­ jocih vrtcev, ki so najbolj vidno srecanje literatov, obmocno dodatnem programu oz. prire-obcine Dobrova - Polhov Gra­pise in drugih možnostih pri-pine Grof Blagaj, Dramskega sodelovali v programu, ki ga je srecanje otroških folklornih ditvah ter šestih izobraževal-dec in njihovo aktivno sodelo­dobivanja dodatnih financnih društva Neptun Polhov Gra-JSKD pripravil za naš okoliš. skupin, obmocno Linhartovo nih delavnicah na podrocju vanju pri soustvarjanju kultur­ sredstev. dec, pevskih zborov KD Gregor Na obmocni ravni se je tako srecanje gledaliških skupin ter folklorne, literarne in gledali-ne dimenzije našega kraja. Ta V njegovo delovanje pa je Rihar, KD Crni Vrh in TD Bri­vpeta tudi naša obcina. Ne-še, Milana Žniderica, Barbare razlicno kulturno-umetniško druga srecanja skupin in revije ške dejavnosti. naj bo še naprej pestra, uspešna davno je sklad objavil porocilo Ivancic Kutin ter nadobudnih udejstvovalo kar 218 ustvar-pevskih zborov. To nakazuje, da se lahko tudi in neusahljiva! o dejavnostih v letu 2019 za umetnikov z OŠ Dobrova in jalcev iz naše obcine – na Izpostavimo lahko tudi nji-v prihodnosti nadejamo novih Lucija Rus Umetnostnozgodovinska predavanja v Knjižnici Dobrova leta 1761. Tu se je porocil, se vkljucil v zidarsko-klesarski Mestna knjižnica Ljubljana - enota ceh in dobil službo deželnega Dobrova, ki skrbi za stavbnega mojstra. V Ljublja­ izvajanje knjižnicne ni, njeni okolici ter drugod je dejavnosti za prebivalce ustvaril vec del, med katerimi Obcine Dobrova - sta najbolj znani romarski cer­kvi v Tunjicah in Petrovcah. Cerkev sv. Janeza Krstnika Polhov Gradec, je pred štirimi leti sprejela v Gabrju spada med manjše pobudo dr. Rajke Bracun vaške poznobarocne cerkve s Sova za cikel strokovnih centralizirajoco ladjo, kakršne predavanj o lokalni so bile v drugi polovici 18. sto­ umetnostni dedišcini. letja pogoste v habsburški mo-narhiji. Ker je Prager ustvarjal v Umetnostna zgodovinarka stilu poznobarocnega klasiciz-in muzejska kustosinja nas je za ugled, okras, ugodje, druže-ma, so prostorske linije umir­ skega prostora, ki je mocno oltar je namrec samozavestna ski vrt v Polhovem Gradcu, ki prepricala o bogastvu umetno-nje in sprostitev, imel pa je tudi jene, stavbne dekoracije, kakr­ zaznamoval Ljubljano, je zajel kranjska inteligenca poiskala ga danes imenujemo park, je stne dedišcine v tem prostoru gospodarski namen.šno je poprej poznal barok, pa tudi bližnjo okolico kranjske zgled v Italiji – v sami Baziliki prava kulturna dragocenost v in pomenu oblikovanja odnosa V sredo, 11. marca 2020, prakticno ni vec. prestolnice. Na Dobrovi je sv. Petra v Rimu, je poudarila okolici Ljubljane pa tudi širšem lokalnih prebivalcev do nje. ob 18.00 bo dr. Rajka Bra-Vljudno vabljeni na brez­na mestu starodavnega Ma-avtorica. slovenskem prostoru, saj so bili Prvo predavanje leta 2017 cun Sova imela predavanje placna, skrbno pripravljenaje imelo naslov Gradašcica in rijinega svetišca v zacetku 18. V tretjem predavanju leta plemiški vrtovi, parki in spre-z naslovom Pragerjeva cer-in prijetna umetnostno­slovenski impresionizem. Av-stoletja zrasla nova mogocna 2019 z naslovom Barocni vrt hajališca pri nas v preteklosti kev v Gabrju pri Dobrovi.zgodovinska predavanja v torica je poudarila, da so prve romarska cerkev, imenitnejša grašcine v Polhovem Gradcu grdo zanemarjeni ali celo uni-Dunajskega poznobarocnega Knjižnico Dobrova. slovenske impresionisticne sli-od podobne romarske cerkve je avtorica spregovorila o vrtni ceni. Pravilno, geometricno za-arhitekta Lovrenca Pragerja ke zacele nastajati malo pred na Šmarni gori. Za njen glavni umetnosti. Vzdrževan graj-snovan vrt je grašcakom služil prvic zasledimo na Kranjskem Jure Bricelj, vodja knjižnice letom 1900 v Stranski vasi pri Dobrovi. V slikoviti pokrajini sta na prostem, v naravi rada slikala Rihard Jakopic in Mati- Otroška nocna Grmada 2020 ja Jama. Prehodila sta velik del travnikov, gricev, gozdov in se spušcala h Gradašcici, obra-V petek, 17. 1. 2020, zbralo kar 88 planincev, vseh sli z vrbami, jelšami in topoli. smo bili zelo veseli. Vodil nas smo imeli s planinskim Preproste motive sta slikala v je vodnik Igor, ki so mu po­ krožkom OŠ Polhov poletni vrocini, jesenski sveži-magali še drugi vodniki in ni, zimskem mrazu ... V Stran-Gradec, ki deluje pod mentorji. V jasni noci so nas sko vas se je Jakopic vracal kar okriljem Planinskega varno in v prijetnem, klepeta­deset let. Te impresionisticne vem tempu pripeljal do vrha društva Blagajana, naš krajine so danes v Narodni ga-Grmade in nato mimo lovske prvi pohod v letu 2020. leriji, Umetniški zbirki NLB in koce tudi varno nazaj do pla­ zasebni lasti. ninske koce. V koci je sledil še Dobili smo se pri planinski Drugo predavanje leta 2018 topel caj in sladko presenece­je imelo naslov Dobrovska koci na Ravneku in se, nekate-nje za mlade pohodnike, nato cerkev v casu baroka. Barocni ri s starši in nekateri brez njih, pa so se naše poti razšle. Do umetnostni razcvet, eden naj-odpravili na nocni pohod naslednjic … bujnejših v zgodovini sloven-na Grmado. Skupaj se nas je Lucija Peklaj Obcina Dobrova-Polhov Gradec Trdoglavci Polhograjski “po naše” osnovnošolci zelo uspešni na tekmovanju v namiznem tenisu Kulturni praznik Naša dramska skupina je že kar tradicionalno na prire­pošteno zavihala rokave in ditvah, smo za konec na oder –Prešernov dan, z res veliko vloženega truda povabili še naš mladinski de-V cetrtek, 30. 1. 2020, Ucenci so prišli v športno tekmovanje, ki je potekalo v praznujemo 8. zaigrala malo prirejeno dram-kliški pevski zbor in s tem pri-dvorano ob 9:30, sledilo je cetrtek, 6. 2. 2020, na OŠ Pre­ je na OŠ Polhov februarja, na dan smrti sko delo TRDOGLAVCI »PO reditev tudi zakljucili. ogrevanje in ob 10. uri pricetek serje, na katerem je tekmovalo Gradec potekalo našega najvecjega NAŠE«. Sodelovalo je kar 9 Tudi tokrat je naša »pre-tekmovanja. Tekmovanje se je 11 ucencev OŠ Polhov Gradec. obcinsko tekmovanje v pesnika Franceta igralcev z dvema mentorica-majhna« dvorana pokala po koncalo ob 12. uri s podelitvi-Najprej je potekalo posamic­ma. V igri smo neizmerno namiznem tenisu. jo medalj najboljšim štirim iz no tekmovanje, po koncu posa- Prešerna. šivih. Veliko število obisko­ uživali in se kar nekajkrat po-vsake kategorije, ki so se uvr-micnega še ekipno. Tudi tokrat valcev si je vzelo cas za našo šteno nasmejali. Nadaljevali Od 43 prijavljenih ucencev stili naprej na podrocno tek-so v vseh kategorijah (razen v V Crnem Vrhu smo ga obe-prireditev. Zahvala vsem, saj smo z mladima glasbenikoma OŠ Polhov Gradec in 27 prija-movanje. kategoriji mlajši ucenci, kjer ležili dan za tem, v nedeljo, 9. nam s tem izkazujete veliko Lenartom in Erikom. vljenih ucencev OŠ Dobrova, Tekmovanje je potekalo niso osvojili 1. mesta) osvojili februarja 2020, s kulturno podporo in veselje za delo na- V igri smo videli kako trdi se je tekmovanja udeležilo 37 v štirih kategorijah: ucen-vse stopnicke in domov prine­ prireditvijo, ki smo jo zaceli s prej. Prav vsak lahko s kanck- so bili Trdoglavci, vendar je o ucencev iz OŠ Polhov Gradec ci 1.– 5. razred, ucenke 1.– 5. sli celo paleto medalj, za kar slovensko himno – Zdravljico, ucenju razmišljal že tudi sam om dobre volje, vsak na svo-in 5 ucencev iz OŠ Dobrova. ucenci 6.– 9. razred, razred, jim iskreno cestitam! ki je še kako povezana s Fran-Prešeren. Poslušali smo reci-jem podrocju doprinese, da se Tekmovanje je potekalo v špor-ucenke 6.– 9. razred. cetom Prešernom. tacijo njegove poucne pesmi z dobro pocutimo. HVALA. tni dvorani na OŠ Polhov Gra-Naši ucenci so v vseh kate-Sanja Štempihar, vodjaV našem kraju vse boj živi naslovom UCENEC. dec, v sodelovanju z g. Hinkom gorijah zasedli vsa najvišja me-tekmovanja na OŠ Polhov ljubezen do dramske igre. Ker je petje v Crnem Vrhu Kulturno društvo Crni Vrh Koširjem. sta in se uvrstili na podrocno Gradec OŠ Polhov Gradec: OPB ima talent je izvajal trike z diablom. De-spodbujali s prisrcnim aplav­kleta iz cetrtega razreda, Mir-zom. Majhno presenecenje V petek, 31. 1. 2020, je na osnovni šoli jam Hribernik, Lija Koprivec, za vse pa smo pripravili tudi Lucija Kozjek in Jerca Oblak, ki Polhov Gradec vladalo ucitelji podaljšanega bivanja, ki posebno vzdušje, saj so so zaplesala na glasbeni miks smo med posvetovanjem žirije ucenci skupaj z ucitelji in nam predstavile razlicne o zmagovalcih zapeli ljudsko podaljšanega bivanja plesne zvrsti, pa so si prisluži­ le priznanje za najbolj prisrcen pesem Sinoci sem na vasi bil. nastop. Prireditev tudi tokrat obisko­ organizirali že enajsto prireditev OPB ima Tretje mesto si je po mnenju valcev ni razocarala, saj so bili talent. žirije prislužil Peter Dolinar iz deležni tako petja, plesa, reci-cetrtega razreda, ki je na klavir Ob 17. uri so se vsi nastopa­talov, igranja na klavir, trikov z zaigral skladbo Za Elizo (Lu­joci zbrali v Kulturmem domu diablom in celo carovnij. dwiga van Beethovna). Na 2. Jakoba Trobca, kjer jih je poz-Ob koncu bi se radi zahvalili mestu so s svojo pevsko tocko dravila polna dvorana navdu­vsem nastopajocim za pogum, pristali petošolci iz podružnice šenih obiskovalcev. Šentjošt, Agata Kavcic, Domi-žirantom za odlicno opravlje- Ucenci podaljšanega bivanja so se že navadili, da je priredi-nika Kavcic in Jakob Tominc, no delo, obiskovalcem za gla­ tev OPB ima talent naša stal-ki so zapeli pesem Svet je tvoj sne aplavze in prijetno vzdušje, Rozman in Peter Grdadolnik. in uspešen glasbenik. Peter je bomo tudi letos povecali števi­ nica, zato pripravijo zanimive (originalne izvajalke Nine Pu-vsem sodelujocim pri projektu Gospa Francka je šarmantna študent Akademije za glasbo v lo nagrad tako, da smo razde­ tocke, s katerimi pokažejo svo-šler) in poželi glasen aplavz. za pomoc pri pripravah, orga­ upokojena uciteljica z OŠ Pol-Ljubljani, kjer se uci solo petja. lili še tri posebne nagrade oz. je skrite talente. Veseli smo, da Letošnjo zmago in 1. mesto pa hov Gradec, ki je še vedno zelo Prav tako je clan pevskega zbo-priznanja, za najbolj pogumno, nizaciji in izvedbi, donatorjema se nam na tej prireditvi vedno so z najvecjim navdušenjem pridružijo tudi ucenci podalj-aktivna, saj pleše pri Folklor-ra Adoramus Logatec, pri sim-izvirno in prisrcno tocko. Pri-obcinstva in žirije osvojile Sara Hiši medu Božnar in gospodu šanega bivanja z obeh podru-ni skupini Grof Blagaj Polhov fonicnem orkestru Kantabile znanje za najbolj pogumno Jankovec, Klara Podobnikar in Dejanu Kaduncu, lastniku pod-Gradec. Gospod Domen je ka-tocko so letos osvojili tretješol-jetja Maksi flor. žnic, in sicer s Šentjošta in Cr-pa sodeluje z igranjem troben-Ela Tominec, vse ucenke petega nega Vrha; tako imajo tudi oni rizmaticen idejni vodja skupine te. Poje in igra trobento tudi pri ci, in sicer Rudi Polajnar, Jaka razreda, ki so kot profesionalne Naj vam zaupamo, da so vsi možnost, da pokažejo svoje Dunking Devils, ki kot produ-Ansamblu bratov Cankar. Borštnar, Jon Gabrovšek, Nejc plesalke z lastno koreografijo obiskovalci talentov odšli do-talente. cent šov programa s skupino Komisija je morala skrbno Secnik, Žiga Kobal in Jure Jan-zaplesale na pesem Major La- mov z nasmehom na obrazu in Po uvodnem nagovoru vodi-ustvarja predstave za razlicne spremljati vse nastope, jih oce-ša, ki so zapeli in zaplesali na zerja z naslovom Que Calor. dobre volje, zato vas vabimo, da teljev Luke Grbca in Tinkare starosti. S svojo energijo nas je niti in kratko komentirati, na pesem Kraljica, ki jo sicer izvaja Priznati vam moramo, da je se naslednje leto tudi vi udele- Janša so se na odru predstavi-ocaral že decembra, ko nas je koncu pa so morali podeliti na-skupina Zvita feltna. vseh 16 tock, v katerih je na­li letošnji žirantje. Triclansko na šoli obiskala skupna Dunkig grade. Ker pa so ucenci iz leta Priznanje za najbolj izviren stopilo 42 nastopajocih, poželo žite talentov 2021. »strokovno« žirijo so sestavljali Devils. Tretji clan komisije je v leto boljši, nagrajena mesta nastop je letos dobil Kristjan ogromno navdušenje obisko-Aktiv uciteljev OPB Francka Hribernik, Domen bil Peter, bivši ucenec naše šole pa zgolj tri, smo se odlocili, da Koprivec iz drugega razreda, ki valcev, ki so vse nastopajoce Izbran cenejši ponudnik Županova beseda lizacije s cistilno napravo po­nudil ceno 15 milijonov evrov, Spoštovane, lahko zoper odlocitev o oddaji narocila najkasneje v osmih spoštovani! delovni dneh vloži zahtevek za revizijo postopka oddaje javne­ga narocila. »Kaj se bo odlocil Ena osmica, ki je ponudnik, ki ni bil izbran, ve samo on,« pravi župan, ki je zaznamovala slovenski kulturni praznik je za sicer preprican, da je bil raz­ nami in zanimivo je pis zelo kvalitetno pripravljen opazovati, kako se in verjame, da je bila taka tudi praznovanja lotevajo odlocitev. posamezniki. Zelo Kdaj bodo lahko zaceli gra­diti v tem trenutku, ne more-jo napovedati. Rok je namrec razlicno, vendar s ciljem obeležitve na svoj nacin vezan na pravnomocnost od- in prav je tako. locitve. »Nato bomo rabili še približno en mesec, da bomo Navzven pogledano bi clo-pravno obravnavo in enake skupaj z izvajalcem uskladili vek pricakoval kakšno izobe-delovne in življenjske pogoje terminske nacrte, pripravili šeno slovensko zastavo vec, so si morale izboriti z vztra­gradbišce in obvestili obcane,« vendar sem mnenja, da gre janjem na svoji poti. Izkoristi-so nam še pojasnili na obcini, tudi tu na boljše. mo prihodnje dni, da z deja-kjer so poudarili, da je izbrani Zelo razveseljivo pa je opa-nji pokažemo, da naše žene izvajalec ponudil ugodno ceno. zovati, kako se na gledališkem resnicno spoštujemo in jih Log - Dragomer, 11. in preverjanj koncala svoje dili v medijih. »Komisija je kot »Cena je izredno ugodna. A so odru v prenovljeni dvorani vkljucujemo na pomembna delo. Obcina je na Portalu dober gospodar preverjala vse ti izvajalci znani po tem, da s gasilskega doma na Logu mesta v družbi tudi takrat, ko februar 2020 – Obcina javnih narocil objavila odloci-in to ne samo enkrat, temvec takimi cenami projekt lahko odrske deske izmenicno upo-ženske kvote niso predpisane, Log - Dragomer je na tev, da je bil za gradnjo kana-zelo natancno in v skladu z ve-zakljucijo. Ko je Hidrotehnik rabljajo za nastope razlicnih ker si to resnicno zaslužijo. Portalu javnih narocil lizacijskega omrežja s cistilno ljavno zakonodajo, ki je na tem po okoliških obcinah izvajal gledaliških skupin iz naše in Kurenti iz Hajdine, ki nas objavila odlocitev o napravo izbran Hidrotehnik podrocju zelo precizna.« Med gradnjo, je veljal za zelo kvali­tudi sosednjih obcin. Po za-vsako leto obišcejo so nam oddaji javnega narocila s Komunalnimi gradnjami in drugim je bilo treba preveriti tetnega izvajalca. Vemo, da so slugi mnogih akterjev je bila tudi letos pomagali pri odga-Trgogradom. Ponudba je težka okoli osem tisoc postavk iz po-tudi dobri operativci, ki imajo omenjena dvorana v zadnjem njanju zime in verjamem, da za Odvajanje in cišcenje skoraj 10 milijonov evrov brez pisa del. »Ce vsake izmed po-svoje stroje, dobro tehniko, vr­obdobju veckrat polna do so svoje delo opravili z odli-odpadne vode v ddv. Kot lahko preberemo v de-stavk ne bi preverili, ne bi mo-hunsko znanje in prave referen­zadnjega koticka predvsem ko in bomo letos za izvajanje porecju Ljubljanice - 3. set stranskem porocilu, je bilo rali biti zagotovo prepricani, da ce. Zato verjamem, da se dela zaradi simpaticnih predstav, zimske službe v obcini potro­sklop (Log - Dragomer). narocilo oddano ponudniku, ki nam ponudnik ponuja tisto, kar lahko zelo kvalitetno in tudi ki so nam postregle z obilico šili malenkost manj sredstev je oddal dopustno in ekonom-mi res zahtevamo. Na primer, pred rokom zakljucijo. Podo­smeha in dobre volje. Ver-kot v preteklih zimah. Izbran je bil Hidrotehnik v sko najugodnejšo ponudbo. ce smo mi želeli imeti ventil s ben renome ima tudi Trgograd, jamem, da se bodo tovrstna Spoštovane, naj mi je na skupnem nastopu s Komunal-Odlocitev še ni pravnomocna. pretokom 20 L/min, smo mo-ki ima nove stroje in Komu­druženja še nadaljevala, isto-koncu dovoljeno, da vam v nimi gradnjami in Trgogra-»Komisija s priznanimi stro-rali preveriti, ce nam ponudnik nalne gradnje, ki so omrežje casno pa se vsem, ki pri tem imenu obcine in v svojem dom. Ta je za gradnjo kanali-kovnjaki iz stroke je na polno morda ne ponuja ventila, ki ima gradile na Vrhniki.« Župan še sodelujete, iskreno zahvalju-imenu zaželim resnicno pri­zacijskega omrežja s cistilno delala tri mesece in opravila pretok 15 L/min,« je še bil sli-verjame, da so na pravi poti, jem. jetno praznovanje dneva žena Pred nami je že druga osmi-in materinskega dneva v kro-napravo ponudil ceno skoraj res ogromno delo, saj so taki kovit župan. Obcina se je, po da gredo v izvajanje. Pocakati 9,8 milijona evrov brez DDV. razpisi zelo zahtevni. Zadovo-njegovih besedah raje odlocila bo potrebno še osem delov- ca. Dan žena, ko bomo še bolj gu prijaznih ljudi, ki vas imajo Neizbrani ponudnik, s 5 mili-ljen sem, da je izbran izvajalec. za preudarne korake, kot pa nih dni, ko bo znanega kaj vec. kot obicajno pozorni na naše radi in vas spoštujejo. jonov evrov višjo ceno, lahko Zadeva še ni pravnomocna, ko prehitre odlocitve in pri tem »Leto 2022 se zelo hitro bliža nepogrešljive pripadnice ne­najkasneje v osmih delovnih to bo, bomo lahko kaj vec po-racunala na boljše rezultate. in treba bo zavihati rokave, da žnejšega spola. Ko se ozremo Vaš župan, dneh vloži zahtevek za revizijo vedali o detajlih,« nam je zau-bomo dosegli cilje, ki nam jih v zgodovino, hitro ugotovimo, Miran Stanovnik postopka oddaje javnega naro-pal župan Miran Stanovnik in Odlocitev še ni pravnomocna predpisujeta evropska komi­ da ni bilo vselej samoumevno, cila. dodal, da vsem, ki so sodelovali, Neizbrani ponudnik Riko v sija in država, ki naš projekt da so ženske v družbi enako-Triclanska komisija v sodelo-popolnoma zaupa ter tako za-skupnem nastopu s Hidroin-sofinancirata v znesku devetih pravne z moškimi. Enako­vanju s zunanjimi strokovnjaki vrnil ocitke o neustreznih refe-žiniringom, CBF, Nivo eko in milijonov evrov.« je po treh mesecih pregledov rencah, ki smo jih lahko zasle-Fond S, ki je za gradnjo kana-V. L. Foto: V. E. Nov izvoz Do konca leta naj bi izbrali izvajalca tev niso izpolnjeni zakonski 95 odstotkov) v zvezi z nacrto­pogoji. Kazalo je, da se do no-vano graditvijo novega avtoce- Log - Dragomer, Februar 2020 vega izvoza obeta še dolga pot, stnega prikljucka Dragomer na –Pridobljenih je a kot nam je potrdil župan Mi-odseku primorske avtoceste A1 vecina potrebnih ran Stanovnik, se izvozu obeta-med Brezovico in Vrhniko.« zemljišc, v teku jo lepši casi. »Plod sodelovanja postopek pridobivanja in pogled v isto smer je prinesel Na DARS cakajo na rezultat. Aktivnosti so sedaj v okoljevarstvenega okoljevarstveno soglasje casovnici.« soglasja. Tega so sicer pridobili že leta 2012, a ker v petih letih niso Nov avtocestni prikljucek na Pridobljenih je 95 odstotkov zacelo graditi, je soglasje prene- Lukovici, ki naj bi razbremenil zemljišc halo veljati. Za njegovo podalj­ avtocestni odsek med Brezovi- Kot so nam pojasnili na šanje so zaprosili leta 2017, a ga co in Vrhniko, je bil v državni DARS, je bil izdelan projekt za niso dobili, zato so zaceli s po­ lokacijski nacrt umešcen že gradbeno dovoljenje, za katere-stopkom pridobivanja novega pred desetimi leti. V desetletju ga je pridobljenih vecina mnenj. soglasja. Izdelati pa je bilo tre­ smo bili prica številnim zamu- »S strani Direkcije RS za vode ba tudi hidrološko hidravlicno dam in zapletom in ko je lani že je bila sredi decembra lani študijo. »Upravni postopek iz­ kazalo, da bodo nov prikljucek potrjena hidrološko-hidravlic-daje okoljevarstvenega soglasja koncno zaceli graditi, se je za­na študija. V teku je postopek je v teku. Na poziv Agencije RS lomilo pri pridobivanju soglasij. pridobivanja okoljevarstve-za okolje je bila s strani družbe Kot smo porocali aprila lani, je nega soglasja,« so pojasnili na DARS d. d. 15. januarja letos ARSO takrat zavrnil zahtevo Direkciji. Izvedeli smo še, da posredovana dopolnitev vloge DARS za podaljšanje okolje-so odkupili že skoraj vsa ze­ varstvenega soglasja, ker so na mljišca. »Pridobili smo vecino Agenciji ocenili, da za odobri­potrebnih zemljišc (približno za izdajo okoljevarstvenega so-glasja,« so še dodali. Zacetek del spomladi 2021 Direkcijo smo povprašali tudi o datumu zacetka del, a nam konkretnih datumov niso razkrili, zadržano so povedali le, da se bo gradnja lahko zace-la, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji graditve. »Ti vkljucujejo potr­ditev investicijskega programa, pridobitev zemljišc, pridobitev pravnomocnega okoljevarstve­nega soglasja in gradbenega dovoljenja, prav tako je potreb­na izvedba javnega narocila za izvajalca gradbenih del. Zato glede na vse navedeno v tem trenutku še ni mogoce napo­vedati termina graditve pri­kljucka Dragomer ter njegovo predajo prometu.« Vec nam je razkril župan Miran Stanovnik, ki je pojasnil, da so na Ministr­stvu za okolje in prostor doloci­li casovnico, ki predvideva, da bi konec letošnjega leta lahko bil izbran izvajalec, kar pome­ ni, da bi se v zacetku gradbene sezone leta 2021 lahko zacela izvajati dela. Gradnja bo potekala najmanj dve gradbeni sezoni »Zaradi zahtevnih barjan­skih tal in temu prilagojene tehnologije gradnje bo gradnja trajala najmanj dve gradbeni sezoni. Tehnologija gradnje premostitvenega objekta pa bo prilagojena cim manjšemu oviranju prometa na avtocesti, tako da so predvidene le krajše zapore prometa,« so opozori­li na DARS. Skupna vrednost gradbenih del je ocenjena na približno 26,3 milijonov evrov. »Višina vrednosti grad-benih del je posledica obsega predvidenih ukrepov. Priklju-cek je zasnovan kot polni šti­rikraki prikljucek z navezavo na obstojeco regionalno cesto, poleg ukrepov na avtocesti in novega nadvoza je predvidena še izgradnja povezovalne ce­ste do križišca pri železniškem prehodu v Vnanjih Goricah,« še pojasnjuje DARS. Izvoz ima strateški pomen Nacrtovan avtocestni pri­kljucek na Lukovici je pomem­ben tudi za obcino Log - Dra­gomer. Kot pravi župan Miran Stanovnik, se bo bistveno izboljšala dostopnost obcine, obcina bo bolj zanimiva za pri­seljevanje, istocasno pa bodo boljši tudi pogoji za razvoj go-spodarstva v obcini. »Vemo, da je dobra logisti­ka zelo pomemben faktor za gospodarske subjekte in verja­mem, da bomo na osnovi tega lahko koncno prišli do realiza­cije industrijske cone.« Župan je opozoril še na pozitiven uci­nek izvoza na kvaliteto biva­nja. »Ce se skozi našo obcino v jutranjih konicah vijejo kolone, se ob tem v zrak sprošcajo veli­ke kolicine izpušnih plinov. Tako da se bo v tem prime-ru zagotovo povecala kvaliteta bivanja, saj so izpusti najvecji takrat, ko se pocasi pospešuje. Ko bo promet potekal tekoce, pa bo boljše, zato bo to plus tudi v smislu varovanja okolja.« V. L. Stara šola Ogroženemu ima uporabno kacjemu pastirju dovoljenje urejajo habitat Log - Dragomer, 7. februar 2020 – Upravna enota Vrhnika ga je izdala v zacetku februarja. Do sredine tega meseca naj bi oddali vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za spre­membo namembnosti objekta z umestitvijo ambulante in le­karne v pritlicne prostore, nato pa do izvajalec Delta skupina zacel z deli. Revitalizacija objeta Sta­re šole je že skoraj koncana. Tehnicni pregled je uspešno opravljen, objekt ima tudi že uporabno dovoljenje, izvajalec Delta skupina d. o. o. pa objekt pripravlja na primopredajo. A še preden se bo to zgodilo, bo moral izvajalec izvesti še dela v prostorih nacrtovane ambu­lante in lekarne. Trenutno projektant Sa­vaprojekt d. d. pripravlja do-kumentacijo za spremembo namembnosti objekta z ume­stitvijo ambulante in lekarne v pritlicje ob izpopolnjevanju DGD in PZI projektov. Vlogo za izdajo gradbenega dovolje­nja za spremembo namembno­sti naj bi oddali v prvi polovici februarja. »Po pridobitvi grad-benega dovoljenja bo izvajalec Delta skupina aktivno pristopil k izvedbi in zakljucku vseh del v prostorih lekarne in ambu­lante,« še dodajajo na Obcini. Sicer pa je projekt sofinanci-ran v okviru programa Evrop-ska kohezijske politike, kjer so definirani in potrjeni roki, so nam pojasnili na Obcinski upravi ter dodali, da so vse roke dosledno spoštovali in do konca lanskega leta pripravili zahtevke za Ministrstvo za in-frastrukturo s predajo porocila o zakljucku operacije. V. L., Foto: V. L. V zacetku leta je Hidrotehnik na delu Ajdkovega jarka izvedel del predvidenih ukrepov za izboljšanje stanja vrste košcicni škratec, gre za ogroženo vrsto kacjega pastirja. Ta se v Sloveniji najpogo­steje pojavlja na Ljubljanskem barju, kjer živi v pocasi teko-cih in osoncenih jarkih ter kanalih. V okviru evropsko sofinanciranega projekta bo na obmocju Barja potekala obnova neprimernih jarkov v bližini obstojecih populacij kacjega pastirja. Januarja je Hidrotehnik na Barju zacel z izvedbo ukrepov za izboljšanje stanja habitata košcicnega škratca. Kot nam je povedal Miha Lukek, so izvedli obnovo štirih jarkov, ki so bili leta 2018 popisani kot neprimerni habitati, a se nahajajo v bližini obstojecih populacij. »Ukrepi so bili izve­deni na Štengarjevem grabnu, Bluškem jarku, Curnovcu 3 in Ajdkovem jarku. Na zadnjem je bila izvedena samo košnja in poseg, cistilo pa se je del Bluškega potoka in Curnovca 3.« Naš sogovornik je pojasnil, da se cišcenje v tem primeru izvaja na drugacen nacin kot takrat, ko zagotavljajo pretoc­nost jarkov. »Tu v ospredju ni toliko vodarski vidik, temvec se ukrepi osredotocajo na košcicnega škratca, da se to zašciteno vrsto ohrani.« Na posameznih odsekih je bila tako izvedena košnja obrežne in vodne vegetacije ter njena odstranitev in posek gosto ob-raslega grmicevja in vejevja, ki je rastel oziroma ležal v strugi in oviral pretok. Na odsekih treh jarkov je bil opravljen strojni izkop panjev in izkop mulja, ki je bil nato splaniran ob jarku. Izvedeli smo, da je bilo le­tošnjo zimo koncanih le okoli petnajst odstotkov predvide­nih ukrepov. »Dela se doga­jajo v dveh sklopih in za vse posege je potrebno pridobiti dovoljenja razlicnih institucij. V letošnjem letu smo dobili dovoljenje za prvi sklop po­segov v naravo, ki ga je izdala vrhniška upravna enota. Do naslednje zime pa bomo do-bili še dovoljenje UE Vrhnika za drugi sklop in dovoljenje UE Ljubljana za prvi in drugi sklop,« je pojasnil Lukek. Dela sicer potekajo v okvi­ru evropsko sofinanciranega projekta Poljuba, s katerim bodo reševali ogrožene vrste in ohranjali mokrotne ha-bitate. Financirala ga bosta evropski sklad za regionalni razvoj (80 odstotkov) in Slo­venija, njen nosilec pa je Kra­jinski park Ljubljansko barje. Skupna vrednost projekta je 4 milijone evrov. V okviru pro-jekta bodo skušali obvarovati ogrožene vrste, ki so naselje­ne na mokrotnih habitatih, med njimi orhidejo loeselovo grezovko, metulja strašnicin mravljišcar in barjanski okar-cek, hrošca pušcavnika, kacje­ga pastirja košcicnega škratca, dvoživko hribskega urha, edi-no avtohtono sladkovodno želvo pri nas, mocvirsko skle­dnico in travniško ptico seliv­ko, kosca. Ob koncu projekta bodo vzpostavili tudi ucno pot na Rakovi Jelši, kjer bodo obiskovalci dobili informacije o vrstah, živecih na Ljubljan­skem barju. V. L. Priložnost vidijo v nepovratnih sredstvih bujanje društvenih dejavnosti ter starejšim in tistim, ki skr-lujejo Obcina Log - Dragomer, ob sodelovanju z lokalno sku-bijo zanje olajšati življenje. V Osnovna šola Log - Dragomer, pnostjo in javnim zavodom ter ta namen bodo med drugim obe društvi upokojencev in In-prostor, ki bi spodbujal okrepi-vzpostavili informacijsko toc-štitut Antona Trstenjaka. »To tev lokalne identitete obcanov ko oziroma pisarno za starejše. je projekt celotne obcine, pred-in prebivalcev regije. »V njej bodo tako starejši kot vsem pa naših društev upoko- V sklopu projekta naj bi bila njihovi svojci na enem mestu jencev, ki sta izredno povezo­opremljena spominska soba, lahko dobili razlicne informa-valno sodelovala že pri sami ki bo kljucna tocka in sticišce cije, na primer ali lahko dobim pripravi projekta in mu name-za izvajanje izobraževanj, de-še dodatno pomoc, na koga se nila ogromno prostovoljnega lavnic in prireditev. Rdeca nit lahko obrnem, kakšne so pra-casa. V projekt smo vkljucili še celotne operacije je krepitev vice in podobno,« kot nam je Inštitut, ki ima izkušnje in nas povezanosti prebivalcev in še zaupala Marjeta Sternad je vodil s svojimi izkušnjami in vzpodbujanje pripadnosti lo-Kuharic, bodo v njej dela-strokovnimi nasveti,« je še do-kalni skupnosti s poudarkom le usposobljene prostovoljke, dala direktorica. Tudi ta pro-na naravni in kulturni dedišci-odprta pa naj bi bila dvakrat jekt si želijo zagnati s pomocjo ni prostora. V sklopu projekta na teden po dve uri na dan. V evropskih sredstev. Trenutno bodo opremili sobo z mizami sklopu projekta je predvidena ga pregledujejo na Las Barje z in stoli ter eno vitrino. Direk-še organizacija niza delavnic in zaledjem, odlocitev o sofinan­torica Obcinske uprave nam je predavanj s ciljem, da bi starejši ciranju pa naj bi bila znana v še povedala, da bo sobo oboga-ostali cim dlje v domacem oko-prihodnjih mesecih. tila stalna razstava starih foto-lju. V projektu, ki so ga naslovili V. L. grafij z dodatno interpretacijo Podaj roko kot partnerji sode-Foto: V. L. Konec januarja se je didirali za evropska sredstva. rabljali vsak dan. Drugi poligon zgodovine obcine. »Izvajale se zakljucil tretji rok za Delamo v smeri, da bi bilo cim se naj bi nahajal v neposredni bodo delavnice na temo starih vec projektov sofinanciranih, bližini osnovne šole in bo vecji oddajo vlog 3. javnega otroških iger, izvedene bodo saj na drug nacin financno ne ter primeren za osnovnošolske poziva LAS Barje z predstave starih ljudskih pra­ bomo morah speljati ostalih otroke. Vozna površina obeh Kmalu zaledjem.vljic in nastop pevske skupine stvari,« je pojasnila direktorica kolesarskih poligonov bo asfal-s starimi ljudskimi pesmimi. Obcinske uprave, Marjeta Ster-tirana, okolica pa bo travnata. Na voljo je še okoli 700 tisoc Nosilec projekta je obcina nad Kuharic. Poleg tega se bo pri vsaki posta­ evrov nepovratnih sredstev. Log - Dragomer, partnerja pri vilo klop, luc javne razsvetljave, Obcina je na zadnji poziv pri-projektu pa sta Društvo upo- Koloparka naj bi zrasla poleg stojalo za kolesa, koš za smeti videonadzor javila dva projekta, in sicer pro-kojencev Log in Krajinski park in pasji WC. Pri poligonu pri jekt izgradnje dveh koloparkov vrtca in šole Ljubljansko barje.« osnovni šoli bodo postavljene Pumptrack steze oziroma oziroma pump track poligonov tudi sanitarije. Kot so nam po­ ter projekt Podaj roko v okvi-koloparki so v zadnjih letih Projekt je ocenjen na 21 tiso­ jasnili na obcini, so za obe stezi postavili v razlicnih krajih po cakov, 15 naj bi jih prispevalo ru katerega naj bi vzpostavi­ ekoloških že septembra pridobili gradbe­ li pisarno za starejše, izvedli Sloveniji. Dva si s pomocjo Ministrstvo za gospodarstvo no dovoljenje. Vrednost pro- evropskih sredstev želi zgraditi in regionalni razvoj, dobrih šest niz delavnic in predavanj ter jekta je 87.320,68 EUR z DDV. dogodkov ter razvili mrežo tudi obcina in tako še obogatiti tisocakov pa partnerice projek-Trenutno projekt pregledujejo ta. Vlogo so oddali septembra prostovoljcev. Še pred tem so športno ponudbo. Z manjšim na LAS Barje z zaledjem, ce bo in že dobili zeleno luc LAS-a. jeseni na crpanje nepovratnih koloparkom, ki bi ga zgradili otokov? sredstev prijavili tudi projekt pri vrtcu, želijo pritegniti pred-uspešno prestal prvo fazo pre-»Vloga je šla skozi prvo sito in ureditve spominske sobe v vsem družine s predšolskimi gleda, bodo nato o odobritvi je zdaj v pregledu pri MGRT,« evropskega denarja razpravljali kletnih prostorih obnovljene otroki, ki bi se s poganjalcki, je še dodala Marjeta Sternad Log - Dragomer, 21. kar 40, odlagajo vse mogoce še na Agenciji RS za kmetijske Stare šole. Slednji je že dobil kolesi in skiroji pognali po vi-Kuharic. vrste odpadkov, se ti ponekod februar 2020 – V trge in razvoj podeželja. zeleno luc LAS-a, sedaj pa o jugastem in grbinastem poli-spreminjajo v prave male de­ obcini Log - Dragomer odobritvi sredstev odlocajo na gonu. V okviru projekta naj bi Organizirana bo lokalna ponije. Njihovo cišcenje pa ni je urejena dobro Ministrstvo za gospodarstvo osnovna šola nabavila nove po-V kleti Stare šole bi zaživela podpora starejšim v obcini poceni. »Nekateri namesto, in regionalni razvoj. »Na obci-ganjalce za otroke iz vrtca. Ti Spominska soba S projektom, ki je zorel skoraj razvejana mreža da bi odpadke odložili v za to ni smo intenzivno pripravljali bi nove športne površine lahko To naj bi postal prostor za eno leto, želijo razviti organizi-ekoloških otokov, namenjene zabojnike na eko­projekte s katerimi bomo kan-zaradi neposredne bližine upo-povezovanje in druženje, spod-rano prostovoljstvo v obcini kamor lahko obcani loških otokih, vrecke in škatle z odpadki pustijo kar na tleh odložijo odpadno ob zabojnikih. To je seveda embalažo, steklo in zelo narobe,« so nam pojasni­ papir. li na KPV in dodali, da mora Kultura bivanja v naši obcini obcina za cišcenje ekoloških Žal pa jih nekateri izkoristi­ otokov, vsak mesec placati jo tudi za odlaganje vseh vrst okoli tisoc evrov. smeti, zaradi cesar ima obci- Kot so nam pred casom na dodatne stroške. Samo lani pojasnili na komunali, njihovi je obcino pospravljanje ne­ delavci vsaj dvakrat na teden pravilno odloženih odpadkov v obcini Log - Dragomer po­stalo kar deset tisocakov, zato spravljajo okolico ekoloških razmišljajo o videonadzoru. otokov. Najvec dela imajo Zaradi slabe volja obcanov, na ekološki tocki ob plezalni ki živijo v bližini ekoloških steni, kjer so razmere najbolj otokov, kjer se kopicijo od-kriticne. Vcasih je v vseh padki in vedno višjih stroškov treh obcinah nepravilno na za njihovo pospravljanje, so lokacijah ekoloških otokov na Obcinski upravi v dogovo-odloženih toliko odpadkov, ru z Obcino Borovnica, Ob-da komunalnim delavcem cino Vrhnika in Komunalnim komaj uspe sproti cistiti zbi­podjetjem Vrhnika pristopili ralnice. Kršitelje, ki jih delavci k izdelavi ustreznih aktov, s komunalnega podjetja odkri­katerimi bodo uredili video-jejo, opozorijo, naj odpadke v nadzor na ekoloških otokih. 24 urah pospravijo. Sicer pa je Gradivo za ureditev snema-zato pristojna medobcinska nja na ekoloških otokih naj bi inšpekcijska služba na Vrh­svetniki na mize dobili na eni niki, ki poskrbi za postopek, izmed prihodnjih sej. povezan z nepravilno odlo­Obcani obcine Log - Dra-ženimi odpadki. Globa znaša gomer sicer sodijo med bolj najmanj 400 evrov. Kot nam ozavešcene obcane v Slove-je povedala Jožica Rupnik niji in kot pravijo na vrhniški kar nekaj kršiteljev opozorilo … (nagovor Mirana Stanovnika volivcem ob kulturnem prazniku komunali vecina odpadke od-ignorira in odpadkov ne po­2020). Res je, kultura je vse to in še mnogo vec. Pa si poglejmo našo laga zgledno. A zaradi nekaj spravi. Zato so medobcinski kulturo bivanja. To, kar vidite, ni delo migrantov, niti vozacev po odstotkov ljudi, ki okoli eko-inšpektorji spisali že kar nekaj regionalni cesti, to pocenjamo mi, domacini. In to kljub temu, da loških otokov, teh je na obmo-položnic. je v zabojnikih še dovolj prostora!!! Obcanka cju obcine Log - Dragomer VL V objemu slike in zvoka V torek, 4. 2. 2020, smo z otroško pine Nataša Kogovšek.Sicer pa so se košcevo folklorno skupino “Nageljc-otroci zelo potrudili in prilagodili ki” sodelovali na otvoritvi otroške nastali situaciji, tako da ni bilo opa­likovne razstave “V objemu slike in ziti prevelike treme. Lepo so se zna­zvoka”. Dogodek je potekal v avli šli in suvereno uprizorili dogodek iz Cankarjevega doma na Vrhniki v preteklosti, ko si želijo žgancev. Želja organizaciji JSKD Vrhnika. Ceprav po njih jih pripelje do tete Micke, ki smo imeli kar nekaj težav z vajami, jih je skuhala cel lonec. Medtem, ko saj je ravno v tem casu gripa polo-cakajo, da žgance zabeli, še zaplešejo žila v posteljo polovico vseh clanov “trojko”, tako da si jih na koncu res skupine, nazadnje pa nam je zbolela prislužijo! Pohvaliti moramo tudi še spremljevalka s harmoniko, smo starše, ki so, tako kot vedno do sedaj, na koncu uspešno speljali nastop. poskrbeli, da so bili otroci ustrezno Glasbeno spremljavo smo nadome-urejeni in jih pripeljali na dogodek! stili s posnetkom, kar sicer nikakor Brez njihovega sodelovanja bi bili ne moremo primerjati z igranjem v takšni nastopi vprašljivi. Zato se jim živo, vendar smo priredili vsebino zahvaljujemo in upamo na takšno spleta in upamo, da nam je uspelo pomoc tudi v prihodnje! zadovoljiti gledalce, pravi vodja sku-KUD Kosec Mah teater na “pohodu” dvorani v Centru Zalog. Kljub težavam z lucmi in reflektorji, je bil nastop iz­ peljan brezhibno. Mah Teater je tako v ja­ nuarju uspešno izvedel 4 predstave. Ekipa se je prvic srecala z razlicnimi izzivi terenskega dela, kot je tran­ sport, postavitev odra, (pre) majhnim in (pre)velikim odrom, tehnicne pomanj­ kljivosti in ostalo. Kljub vsem manjšim težavam ansambel ni zgubil dobre volje in naboja ter pozitivne energije. Nasprotno! Po izjemni obiskanosti in uspešno izvedenih predstavah v mesecu decembru je gledališka ekipa Mah Teatra gostovala v sosednjih obcinah. V zacetku januarja so najprej uprizorili ponovitev predstave na Logu, kasneje pa še v Bevkah, na Brezovi­ci in v Zalogu. Prva predstava v gosteh v Kulturnem domu Bevke je bila organizirana v rekor­dno kratkem casu. Obisk predstave nad pricakovanji, Mahovci pa ponosni, da je za njimi prvo uspešno go-stovanje.Že teden dni kasneje so se predstavili v dvorani ga­silskega doma na Brezovici, kjer so nastopali na majh­nem, a prijetnem odru pred izjemnimi gledalci. Pred­stavo sta obiskali selekto­rici za Linhartovo srecanje, zadolženi za kritiko igranja. Veselilo jih je, da so bili de­ležni pozitivne kritike. Januarska gostovanja so zakljucili v vecnamenski Gledališka skupina Mah Teater ima napovedana dodatna gostovanja v pri­hodnjih dveh mesecih, prav tako pa bodo še zadnjic z igro Trije vaški svetniki nastopili v domacem kraju, 8. marca, za DAN ŽENA, v šolskih prostorih, kamor ste vabljeni tudi vsi tisti, ki do sedaj še niste uspeli videti njihove predstave. KUD Kosec Enotni slovenski kulturni prostor v besedi in sliki Januarju smo v našem društvu KUD KOSEC imeli predstavitev Zbornika z naslovom »Enotni slovenski kulturni prostor v besedi in sliki Regija Alpe-Jadran, 1957–2019«. Avtor Lovro Sodja, glasbenik in predsednik Društva slovensko-av­strijskega prijateljstva, ki je izšel lani in je pomemben katalog clankov o slo­venski kulturi, tudi tisti iz zamejstva in srednje Evrope. Zbornik je posvecen vsem novi­narjem in fotografom ter vodjem slo­dogodkov ustvarjanja v slovenskem leta 1962, ko sem najprej kot statist, venskih kulturnih ustanov. Na 130 straneh združuje 1554 clankov, vesti, kulturnem prostoru,« nam je v pogo-potem pa kot operni pevec in baletni uredniških nagovorov in intervju-voru zaupal. Lovro Sodja je za svoje plesalec stal na deskah Mestnega gle­ jev, od tega jih je 549 napisal Sodja dolgoletno delo prejel kar nekaj pri-dališca v Celovcu. Kar deset let smo sam. Objavljeni so povzetki iz kar znanj in nagrad. Leta 2005 je že prejel na tem odru clani Ljubljanske opere in 78-tih medijev, od tega 15 iz devetih visoko odlikovanje; Avstrijski castni baleta posredovali slovenske kulturne evropskih držav. Uvodne nagovore križ za znanost in umetnost. V letu dosežke avstrijski publiki in seveda so poleg avtorja prispevali diplomat 2019 mu je avstrijska veleposlanica tudi Koroškim Slovencem. Danes je dr. Valentin Inzko, Herbert Seher, mag. Sigrid Berka predala odlikovanje tega sodelovanja žal premalo. Od leta predsednik Slovenskega inštituta Zlati castni znak za zasluge za Repu­ 1979 do 2004 sem pouceval flavto na na Dunaju, Darko Brlek, direktor in bliko Avstrijo, ki mu ga je podelil zve­ slovenski Glasbeni šoli na avstrijskem umetniški vodja Ljubljana Festivala, zni predsednik dr. Alexander Van der Koroškem in bil enajst let njen peda­dr. Franc Križnar, muzikolog, Darja Bellen. goški vodja.« Korez Korencan, novinarka.Te clanke V pogovoru z novinarko Julko Va-Lovro Sodja je clovek mnogih talen­je Sodja zacel izrezovati in shranjeva-hen je med drugim povedal: »Ne bom tov, zanimanj in izkušenj. V svojem ži-ti z namenom, da bi se za zgodovino skromen in bom povedal, da sem vljenju je pocel marsikaj: plesal balet, v pisni obliki ohranilo obdobje kul-ponosen na prejem tako visokega av-pel v opernem zboru, igral in pouce­turnega sodelovanja Slovenije in sre-strijskega priznanja, saj je to že drugo val flavto v Ljubljani in v Avstriji, bil dnje Evrope zadnjih dvainšestdesetih priznanje Republike Avstrije za moje je pa tudi „oce“ slovenskih glasbenih let. »Poskušam biti kronist kulturnih delo. Res sodelujem z Avstrijo že od in baletnih tekmovanj, kar je napisal Darko Brlek v svojem nagovoru. Poleg vsega tega pa je sistematicno, z besedo in sliko, spremljal kulturno dogajanje doma in med Slovenci v zamejstvu od l. 1956. Njegova pozitivna energija od­pira marsikatera vrata, je napisano v enem od uvodnikov Zbornika. Res je, odprl je tudi naša, in ponosni smo, da je naš krajan in da smo ga lahko gosti­ li. Cestitke za vse življenjske dosežke tudi v imenu kulturnega društva. KUD Kosec Razstava slikarke Yulie Kuznetsove Picassa, slovitega španskega slikarja 20. stoletja: »Vse, kar si je mogoce zamisliti, je resnic­no«. Taka opredelitev realno­sti ji omogoca interpretacijo pokrajine z veliko umetniške svobode, še posebej pri izbiri iz palete barv. Za Kuz umetniško delo ni dokoncano, dokler ni v njem zaznati barvnega ravnovesja. Zaradi tega svojim konvencio­nalnim tehnikam dodaja gla­ziranje. Ob pomoci prosojne smole izdela odtenke in sliki vdahne obcutek globine. Kuz želi razkriti opazovalcu kotic­ke ohranjene narave, kakor jih je videlo njeno oko. Njeni izdelki zbudijo naše obcutke in nas popeljejo v umirjeno vzdušje zimskega Razstavo bomo umetnost in oblikovanje. Tam jutra ali poletnega vecera. je odkrila peredvižnike (»Pe-Še posebej so ji pri srcu odprli s krajšim redvizhniki«), rusko umetni-soncni vzhodi in zahodi, ta­ kulturnim ško gibanje 19. stoletja, ki je krat lahko zajame mehko ne­ programom in zagovarjalo slikanje v naravi žnost ali kipeci žar svetlobe. predstavitvijo in slavilo slovansko neskonc-Nebo in oblake izdela z vso slikarke 2. marca no ravan, gozdove, polja, trav-skrbjo, saj zanjo predstavljajo 2020 ob 17. uri v nike. simbol življenja in svobode. Prepustila se je vplivom »Njihovo razpoloženje popol- Cankarjevi znanih clanov te šole (kot Le-no opiše custva in obcutke knjižnici na vitan, Shishkin, Savrasov). Od duše«, pove Kuz. Vrhniki. takrat naprej je Kuz poskuša-V prostem casu bogati svojo la poustvariti naravo v vsem kreativnost ob prebiranju ne-Na ogled bo dva meseca. njenem sijaju ter interpretirati smrtnih del Umetnina (Emil Yulia Kuznetsova – Kuz se je njeno raznolikost. Zola), Sla po življenju (Irving rodila leta 1985 v Rusiji. Že Preden se loti novega platna, Stone na osnovi življenja Vin-kot otrok je pokazala nadarje-se s skicirko poda v naravo, centa van Gogha), Neznana nost za risanje. Scasoma se je riše pokrajino ter jo povezuje mojstrovina (Honore de Bal­ odlocila popolnoma posvetiti z razpoloženjem, s tematiko, zac), ali pa obišce Louvre, kjer umetnosti, zato je pri enain-z aktualno zgodbo. Umetnica neštete umetnine nenehno dvajsetih odšla v Yaroslavl nenehno izpopolnjuje študijo hranijo njeno domišljijo. študirati umetnost. Pridruži-z oljnimi barvami na lepenki. la se je umetniškemu studiju Nato v svojem studiu iz izde-Vabljeni! Andreja Efremova, znanega lanih skic potegne bistvo ter po izostreni tehniki tihožitij, ga prenese v koncno umetni-Nika Gams, predsednica pejsažev in portretov. Obisko-ško delo. Njene slike so reali-DVIG univerza za tretje vala je Akademijo za likovno sticne. Hkrati verjame v misel življenjsko obdobje Dnevniški zapis bralnega krožka, februar 2020 Od Fige do Molka koloradskih hrošcev vim zgodbam in iskali odgovo-re na mnoga vprašanja, ki bodo Knjige Gorana Vojnovica nismo prvic vznikala ob prebiranju. vzeli v roke. Povsem drugacen je roman Marija Cuka Molk kolorad-Navdušil nas je že s knjigo skih hrošcev. To je pripoved Cefurji raus, za katero je prejel o slovenski manjšini in polo-nagrado Prešernovega sklada žaju Slovencev v Italiji. Dotika in kresnika za najboljši roman se vseh vprašanj, ki zadevajo v letu, ko je knjiga izšla. Druge­slovensko manjšino, predvsem ga kresnika je avtor prejel za enakopravnost v primerjavi z roman Jugoslavija, moja dežela. vecinskim prebivalstvom gle- Oba romana obravnavata našo de uporabe jezika, šolanja ter bližnjo preteklost in dogod­kulturnega in politicnega de­ ke na Balkanu, ki so mocno Vesne in njeno razocaranje nad lovanja. zaznamovali mnoge ljudi in ocetom, dedkom. Iz drobcev V romanu se zelo lepo pre­ mnoge družine.Figa postavlja v ospredje spominov sestavi avtor zgod-pletajo poleg zgodbe same tudi družinsko zgodbo. To je roman bo preteklosti, da bi lahko ra-opisi Tržaškega zaliva, Trsta in zumel sedanjost. V intervjuju o Aleksandru in Jani, Vesni in krajev v njegovi okolici. za casopis Delo po izidu knji-Pripoved je ves cas usmerje-Safetu, pa o Jadranu in Anji. Ja­ge je Vojnovic izjavil: » Figa ni na v razdvojenost pripadnikov dran ne more razumeti odhoda Anje. Odgovore poskuša najti krik, je dolg tih izdih!« Ce ste slovenske manjšine, v njihove z veseljem segli po prvih dveh razprtije in nerazumljenost v odhodu dedka Aleksandra. Poskuša razumeti odhajanje knjigah, boste zagotovo Figo tako na nekoc slovenskih tleh babice Jane, njeno življenje v vzeli v roke in se lotili branja. kot tudi v maticni domovini. demenci. To je tako tragicna Je precej obsežen roman, v ka-Politicni del pripovedi je odet bolezen. Clovek umre v živem terem avtor dobro ponazori v znacilen sarkazem in moc-telesu. težave, ki jih imajo družine, v no karikirane like, ironicni je-Skuša razumeti odhod oce-katerih se soocajo z demenco, zik (npr. politicna organizacija ta Safeta, njegovo izginotje v kar je v književnosti še vedno ZKBZ – »Zveza kmalu bomo prvem letu balkanske vojne. manj izpostavljeno vprašanje. zraven«, lokal “Pri obriti koko-Poskuša razumeti jezo mame Sledili boste junakom in njiho-ši”). Realisticna pa je pripoved Zgodba o Snežaku s srcem Tako kot vsako leto je stavili zgodbo o snežaku s sr-lepota ne prinese srece in za­cem. Med zimske radosti sodi dovoljstva. Srecko podari Le- tudi letos KUD Kosec v tudi postavljanje snežakov. Ka-potcu pol svojega srca in tako sodelovanju z Obcino teri snežak bo najlepši? Tisti, ki Lepotec spozna, da so v življe- Log - Dragomer in ima lep klobuk in cudovit šal nju pomembnejše stvari kot Toscano organiziral in ki mu je ime Lepotec? Ali zunanjost. Predstava otrokom lutkovno-igrano pa morda snežak Srecko, ki ga govori o tem, da so notranja le­predstavo gledališca otroci naredijo s srcem in lju-pota, srcnost, prijaznost mno­ beznijo? go pomembnejše stvari kot ves Teater za vse. Ko se pticka in muca želita zunanji blišc. približati Lepotcu, ju ta spo-Res, da je zunaj bila skoraj Cetrtkov dopoldan, 30. 1. di. Z veseljem pa ju sprejme pomlad, a otroci so nadvse uži­2020, so otroci iz dragomer­ snežak Srecko. Zabavajo se in vali v predstavi. škega vrtca in otroci, ki so Lepotec ugotovi, da zunanja KUD Kosec doma pri starših ali starih star-ših, preživeli v družbi cudovite zimske zgodbe o prijaznosti in dobroti snežaka. Dve prisrcni animatorki sta nam s petjem, Dvig v marcu vabi igro in rocnimi lutkami pred-Vabljeni na slavnostno odprtje razstave slikarke Yu-lie Kuznetsove, v ponedeljek, 2. marca 2020, ob 17. ucitelja Rada Senice, njegove kolegice Marte, ravnateljice, prijatelja Naceta in Radovih staršev. V romanu se odprejo številna vprašanja in dileme, ki zadevajo šolanje slovenskih otrok iz zamejstva tako danes kot v prihodnje, vpliv in po­membnost slovenskih ustanov na Tržaškem (npr. slovenske založbe, slovenskega gledališca in še kaj). Odprto ostaja tudi vprašanje ali je Vilfanov govor iz leta 1921 še vedno aktualen. Ker pisatelj uporablja v zgod-bi zelo lep slovenski jezik, pri­poved je na trenutke humorna, zgodba o junakih pa napeta in privlacna, sem prepricana, da bo knjiga marsikaterega bralca prijetno presenetila. Od Fige do Molka kolorad­skih hrošcev sploh ni tako zelo dalec in tudi pomembnih raz­lik ni zaslediti, saj so v ospredju ljudje in njihove vsakodnevne težave. Le da se jih vsak avtor loteva na svojstven nacin, v malce razlicnih casih in v raz-licnem okolju. Dragica Krašovec, urednica uri v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki.Yulia Kuznetsova – Kuz se je rodila leta 1985 v Rusiji. Že kot otrok je pokazala nadarjenost za risanje. Scasoma se je odlocila popolnoma posvetiti umetnosti, zato je pri enaindvajsetih odšla v Yaroslavl študirati umetnost. Tam se je pridružila umetniškemu studiju Andreja Efre­mova, znanega po izostreni tehniki tihožitij, pejsažev in portretov. Umetnica je svoja dela razstavljala v Moskvi, Amsterdamu in Istambulu. Marca in aprila bomo lahko njena dela obcudovali v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki. Vabljeni v bralni študijski krožek v sredo, 4. in 18. marca 2020, ob 18h v prostorihDU Dragomer Lukovica. V marcu bomo brali: Igor Karlovšek: Gimnazijec in Marjanca Mihelic: Budimpe­štatrans. Mentorica Alenka Logar Pleško. Vabljeni na delavnico Od pravljice do lutke, v sredo, 19. 3. 2020, v Pisarni v Toscani. Otroci bodo spoznali pravljico Cebeljcnjacek, avtorice Urške Vinder, ter izdelali lutko – cebelico iz kinderjajcka. Mentorica Vesna Kucan. Prijave na 031 847 479 ali po elektronski pošti dvig@iold.si Vabimo nove clane v študijski krožek Iskanje identi­tete kraja v sredo, 4. marca 2020 ob 19h v prostorih DU Dragomer Lukovica. Prijave in informacije na dvig@ iold.si. Vabljeni na prvi literarni vecer – srecanje z avtorji v zbirki Šepet barja, v torek, 31. marca 2020 ob 19h v Toscani. Spoznali bomo nekaj pesmi dveh od skupno dvanajstih avtorjev. Društvo Dvig Literarni vecer: Novoletno srecanje clanov DU Log Novoletno srecanje clanov Društva Srecanje s pesniki upokojencev Log pri Brezovici smo priredili v decembru v dvorani v zbirki gasilskega doma na Logu. Odziv je bil dober - dvorana je bila polno za­ Šepet barja sedena. Veseli smo bili gostov, še posebej župana Stanovnika, predsednika PGD Log Gubica ter V DVIGu se dobro zavedamo, da so predsednice KUD Kosec Anice Vengust. naše najvecje bogastvo ljudje, ki Naši clani – prostovoljci in prostovoljke v živijo v naših naseljih. pripravljalnem odboru – so dvorano gasilskega doma svecano opremili, mize pogrnili z lepi-Ubiramo razlicne poti, da jih spoznavamo in mi rdecimi prti in svecanimi pogrinjki. Vsako vam jih predstavljamo: objavljamo njihove izje-srecevali v takem številu. Sledila je igra naše družabnih srecanjih na cajankah. Starejši clani mizo je krasil tudi cudovit zimski dekorativni mne življenjske zgodbe v reviji Pogovori z obca-igralske skupine »Ložanski komarji« s kratko pa se tudi vedno razveselijo srecanja in druže­ šopek, v pa je stala novoletna smrecica. Rafka ni, predstavljamo njihove dosežke na naših le-veseloigro »Gremo me po svoje«, ki je nasmeja-nja s sovrstniki, saj se morda ne udeležujejo vec in Marjetka sta zopet pripravili obilo daril za tnih srecanjih ali razstavah. In nanje smo lahko la obcinstvo. Po igri smo že nestrpno cakali na toliko ostalih aktivnosti, ki jih društvo prireja srecelov, pri cemer gre tudi zahvala vsem, ki so kot skupnost ponosni, saj prav zaradi njihovih našo tradicionalno pogostitev s kranjsko kloba-cez celo leto. Medtem so naše clanice pridno prostovoljno prispevali karkoli za dobitke. dosežkov v vsakdanjem življenju, v znanosti in so s prilogami. Na tem mestu se moramo izrec-prodajale srecke za srecelov, ki je zopet izre-Ob prihodu so bili vsi udeleženci postreženi umetnosti rasteta tudi ugled in prepoznavnost no zahvaliti družini Lenardic, to je gospe Jolan-dno uspel. Vmes smo se seveda zavrteli ob živi z domacim Rafkinim aperitivom, na mizah so našega okolja. pricakali polni krožniki božicnega peciva, ki so di in gospodu Borutu, za dobrosrcnost, saj sta glasbi, razpoloženje je bilo vedno bolj veselo in V pesniški zbirki Šepet barja se predstavlja 12 ga kot vrhunske slašcicarke spekle naše clanice. klobase za pogostitev placala onadva. Ob hrani srecanje se je raztegnilo tja v noc, ko smo se po ustvarjalcev iz naše obcine: Ivan Armic, Stanka Srecanje je s pozdravnim nagovorom in novo-in pijaci se je kmalu po dvorani razlegal smeh, mnogih medsebojnih cestitkah in vošcilih za-Dimc, Jože Jesenovec, Helena Kavcic, Dragica letno cestitko vsem navzocim pricela predse-sprošcen klepet, napitnice in vošcila, saj se clani dovoljni odpravili proti domu. Krašovec, Alenka Logar Pleško, Zdravko Pecan, dnica društva, Branke Brecelj. Vsem je zaželela našega društva med seboj dobro poznajo, ker se Marjeta Filipic, Vesna Pogacar, Angelca Svete, Pave Zaninovic, vsega lepega v letu 2020 in da bi se še dostikrat družijo na izletih, pohodih, jutranji telovadbi in fotografija: Zlatko Verbic Alenka Zavodnik Kristan, Jože Zver. »Njihova poezija razkriva intimna iskanja, spraševanja, nostalgijo za domacim krajem, spomine na mladost in pešcene morske zalive. V nedrjih 12.tradicionalno peš romanje k Pavlu na Vrhniko njihove pesmi domujejo veselje, ljubezen do družine, pa tudi bolecina ob nedoumljivih izgu-bah.« Ob prebiranju pesmi »podoživiš osamlje- Pred cerkvijo na Vrhniki so nas pricakale do-nost, valove srece ob veselih dogodkih, zacutiš macinke in domacini z vrocim cajem, kuhanim utrip srca, ki poskoci, ko jih preplavi radost«, sta vinom, ocvirkovko in pecivom. Peš romarkam zapisali odgovorna urednica Nina Komparic in in romarjem iz Borovnice, Brezovice, Horjula, urednica Dragica Krašovec. Iga, Logatca, Ljubljane, Preserij, Rovt, Tomišlja, V nagovoru avtorjem pa je Mirana Likar Ba- Zaplane, Žirov in iz drugih krajev so se pridru­jželj zapisala: »Nikogar med nami ni, ki bi bil žili še mnogi, ki so se pripeljali na Vrhniko s že na koncu svoje poti. Vsakdo lahko piše bolje, svojimi vozili, tako da po koncanem srecanju ni tisti, ki so že na sledi mojstrstva, in tisti, ki so ostal nihce brez prevoza nazaj. se na pot šele podali. Kam bo kdo prišel, ve le Nekateri pa so poromali peš tudi proti domu. življenje.« Podobno kot se v kraju med seboj mnogi ne bi In še eno njeno sporocilo za vse nas – naše poznali, ce se ne bi srecevali ob nedeljah, se za­ustvarjalce, bralce in tiste, ki vodijo našo sku-radi tovrstnih romanj med seboj bolj poznamo Prijateljice in prijatelji Jakobove poti iz Žu-ta cerkev postala romarsko svetišce. Z domacim pnost: »A nekaj je gotovo: skupnost, ki se za-tudi v sosednjnih krajih Ljubljanskega barja s pnije Brezovica in iz Ljubljane ter okolice se od župnikom Jožefom Pojetom smo zmolili Angel veda pomena in lepote ustvarjanja in kreacije, hribovitim zaledjem. leta 2008 dalje vsako leto zadnjo nedeljo v janu-gospodov, prejeli romarski blagoslov, potem pa je dobra skupnost. Veselite se je torej in v njej Taka srecanja pa so še bolj dragocena tudi arju ob 12. uri zberemo na Brezovici, v župnij-smo se odpravili peš po Ašicevi poti, k svetem ustvarjajte naprej.« zato, ker so tako že prejšnja stoletja romali in ski cerkvi svetega Antona Pušcavnika, v kateri Pavlu na Vrhniko. Hodili smo tri ure, vecinoma Zahvaljujem se kolegicam v uredniškemu od-obcudovali lepote sosednjih župnij, tudi že naši vsako leto vidimo kaj novega.po trasi nekdanje vrhniške železniške proge in boru v sestavi Olga Drofenik, Danica Jazbinšek, predniki. Prepredlansko leto so bile nove orgle, predla-se pogovarjali med seboj. Med potjo pa smo Alenka Logar Pleško in Dragica Noe. Opravile Letos je slovesno mašo daroval g. Erik Švigelj, smo neprecenljivo delo pri izboru pesmi. Poseb-ni nov ambon in nova oltarna miza z relikvija-zmolili tudi rožni venec. Na Lesnem Brdu nas mašnik Župnije Kranj - Zlato polje, ob somaše-mi blaženega Alojzija Grozdeta, lani obnovljen je prijetno presenetil sosed ob poti, saj nam je na zahvala gre Dragici Krašovec, ki je mesece vanju duhovnika Mohorja Rihtarica iz domace prebirala poslane pesmi, ter Nini Komparic za oltar na levi strani ter res posrecena tockovna pripravil okrepcilo. Na Vrhniki nas je najprej župnije. Med mašo smo se zahvalili Bogu za prevode, prof. Mirani Likar Bajželj za sodelova-osvetljava notranjosti cerkve, ki še posebej po-razveselil na novo odprta in urejena pot na tra-lepo duhovno doživetje. Ob izhodu pa smo pre­nje ter Gorazdu Vahnu za ilustracije in donacijo. udari bisere kulturne dedišcine, letos pa preno-si nekdanje proge pred Osnovno šolo Antona jeli tudi spominske podobice. In ce ne prej, na vljen oltar še na desni strani, nova streha, nova Martina Slomška, kjer je postavljena tudi zgo-veselo romarsko snidenje, ki bo spet na Vrhniki Nika Gams, prednica DVIG univerza za okna, nove spovednice in zakristija ter še mno-dovina o nekdanji železnici med Brezovico in zadnjo nedeljo v januarju 2020! tretje življenjsko obdobje go drugih novosti v in okoli cerkve. Tudi zato je Vrhniko. Zapisal Drago Stanovnik Prednovoletno srecanje DU Dragomer - Lukovica co. Otroci so nam predstavili vstvo, nasmejali vse prisotne in Vrhniki, clani odbora pa so za cel šopek pesmic. Prisrcen na-popestrili naš program. Hvala vse starejše od 75 let pripravili stop, lep izbor in izvrstna pri-nastopajocim za sodelovanje in priložnostna darila. Tistim, ki pravljenost najmlajših pevcev Heleni Kavcic cestitke za tekst se srecanja niso udeležili, so je dodobra ogrela dlani vseh in njegovo izvedbo. Clani raz-jih izrocili na domovih še pred prisotnih. Najmlajši clani naše licnih društev iz naše obcine iztekom starega leta. Vsi pa so skupnosti so se zares predsta-se premalo povezujemo med prejeli še licno izdelane vošcil­vili v najlepši luci. Zahteven seboj in zato tudi preslabo po-nice. program je terjal pridnost na znamo drugo delo. Morda je Srecanja se je udeležilo okoli vajah, potrpežljivost, vztrajnost tudi tako srecanje ena od prilo-sto clanov. Veseli smo vsakega, in dobro voljo in znanje vzgoji-žnosti za razširitev sodelovanja saj njihova prisotnost dokazuje, teljic, vodje zbora, spremljevalk in tako boljše poznavanje dru-da delamo prav in dobro.na instrumentih in seveda po-štvenih aktivnosti. Želimo si, da bi bilo dogod­sluh vodstva vrtca in staršev. Tudi glasbeni del na srecanju kov, ki združujejo clane društva Zares so nas razveselili in hvala je bil drugacen od prejšnjih let. tudi z mlajšimi generacijami in malim prijateljem, Mojci, Klari, Iz sosednje obcine smo pova-drugimi clani društev vec, saj še eni Mojci in vsem, ki ste pri-bili gospo Nado Barle, ki je s druženje, razlicne aktivnosti, spevali, da je sodelovanje uspe-svojimi pevskimi, instrumen-razvedrilo in sklepanje pri­ poskrbimo, da naši clani pred Letos nam je to zagotovo do-lo. Bili ste najboljši. Presenecenj talnimi in govornimi vložki jateljstev obogati in popestri iztekom leta prijetno preživijo bro uspelo. Ob samem zacetku pa še ni bilo konec. Povabili zadovoljila tudi zahtevnejše vsakodnevno življenje starejših. nekaj skupnih uric, zato jih po-prireditve so nas obiskali otroci smo gledališki krožek Društva poslušalce. Mnogi so se ob Naj bo leto 2020 dobro za vse, skušamo popestriti z obiskom iz vrtca Dragomer, pravzaprav upokojencev Log, ki nosi ime njenih melodijah zavrteli in naj bo zdravo, naj bo srecno in razlicnih gostov in njihovim njihov pevski zborcek z vzgoji-Komar. Sredi mrzle zime so družno zapeli. Za dobro hrano kmalu nasvidenje. programom. teljicami in njihovo ravnatelji-kar pošteno opikali naše zdra-poskrbijo v gostilni Kranjc na Dragica Krašovec št.40 Vsa živa bitja se prehranjujemo. Najboljša hrana je sveža hrana. A vse ne moremo pojesti sveže in takoj. Krom­pir spravimo za vso zimo, enako jabolka, tudi zelje kisamo za daljše obdobje, ko ni sveže povr­tnine. Sveža hrana ovene ali se celo pokvari v nekaj dneh, s pametjo pa ji lahko življenjsko dobo bistveno podaljšamo. Danes imamo hladilnike in zamrzovalnike, nekdaj so spravljali pridelke pre­ko zime v zemljankah. Repnice na Kozjanskem so prave podzemske jame, v nekatere so med dru-go vojno »spravljali« celo partizane. Kozolec je naša najbolj prepoznavna arhitek­tura. Nekdaj je sušil in shranjeval žito za clove­ka, danes krmo za živali. Najbolj zanimiv je prav ta prehod s hrane na krmo. Podobna naprava za sušenje je chischner v švicarskem kantonu Graubuenden. Chischner je obcasna naprava in ne objekt, kot je kozolec. Kozolec je nekoc su­šil in hranil žito, sušil ga je tudi chischner. Vasica Dandrio je imela še pred desetletji vedno enako število domacij. Po dve domaciji sta imeli skupni objekt za kašco - vsaka polovico. Vsa vas pa je imela en skupni mlin na vodo in eno skupno pec. Vsaka domacija je imela do teh skupnih objektov pravico do uporabe en dan v mesecu. Takrat so iz kašce vzeli žito, ga zmleli in v peci napekli kruh za mesec dni. Doma so kruh, ki je spominjal bolj na testo za pico, razobesili na 31 klinov v bivalnem prostoru, visoko pod stropom, da ga niso dosegli otroci. Tako so imeli za vsak dan en kruh. Dober tek, bi lahko rekli. Pa ni mogel biti prav dober. Bolj žalosten je zakljucek: ko se je vas razširila in ko sta prišla elektrika in hladilnik, je postal ta sistem odvec. Le kdo bo jedel kruh, star trideset dni? Zato so nehali uporabljati kašce, mlin in tudi pec. Tudi chischner je povsem naravno odmrl. To se je zgodilo v pametni in bogati Švici. Neumni in revnejši Slovenci – ocitno ne tako zelo neumni, pa so uredili stvar drugace. Ko je kozolec nehal shranjevati in sušiti žito, so preprosto zamenjali material: žito se je umaknilo travi. In tako kozo­lec še vedno živi in še vedno predstavlja ponos slovenstva. Se vrednost kozolca na Slovenskem sploh zavedamo? Shranjevanje in goSpodarnoSt Danes shranjujemo hrano v »kontrolirani klimi«, malo bolj shlajeno ali zamrznjeno. Na toploti se hrana kaj hitro pokvari. A ne gre le za toploto, po­membna je tudi vlažnost. Prostor za krompir je v kleti vedno brez tlakovanih tal: zbita glina je ravno toliko gladka, da jo lahko cistimo, a da prepušca vlago iz tal. Vinska klet je povsem drugacna in jo moramo zaradi vrenja zraciti. Nekoc, ko še ni bilo elektrike, so si svetili s svecami. Za vinsko klet je bilo to bistvenega pomena: kontrolirala je kisik, ki ga rabi tudi clovek. Ko je ugasnila, se je moral clovek umakniti in prostor prezraciti. Danes, ko z napredkom uporabljamo elektriko, pa vsako leto vsaj kak clovek tam tudi umre. Napredek je res cudna rec. Ob temperaturi je pomembna še stalnost. Hrana, ki doživlja velike temperaturne spre­membe – preko dneva visoka toplota in pono-ci mraz, izgublja na svoji vrednosti in se hitreje kvari. Zato je bila nekoc klet pri hiši tako zelo po­membna. Imela pa je še eno pomembno lastnost: delovala je zastonj. Ne zaradi denarja, to je po­membno predvsem zaradi ohranjanja narave. Elektrika, ki žene naprave za uravnavanje toplote in vlage, prinaša negativne posledice na okolje, pa naj bodo elektrarne na vodi, naj uporabljajo veter ali premog, soncno ali jedrsko energijo. Gospodarnost ni samo denar. Naši predniki se tega niso zavedali, a so to poceli. Danes, ko smo pametnejši in bogatejši, se tega zavedamo. Delamo pa povsem drugace. Kašce po Svetu Najpreprostejši objekti za spravilo žita – to je na­mrec material za hrano, ki ga lahko najdalj hra­nimo – so vkopane jame v mehkem kamnu ali v trdi glini. Še pred desetletji so v Španiji uporabljali »botege« (kleti), v Jemnu pa so bile izpraskane celo »posode« za žito. V Tuniziji in v Libiji so za­radi varnosti gradili skupne, vaške kašce do šes­tih nadstropij v višino, ki so bile kot srednjeveški tabori obrnjene navznoter, navzven so kazale hrbet, ki je bil odlicna obramba pred napadalci. Horreo v severozahodni Španiji in espigueiro na Portugalskem sta objekta, povsem podobna našemu koruznjaku, le da sta grajena predvsem iz kamna. Zanimivo pri tem je, da so detajli klesa­nega kamna enaki tistim, ki jih mi poznamo – v lesu. Les pa je tudi sicer izvrsten material za gradnjo: od preprostega prepletanja do zarezo­vanih tramov, ki so lahko tudi dekorirani, da po­udarijo svoj pomen. Taki koruznjaki prepušcajo veter, a ustavljajo neprijazne uporabnike – živali, ki bi lahko vsebino nekontrolirano jedle. V kamni­te konstrukcije, fjarborge, spravljajo na Islandiji ribe, da se na vetru sušijo, ptice pa do njih ne mo-rejo. Kašce, ki jih ponekod uporabljajo še danes za sušenje mesnin, so predvsem zidane, lesenih skorajda ni vec. Zaboji, v katerih so hranili žito, so povsem izginili. Kašce v Sloveniji Naj zacnem z najpreprostejšimi objekti. S pa-nonskega sveta z mehko zemljo smo dobili ze­mljanke: vkopane jame, ki so pokrite z leseno streho in prekrite s travno rušo. Ko so te zidane, nastanejo »repnice«, jame za hrambo poljšcin – ne le repe. Tako imamo podzemske repnice pri Hotedršici, predvsem pa na Kozjanskem. Severovzhod Slovenije pozna prav posebno vrsto kašc: »klet« ji pravijo, pa sploh ni vkopana v zemljo. To so glinaste ali lesene konstrukcije, ki imajo vrata rešetkasta, da prepušcajo svež veter. Lesene kašce so bile doma na Dolenjskem in so bile tako majhne, da jih niso vrisovali niti v kataster. Tako so jih neveste dobile tudi za doto. Ves objekt, ne vecji od dveh kvadratnih metrov, so preprosto razstavili in prenesli drugam. Pose-bej zanimive pa so kašce v Tuhinjski dolini, nekaj jih lahko vidimo pri muzeju Zaprice v Kamniku, kar nekaj jih je še vedno v hribih. Krite so s slamo, sestavljene pa s prostorskimi lastovicjimi repi, kjer sede tram v tram z glavicasto oblikovanim sklepom. Imajo tudi lesene kljucavnice, ki jih odpi­ramo z zglobnim kljucem. NOVICE Lesene kompozicije skupnih kašc najdemo tudi v protiturških taborih, kjer so bile skrite za obrambnim zidom, na njih pa so bili podesti za borce, ki so tabor branili pred Turki. Najlepši pri­mer je tabor nad Cerovljem pri Grosuplju. Na Koroškem so kašce povsem lesene in so krite s skodlami. Stojijo navadno v brežini, saj so bile redke ravnice izkorišcene za polja. Tako so kašce postavljene na eni strani na stebre, druga stran pa stoji v terenu. Posebnost so tudi križci, ki so jih okrog vrat nabijali za sreco. Ti stojijo tudi pocez. Nekatere kašce so imele kamnite temelje, v katerih je bila lahko tudi vinska klet, nad njo pa leseno konstrukcijo. Vhod je bil s sprednje strani, dostop pa po mostovžu ali balkonu naokrog. Na Jezerskem so življenjsko dobo lesenim deskam podaljšali z zarezovanjem »kapljic«, ki so služi­le za odtekanje vode. To je še posebej vidno kot okras – a to ni. Je povsem pametna in tehnicna konstrukcija, ki preprecuje, da bi deska gnila po vsej svoji spodnji površini. Zidane kašce so doma predvsem na Gorenj­skem, kjer imajo sprednjo stran ometano in po­slikano, zadaj tega ni. Na Pohorju so kašce uporabljali tudi kot bival­ne prostore ostarelih, posebej kasneje, ko žita tam niso vec hranili. Koroška pa izrablja kašce tudi za prirocne delavnice, v Baški grapi najde-mo tudi take, ki imajo v spodnjem delu kovacijo, v podaljšku pa sušilnico, ki ima dimnik grajen iz protja, ometanega z glino, da ne zgori. Na Koroškem, nad Crno, stojijo lesene kašce na kamnitih temeljih s kletjo: zunanji deli so belo prebarvani z apnom. Logarska dolina pa je znana po lesenih kašcah, ki nimajo strešne konstrukci­je: streho nosijo kar tramovi, ki segajo iz telesa objekta. Najzanimivejši pa je detajl hlajenja: telo je tako loceno od strehe in omogoca kroženje zra­ka, ki pripomore k enakomernejši temperaturi v notranjosti. 1. gorfe so skupne kašce v tuniziji in v libiji. odpirajo se navznoter, napadalcu kažejo le hrbet. 2. Zemljanke v hotedršici so vlažne podzemske shrambe za poljšcine. 3. espigueiros so objekti za sušenje in spravilo na portugalskem, povsem v kamnu. 4. najpreprostejša lesena kašca na pecinah (tolminsko) ima slamnato streho, pa še zatrep. 5. Kašca pri crni na Koroškem je kombinacija zidu in lesa. 6. Zidana kašca v vrsnu ima kar nekaj etaž in izgleda kot nekakšen stolp. Kašce na Vrhniškem so predvsem zidane, v kombinaciji kamna in opeke. Obstajata dve vrsti: zasebne ob domaciji in skupne, ki so lahko va­ške ali cerkvene. Nekatere skupne so služile tudi zbiranju davkov v naturalijah, v žitu in mes-ninah. Zaboji v notranjosti so imeli zgornji del na tecajih, da so lahko žito vsipali vanje, spodaj pa odprtine z drsnimi vratci, kjer so »prédale«, kot so jim ponekod rekli, praznili. Meso, bodisi šun­ko ali klobase in salame so v prostoru obešali nad predale ali pa so mesnine zakopavali v žito. Predvsem vecje kašce so imele oboke, ki so jih spenjali s kovanimi sponami. Te spone so pra­viloma na dosegu roke in so bile odlicna prilož­nost za razobešanje mesnin. Gradbeno imajo vse zidane zidove, delno kamnite, predvsem pa v opeki. Vse so veccelic­ne, saj imajo spodaj vinsko klet in zgoraj kašco samo, dostop pa je spredaj po stopnišcu, ki šciti tudi dostop v klet. Vhod sam je navadno obokan, najsi bo to en sam obok ali pa dva. Le Storže­va ima lesene stopnice in lesen vhodni balkon, Miklceva pa, ki ima kamnite stopnice preko vho­da v klet, je imela nekdaj še lesene stopnice na podstrešje. Strehe so praviloma dvokapne, ne­katere imajo tudi cope. Leta 1998 je Zveza kulturnih društev Vrhnika izdala imenitno knjižico s pregledom vrhniških kašc, ki so jo pripravile Tatjana Oblak Milcinski, Damjana Pedicek, Marta Rijavec in Nataša Oblak. Na osnovi raziskovalnih taborov so zbrale 17 kašc in to: z Zaplane Jelovcanovo, z Blatne Bre­zovice Umkovo in Kavcovo, s Stare Vrhnike Lukancovo in kašco v Podcelu, z Vrhnike Jelov­škovo, iz Mirk Andrejckovo in Meletovo, iz Verda Lenarcicevo, Miklcevo in Maroltovo, s Storževe­ga grica Storževo in Voljcevo ter iz Polipe Kroš­ljevo in Smrekarjevo. Vecina jih še stoji, ceprav so nekatere že hudo spremenjene – od starosti ali od posega ljudi. Seveda pa na Vrhniškem niso le kašce: tu najdemo niz znacilnih domacij, gospodarska po­slopja, mline in predvsem kozolce, ce omenim le Hafnerjevega v Verdu, ki je nekaj prav poseb­nega. Že lep cas stoji na povsem nekonstruktiv­nem terenu, na barju, pravzaprav na vodi. Ima namrec »plavajoce temelje«, še zanimivejši pa je v notranjosti, kjer ima »pod«, saj na mehkem barju mlacev pac ni mogoca. Zgleda neverjetno kaj vse so si izmislili naši dedje, danes pa to po­zabljamo in nezadržno tone v pozabo. Ampak je to res nujno? dr. Borut Juvanec arhitektura ni najpomembnejši element kulture, je pa njen najvidnejši del. Stara arhitektura, ki se je obdržala do danes, je zagotovo dobra, kajti tista slaba se je že zdavnaj podrla. Kar nekaj take arhi­tekture je moc najti na vrhniškem: nekaj je potrebne pomoci za njen obstanek, nekatere objekte je treba rekonstruirati v celoti, nekaj zgradb pa še kar deluje in vztraja. vsi trije tipi so pomembni in stvar strokovnjakov je, da jih prepozna-mo, da pokažemo njihovo vrednost tako v zgodovini, v delovanju, v prostoru in med ljudmi. najpomembnejše je slednje: arhitektura je namenjena ljudem. PROgRam 27. 9. 2019 - 31. 12. 2020 TOR.-NED. 10.00-18.00 ObcasNa RaZsTaVa Podvodna kulturna dedišcina slovenskega morja Na obmocju notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike slovenije se nahaja devetinštirideset registriranih arheoloških najdišc. Dosedanje raziskave so opozorile na velik potencial potopljenih arheoloških najdišc za poznavanje sprememb okolja in klime v holocenu, plovnih sredstev, pristanišc in drugih pomorskih objektov ter medkulturnih povezav in stikov v prazgodovini, antiki in mlajših obdobjih. 14. 3. 2020 ob 11. uri sPLOšNO JaVNO VODENJE PO RaZsTaVI mOJa LJUbLJaNICa spoznajte reko Ljubljanico, njeno skrivnostno kraško zaledje, številne arheološke najdbe iz njene struge ter zgodovino razvoja Vrhnike, na katero je imela reka velik vpliv. Obiskovalci se lahko javnemu vodenju brezplacno pridružite z nakupom vstopnice. Prijave sprejemamo do petka, dan pred vodenjem: info@mojaljubljanica.si ali 041 354 203 www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 Sodelujemo z gozdom v dobro narave in ljudi Poziv nosilcem Gozdna šola Hosta v goste vabi srcnega gozdarja Jožeta Praha iz Zavoda za gozdove, s katerim se bomo podali v obcutljivo življenje gozdov. kmetijskih gospodarstev Poskusili bomo raziskati, kaj je prav­zaprav narava. So to nedotaknjeni pragozdovi in vršaci tisocakov? Kaj pa prostrani pašniki, ki so nastali s clove- k ureditvi GERK-ov kovim gojenjem crednih živali? Nekateri trdijo, da je narava na­sprotje kulture, torej vse, kar ni clovek preoblikoval ... Drugi, da je tudi clovek narava in z njim vse, kar naredi.Je goz- in drugih podatkov darstvo res gospodarska dejavnost, ki gozd obravnava kot surovino? Se clo-od nje? Kam gre misel odlocevalcev vek kot tak lahko uvršca med 'narav-glede negovanja gozdov in kaj lahko nosti'? Kakšno je 'pocutje' gozdov da-naredi posameznik v dobro življenja nes in kako velik je clovekov vpliv na gozdov in s tem v dobro samemu sebi.zdravje gozdov? Koliko je narava od-Vabljeni, da se skupaj z gozdar­visna od nas in koliko smo mi odvisni jem podamo v odgovore. Sreda, v RKG Seminarji za dušo in telo Kako spomin duše vpliva na naše življenje - kako spoznamo karmicne odnose, kaj se ucimo preko karmicnih odnosov, kako odstranimo karmicne vezi, Vabljeni na barvno terapijo in terapijo s cvetjem 1. marec 2020, ob 11.00, Horjul Vsaka barva in roža imata svojo edinstveno zdravilno lastnost in možnosti uporabe je neskoncno. Govorili bomo o tem, kako v hiši ali pisarni delati z energijo cve­tja in drugih naravnih predmeto, ter izboljšati pozitiven pretok energije. Pri terapiji s cvetjem uporabljamo lahko žive rastline, cvetove ali olja kot alternativno tehniko zdravljenja. Preprosto rastline vnesete v dom ali zunaj okoli hiše v naravo z namero, da ohranja ravnovesje in harmonijo. Lahko jih uporabljamo tudi s tehniko, ime­ kako se osvoboditi toksicnih odnosov, kako odpustit ljudem, ki jim ni moc odpustitiTrije svetovi v šamanizmu - zgornji svet - nam po­maga videti resnicno naravo in zmožnosti, srednji svet - prejemamo blagoslove, preizkušnje, stiske …, spodnji svet - nam pomaga, da se povežemo z nevidnim sve-tom; spoznajte svojega vodnika - kako in kaj vam lahko pomaga, karte, vodenje s kristali in njihova sporocilaPredavatelji: Minka Gantar, Kim Doucette – Kimspirational, Gorazd Rožnik, podpora zvoka - Mateja Bobek Bliža se subvencijska kampanja 2020 za oddajo zbirnih vlog za kmetijska placila. Pred oddajo zbirne vloge mora­jo nosilci kmetijskih gospodarstev predhodno poskrbeti, da so v Regi­stru kmetijskih gospodarstev (v na­daljevanju RKG) urejeni podatki o GERK-ih in subjektih na kmetiji. Pravilnost vrisa GERK-ov nosilci lahko preverite na javnem spletnem pregledovalniku graficnih podat­kov MKGP-RKG (http://rkg.gov.si/ GERK). Do GERK-ov dostopate z vpisom vaše številke KMG-MID. Kdor nima možnosti dostopa do spleta, lahko za pregled GERK-ov Letošnja novost je, da bo nosilcu mogoce vrociti zapisnik iz RKG po elektronski pošti na njegov e-naslov. Ce bo nosilec želel, bo zapisnik še ve­dno lahko prejel tudi v fizicni obliki. Podpis z uporabo podpisne tablice ima enako veljavnost in dokazno vrednost kot lastnorocni podpis. Vnos zbirnih vlog bo potekal od 24. februarja do 6. maja. Zbirno vlogo bo mogoce oddati še v 25-dnevnem za­mudnem roku, t. j. do 31. maja 2020, vendar z znižanjem placil za vsak delovni dan. Za dodatne informacije lahko po­klicete na telefonsko številko 7507­876 oz. se zglasite na sedežu Uprav­ne enote Vrhnika, Tržaška cesta 1, pritlicje – soba 15 v casu uradnih ur. novano aromaterapija, kjer clovek vonja razlicne narav­ne rastline in etericna olja za zdravljenje. Ker ima narava barvit prikaz rastlinskega življenja, je lahko tudi kot kromoterapija oziroma barvna terapija del te alternativne medicine. Barve vplivajo na naše duševno, custveno in duhovno stanje. Ko svetloba sveti na barvi in se odseva v mre­žnico ali na kožo, naravno uravnava energije, ki jih pri­manjkuje v clovekovem telesu. Kako podpreti in nahraniti fizicno, custveno in duhovno telo, 28. 3. 2020, od 9.00 do 17.00, Ljubljana Hrana in caji za odlicno psihicno pocutje: kaj slabi delovanje naših možganov, kaj je snov homocistein in kako vpliva na psihicno pocutje, katera hrana in hra­nila podprejo možgane, kateri caji podprejo delovanje možganov, kaj je joga superbrain Povezava srca in možganov: kdo v nas prevladuje, srce ali um, sta znanost in duhovnost povezani, kako vnesti harmonijo v vsakdanje življenje, tehnika povezo­vanja srca in možganov Pretekla življenja, Akašnki zapisi in Povezovanje z Angeli, 29. marec 2020, ob 11:00, Horjul 1. del: Ucili se bomo kako prebuditi angela v sebi, spo­znali bomo od kod smo prišli, spoznali svoje angele varuhe in se z njimi pogovarjali. Razvozlali bomo angelska sporocila in kode, razvijali jasnovidne spo­sobnosti… 2. del: Vas zanimajo pretekla življenja? Želite izvedeti vec o vaših preteklih življenjih? Ste si kdaj želeli po­drobneje pogledati, katere lastnosti, ki ste jih vnesli v to življenje, vas zadržujejo in kaj storiti v zvezi s tem? Kim bo govorila o lastnostih preteklega življenja in kaj je potrebno vedeti ko potujemo v prejšnja življenja… Delavnica bo v angleškem jeziku s prevodom v slo­venšcino. VEC INFORMACIJ O DOGODKIH 040 90 66 90, www.CenterAstera.si zaprosi na upravni enoti. Upravna enota Vrhnika Sodelujte: natecaj za najboljšo zgodbo! Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s ktronski pošti na mojkraj@ mklj.si. Prispevke bo v aprilu knjižnicami osrednjeslovenske regije že tretje in maju 2020 ocenjevala žirija leto pripravlja natecaj za najboljšo zgodbo ter izbrala deset najboljših, ki z naslovom Zgodbe mojega kraja: kako smo bodo nagrajeni in objavljeni na nekoc preživljali pocitnice, ki bo potekal od 8. spletni strani Mestne knjižnice februarja do 15. aprila 2020. Ljubljana (www.mklj.si) in na portalu digitalizirane kulturne Natecaj je namenjen avtor-tudi fotografijo, ki se navezuje dedišcine slovenskih pokrajin jem, ki so dopolnili 60 let na zgodbo, ni pa pogoj za so-Kamra (www.kamra.si). Prva in radi pišejo. Vabimo vse, da delovanje. tri najboljša dela bodo še pose-nam v tem casu pošljejo kratko, Avtorji lahko sodelujejo le z bej nagrajena. resnicno zgodbo iz preteklosti eno zgodbo, ki naj bo napisa-Pravila in pogoje sodelova­domacega kraja, povezano s na v slovenskem jeziku in naj nja boste našli na spletni stra­preživljanjem pocitnic v kraju ne presega 1.600 besed. Zgod-ni Mestne Knjižnice Ljubljana ali drugod po Sloveniji. Zgod-be pošljite po pošti na naslov www.mklj.si j. Za dodatne in-ba se lahko navezuje na lastne Mestna knjižnica Ljubljana, formacije poklicite na 01 308 spomine ali na zanimivo pri-Kersnikova 2, 1000 Ljubljana, 51 75 ali pišite na e-naslov poved, stare fotografije in zapi-s pripisom »za natecaj Zgod-mojkraj@mklj.si ske. K besedilu lahko priložijo be mojega kraja« ali po ele­ Urška svetuje Kako premagati strah pred psihoterapijo? Se vam je že zgodilo, da ste najprej dolgo oklevali, da bi se narocili na psihoterapijo, nazadnje pa ste to le storili? Zadovoljni ste bili s sabo, ker ste zmogli na­rediti prvi korak na poti k spremembi, v vašem koledarju ste imeli zapisan datum prvega obiska. Ko pa je prišel ta dan, se je v vas zacelo doga­jati nekaj neprijetnega. Zacelo vas je stiskati v prsnem košu, zacutili ste neoprijemljiv strah, vendar namesto da bi si ga priznali in si ga po­bliže ogledali, ste v naslednjem trenutku zaceli z racionaliziranjem: »Pa saj, ce dobro premislim, sploh ne rabim psihoterapije. Saj moje težave niso tako hude ... Pravzaprav mi nic ne manjka, mnogi imajo še veliko vecje probleme. Moram biti zadovoljen/ zadovoljna s tem, kar imam ... Poleg tega je to velik strošek in ne vem, ce si ga lahko privošcim.« Tako ste sami sebi dali odpustnico in poslali sporocilo, da vas ne bo na terapijo. Morda pa vas je strah tako zelo ohromil, da niste zmogli niti tega. Preprosto se niste pojavili in imeli slabo vest, ker vas je terapevt cakal zaman. Morda niti slabe vesti niste imeli. Ali pa ste bili naroceni na partnersko terapijo in je bila vaš partner tisti, ki si je premislil zadnji hip. Nakar ste odpovedali srecanje, ceprav ste si sami želeli priti. Na nek nacin vam je to tudi ustrezalo, ker se vam ni bilo treba soociti z lastnimi strahovi, poleg tega pa mu boste od sedaj naprej lahko ocitali: »Pa saj sem ti rekla, da bi morala iti na terapijo.« Pa si pobližje poglejmo take strahove. Roko na srce, prihod na prvo uro psihoterapije je vsekakor korak, ki terja kar nekaj poguma. Kot terapevtka sem bila tudi sama veckrat v vlogi klientke, zato vem, kako je, ko prvic potrkaš na vrata terapevtske pisarne. Strah pred neznanim Vsekakor je na delu strah pred neznanim, ko ne veš, kaj lahko pricakuješ. Kako se bom pocu­tila ob terapevtu? Se bova ujela? Bo izpolnil moja pricakovanja? Me bo spraševal stvari, ob katerih bom cutila nelagodje, morda me bo sram ... Na uvodnem srecanju se tak strah navadno hitro razblini. To je predvsem spoznavne in informa­tivne narave. Namenjeno je temu, da spoznate terapevta, njegov nacin dela in mu poveste, kaj je razlog vašega prihoda. Najbrž vas bo vprašal tudi, zakaj ravno zdaj, kako si predstavljate tera­pevtski proces, kaj pricakujete od njega, kaj bi radi v terapiji dosegli. Glede na to, da vas vidi prvic, bodo vprašanja najbrž bolj splošna. Pa tudi, ce vas vpraša kaj, o cemer še ne bi želeli govoriti, mu to lahko mirno poveste. V terapevtskem procesu je klient tisti, ki ima nadzor. O cem, koliko in kdaj bo govoril. Terapevta imate pravico vprašati, karkoli vas za­nima (kako dolgo že dela, ima družino ipd.). Po uvodnem srecanju si boste verjetno že lah­ko odgovorili na naslednja vprašanja: Je to clovek, ki mu bom lahko zaupal-a? Je dovolj strokoven? Se ob njem pocutim varno, slišano, razumljeno in sprejeto? Bi s tem terapevtom lahko zgradila varen terapevtski odnos? Bi se scasoma (ce se zdaj še ne) ob njem lahko pocutila sprošceno? Ce ste na našteta vprašanj odgovorili pritrdilno, po­tem je smiselno, da vstopite v terapevtski proces. Strah pred stigmo Žal so težave v duševnem zdravju še vedno povezane s stigmo. Situacija se pocasi izboljšuje, k cemur pripomore tudi vedno vecja ozavešce­nost ljudi in vsak vpliven posameznik, ki javno spregovori o svojih težavah. Stigma zaradi težav v duševnem zdravju se deli na socialno in oseb-no. O socialni stigmi govorimo, kadar so ljudje, ki zberejo pogum in razkrijejo, da imajo bodisi shizofrenijo, depresijo, anksiozno motnjo, mo-tnjo hranjenja ... lahko deležni izkljucevanja ali diskriminacije v socialnih krogih ali na delov­nem mestu. Osebna stigma se kaže kot mocan sram, ki posamezniku preprecuje, da bi poiskal strokovno pomoc. »Ce grem na psihoterapijo, potem bo potrjeno, da je z mano nekaj narobe, da sem duševno bolan, da sem slabic, da nisem sam sposoben reševati svojih težav. In ce ljudje izvejo za to, kaj si bodo mislili?« To so tipicna izkrivljanja, ki se pojavijo zaradi premajhne informiranosti. Težja duševna stanja (shizofrenija, bipolarna motnja, velika depresiv­na motnja) so po vecini domena psihiatrije in farmakologije, se pa kombinirajo tudi s psiho­terapijo. V svoji praksi se srecujem predvsem z ljudmi, ki so se znašli v težkem življenjskem ob-dobju, imajo težave pri obvladovanju vsakodnev­nega stresa, težave v medosebnih odnosih, težje izražajo in obvladujejo svoja custva, jih hromijo nerazumljivi strahovi, se borijo z anksioznostjo in depresijo, bi radi bolje razumeli sebe in se znebili škodljivih vzorcev, si želijo izboljšali svo­jo samopodobo, imajo težave v partnerstvu, pri vzgoji otrok, so bili nezvesti oni ali partner, so se znašli pred težko odlocitvijo ... Ker terapije potekajo v zaupnem okolju in smo terapevti zavezani k molcecnosti in varovanju osebnih podatkov, ni bojazni, da bi kdo izvedel, da hodite na psihoterapijo. Razen, ce mu boste to povedali sami. Ce hodite na psihoterapijo, ni­ste slabic, le svoje življenje jemljete dovolj resno, da ste pripravljeni delati na sebi, da bi ga obrnili na bolje. Terapevt je zadnja oseba, ki vas bo ob-sojala, saj bi to delovalo antiterapevtsko. Ravno njegovo brezpogojno sprejemanje, kamor sodi tudi neobsojajoca drža, je tisto, kar zdravi. Strah pred soocenjem s težavami Da smo v terapevtskem odnosu lahko odprti, je zato treba najprej zgraditi zaupen terapevtski odnos, to pa je proces, ki terja svoj cas. Ce težavo ignorirate, ne bo izginila, ravno obratno, posta­jala bo cedalje vecja in težje obvladljiva. Vcasih se je res težko soociti, da imamo na primer teža­ve v zakonu. Morda sta se s partnerjem odtujila, se prepirata zaradi vedno istih stvari, sumite, da ima afero ... Glede na raziskave par v povprecju poišce terapevtsko pomoc šele po šestih letih, odkar se pojavijo težave. Tudi posamezniki se po mojih izkušnjah že precej dolgo mucijo, preden se odlocijo za ta korak. Vsi pa vemo, da vecji kot je požar, težje ga je pogasiti. Vaše telo že zdaj ve za vse vaše težave in ce jih ne boste ozavestili, jih bo moralo še naprej samo nositi. Ko bo breme pretežko, boste zbo­leli; fizicno in psihicno. Rek »Cesar ne veš, te ne boli,« tukaj ne velja. Z vecjim zavedanjem boste dobili vec nadzora nad svojim življenjem in tako bo manj možnosti, da bi skrenili v neželeno smer. Strah pred spremembo Ljudje smo navezani na svoje stare vzorce, ce-tudi nam ne koristijo, saj razmišljamo, cutimo in se vedemo na dolocene nacine že vse svoje življenje. Na tak nacin smo nekoc vzpostavlja­li odnose s pomembnimi drugimi, zato nam ti vzorci predstavljaj tudi nacin, kako biti v odnosu, imeti stik, cetudi nefunkcionalen. Ce so bili ti vzorci nekoc naše preživetvene strategije (otrok brez odnosa ne preživi), torej so nam koristili, nam zdaj lahko delajo škodo. Ce smo se na pri­mer v otroštvu zaradi nefunkcionalnih staršev naucili, da se lahko zanesemo le nase, da so od­nosi nevarni in vecino casa preživeli v svojem domišljijskem svetu, je bil to takrat za nas nacin preživetja. Sedaj pa nam predstavlja oviro, da bi zgradili zdrav intimen partnerski odnos. Ampak že sama misel, da bi nekoga spustili v svoj intimni svet, se zdi grozljiva. Naša od­maknjenost se zdi varna, domaca in poznana, ceprav smo zaradi nje neznansko osamljeni in hrepenimo po custveni bližini. Terapija nam po­nuja varen poligon, kjer lahko vadimo varno na­vezanost in custveno bližino. Podobno, kot bi se vožnje z avtomobilom najprej ucili na parkirišcu z inštruktorjem. Ko dosežemo spremembo naj­prej v terapevtskem odnosu, jo lahko nato pre­nesemo še na druge odnose oziroma suvereno zapeljemo na cesto. In ce partner noce na terapijo? Potem pridite sami. Zelo verjetno je, da bo partnerja zanimalo, kaj se dogaja na vaši terapiji in vas bo o tem spraševal. Lahko, da ga je eno­stavno strah, da še ni pripravljen, si noce priznati, da imata težave ali pa jih enostavno ne obcuti tako kot vi. Morda se vam bo kasneje pridružil, morda tudi ne. Nikogar ne morete prisiliti, da dela na sebi in svojem partnerskem odnosu, ce tega sam ne želi. Ce ga boste privlekli na terapijo, bo samo še slab-še, saj bo najbrž sabotiral proces. Naj nikar ne hodi le zaradi vas, ampak zaradi sebe in zaradi vaju. Ce cutite željo in potrebo, da bi delali na sebi, potem partnerjeva nepripravljenost ne more biti izgovor, da tega ne storite. Ce ne boste tvegali in prišli na prvo uro, nikoli ne boste vedeli, kako bi lahko bilo. Morda ugo­tovite, da to ni za vas, morda pa veliko pridobite. Govorite lahko samo o tem in toliko, kot želite in terapijo lahko kadarkoli prekinete. Morda si lah­ko naslednjic, ko vas bo imelo, da bi odpovedali prvo srecanje, recete: »Samo strah me je in to je nekaj normalnega.« Povabilo Vse, ki bi radi ali želeli v svoje življenje vnesti spremembo, vas vljudno vabimo, da nas pokli-cete na telefonsko številko 031 544 095. Radi se bomo pogovorili z vami in vam odgovorili na morebitna vprašanja. Urška Jesenovec mag. zakonskih in družinskih študijev, zakonska in družinska terapijajesenovecurska@gmail.com, 031544095 Dogajanje na površinski membrani telesa se odraža na možganih Kakovostnejše življenje terja doloceno mero truda, vztrajnosti ter ucenja. dražljaja, njegove smeri in ja­kosti. To velja za dražljaje iz zunanjosti organizma in za dražljaje iz notranjosti proti membrani. Dogajanje na po­vršinski membrani telesa se odraža na površini možga­nov, na možganski skorji, kjer se zaznavanje zacne. Veliko dogodkov ne doseže Glavna posledica zmanjše­naše zavesti. Vecinoma se za­vanja pomena ucenja in tudi vemo obcutkov, ki so dovolj casa, namenjenega raziskova­mocni, da dosežejo našo za­nju, je zmanjšanje sposobno-vest in s tem našo pozornost. sti daljšanja mišic. Težava na-Kadar obcutki prihajajo iz no-stane, kadar mišicnih skupin tranjosti telesa, se jih zavemo ne znamo vec hote obcutiti. šele, ko se dotaknejo mišic-Zakaj je naš živcno-mišicni nega sistema. Zaznavanje ni sistem tako pomemben, spo­odvisno od napetosti mišic, znamo, ko ga dojamemo kot vendar napetost mišic zelo mišicno membrano, ki je v vpliva na obcutek, ki ga dra­najglobljem pomenu naša žljaj ustvari. Tako pridemo zašcita pred cezmernim tru-do težave cezmerno napetih dom, ponavljajoco se držo in mišic, ki popacijo zaznavanje gibanjem ter pritiski iz oko­obcutkov iz sistema. To velja lice. Takrat mišicne skupine tudi za dražljaje, ki prihajajo med gibanjem ne opravljajo iz okolja. Tudi ti morajo biti vec svoje vloge krajšanja in dovolj mocni, da jih membra­daljšanja, temvec ostanejo na zazna in sproži zavedanje trajno skrcene in se ne po­dogajanja. daljšujejo vec na primerno Vaje AEQ delujejo na dolžino. zmanjšanje nepotrebnih na-Vsak organizem obdaja petosti mišic in tako izbolj­membrana, ki ga loci od oko­šujejo spremembo dražljajev lja in doloca njegov indivi-v obcutke. Ne pozabimo, da dualni obstoj. Znotraj mem­je napetost mišic v membra­brane poteka vsa izmenjava ni potrebna zato, da zdržimo energije in snovi z okoljem. pritiske, ki jih prinašajo vsa-Membrana omogoca energij­kodnevni življenjski izzivi. ski obstoj organizma. Zdravje Dolgotrajna napetost in ne-in ucinkovitost organizma ter zmožnost zavestne sprosti­njegovo normalno delova­tve mišic vodita v senzorno nje so odvisni od selektivne atrofijo, ki jo povzroca sen-prepustnosti membrane. Po­zoricno motorna amnezija enostavljeno receno – mem-(SMA). Senzorna atrofija je brana dovoljuje vstop hrani in zmanjšanje prenosa dražlja­izstop odpadkom. jev v obcutke, ki se prenašajo Pri cloveku je membrana v možgansko skorjo in z ukazi sestavljena iz kože, podko­iz zavestnega sprednjega dela žnega mašcevja, mišic in fa-možganske skorje preidejo scije. Mišice, ovite v fascijo, so v želeno gibanje skozi mem­bistveni del membrane, ovija­brano. Vpliv vaj AEQ na de­jo celotno telo in kot koža na lovanje cloveka kot organiz­vrhu igrajo pomembno vlogo ma, obdanega z membrano, v zaznavanju dogajanja zno­je v izboljšanju komunikacije traj in zunaj membrane. Koža med membrano in zavestnim in cutni organi imajo vlogo nadzornim sistemom – mož­zaznavanja dražljajev, ki pri­ gani. hajajo iz okolja, precno pro-Skupni imenovalec strank, gaste mišice s fascijo s propri­ki se odlocijo bolje spoznati oreceptorji pa v zaznavanju ucinkovitost metode AEQ, impulzov iz notranjosti telesa. so namen bolje spoznati sebe, Obstajajo tudi notranje mem­svoje custvovanje, vzroke brane, ki locujejo notranje za trenutno doživljanje sebe, dele organizma – membrani, drugih in okolice ter tako ki locujeta prebavni in dihalni trajno razrešiti telesne in cu-sistem. stvene težave. Povezanost funkcionalne membrane z zavestnim de- Petra Šmid Seljak, lom možganov, torej umom, uciteljica metode AEQ 3. najbolje opišemo z delova­ stopnje, 3/5, terapevtka njem dražljaja na membra­ razvojno nevrološke no tako, da sproži obcutek obravnave, Bownova v membrani. Ta obcutek se terapevtka po senzornem delu živcevja info@terapevtskidotik.si prenese v zavestni del mož­ narocanje@ ganske skorje, kjer se zavemo terapevtskidotik.si RDECI KRIŽ VRHNIKA Vabilo Krvodajalska akcija Rešujem življenja – darujem kri. Vabimo vas, da se nam pridružite na krvodajalski akciji, ki bo za obcane Vrhnike, Borovnice in Loga -Dragomerja: V TOREK, 17. 3. 2020, OD 7. DO 13. URE, V SREDO, 18. 3. 2020, OD 7. DO 13. URE v Cankarjevem domu na Vrhniki. Vljudno vabljeni! Merjenje krvnega tlaka, sladkorja, holesterola in trigliceridov Kako? Redno si merimo krvni tlak, krvni sladkor in nadzorujemo holesterol in trigliceride. Kje in kdaj? Na Obmocnem združenju Rdecega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B, vsak prvi torek v mesecu od 8. do 10. ure. Za merjenje krvnega sladkorja, holesterola in trigliceridov morate biti obvezno tešci! Tecaj prve pomoci za bodoce voznike motornih vozil Vabimo vas na tecaj in izpit iz prve pomoci za voznike motornih vozil. Tecaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi vec­krat, nudimo brezplacno izposojo literature. Prijave sprejemamo vsak dan od 8. do 14. ure v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, na telefonski številki 7502-447 ali na e-naslov: rk.vrhnika@siol.net Tecaj in izpit iz prve pomoci za delovne organizacije Vsak delodajalec mora na podlagi 20. clena Zakona o varnosti in zdravju pri delu ZVZD-1 (Ur. l. RS, št. 43/2011) in Pravilnika o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoc na delovnem mestu (Ur. l. RS, št. 136/2006) zagotoviti, da je v delovnem proce­su v vsaki krajevno loceni enoti in vsaki delovni izmeni prisoten vsaj en delavec, ki je usposobljen za izvajanje prve pomoci. Ce iz ocene tveganja izhaja vecja nevarnost za nastanek nezgod pri delu, mora delodajalec zagotoviti na vsakih 20 delavcev delavca, usposobljenega za izvajanje prve pomoci. Tecaj je treba obnavljati vsakih pet let. Država je pooblastila Rde-ci križ Slovenije, kot edino organizacijo, za izvajanje programa usposabljanja prve pomoci. Predavatelji so zdravniki in diplomi­rani zdravstveniki, ki imajo potrjeno licenco za predavatelja RKS. Delovne organizacije in tecajniki po opravljenem tecaju prejmejo potrdilo, s katerim izkazujejo usposobljenost nudenja prve pomo-ci inšpekcijskim službam. Za dodatne informacije oz. narocilo tecaja smo vam na voljo v pisarni RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, vsak dan od 8. do 14. ure, ali na telefonski številki 01-7502-447. Aktualno iz Zdravstvenega doma Vrhnika Razstava Simpozij Zaplana 2019 V galeriji Cankarjevega Rezka Arnuš. Celoten simpozij ga doma. Za glasbene uvode sta je spremljala umetnostna zgo-poskrbela ucenca vrhniške glas­ doma je bila 28. dovinarka in likovna kriticarka bene šole tolkalec Mitja Justin januarja odprta Anamarija Stibilj Šajn. 6. simpo-in violoncelistka Anita Svenšek, skupinska razstava 12 zij Zaplana je bil namenjen tudi ki jo je na klavirju spremljal slikarskih umetnikov, spominu dr. Vlaste Meden Kla-oce Daniel Svenšek. Avtorje ki so se lani udeležili že vora, psihiatrinje ter ljubiteljice slikarskih umetnin je predsta­ 6.simpozija Zaplana in poznavalke umetnosti artvila Anamarija Stibilj Šajn in brut. Žal je lani odšla v vecnost ob koncu dodala: »Simpozij Za­ 2019. in v srcih ter v spominih ostala plana bogati življenjski prostor vsem udeležencem simpozija. kraja in širšega podrocja, kjer Simpozij je potekal od 29. do Med lanskim simpozijem so se odvija. Ko pa dela prestopi­31. 8. 2019 v Domu Bratstva na namrec spoznali njeno delo in jo prag galerijskega prostora, Zaplani, sodelovali pa so nasle­predstavitev njene knjige Ko ga spremenijo v likovni svet v dnji umetniki: Janez Kovacic, duša nima kam, ki jo je pred-malem ter postanejo nacin ko-Lucijan Bratuš, Eda Zupan, stavil izvrsten predavatelj dr. municiranja s širšo javnostjo in Vivijana Kljun, Blaž Tomšic, Jure Mikuž. nacin nadgrajevanja odnosov, ki Janez Štros, Irena Gajser, Janez Odprtje razstave je potekalo jih omogoca umetnost.« Za vse Ovsec, Matej Pecnik, Adrianapred polno galerijo Cankarjeve-simpozije na Zaplani sta pobu­Janežic, Tina Šajn, Adam Rus in Ob slovenskem kulturnem prazniku Branje s Pavletom Ravnohribom dnika in organizatorja Polonakrajino in daje posebno mesto in Štefan Skledar. Ob tej prilo-njeni rodni Beli krajini z vsemi žnosti je bilo izdelano prelepo naravnimi, arhitekturnimi in vabilo, ki sta ga oblikovala Blaž etnološkimi posebnostmi. Tomšic in Jani Govekar. Vsi pri-Lucijan Bratuš, akademski sotni so si po uradnem odprtju z slikar in grafik specialist ter zanimanjem ogledali razstavlje-dolgoletni profesor na podrocju ne umetnine in se srecali tudi z vizualnih komunikacij ALUO v njenimi avtorji. Ljubljani, deluje na širokem li- Iz vabila smo o avtorjih med kovnem podrocju. drugim izvedeli: Irena Gajser, mariborska di- »Rezki Arnuš, slabovidni li-plomirana slikarka in magistri­kovni ustvarjalki, je slikarstvo ca umetnosti, se v zadnjih letih luc, ki ji razsvetljuje in osmi-intenzivno posveca simbolnim šlja življenjsko in ustvarjalno znamenjem in arhetipom. Naj-pot. Motivni nabor vkljucuje Zahvala raje prisluhne starim oblikam in praoblikam, ki v sebi nosijo božansko geometrijo. Adriano Janežic je karikatu­rist in ilustrator. Pri ustvarjanju uporablja razlicne tehnike in se izraža v razlicnih stilih. Izobli­koval je arhetipsko prepoznavne junake, ki so izvirni ter zacinjeni z obilico humorja in satire. Vivijano Kljun slikarska pot vodi od stvarnih, klasicnih mo-tivnih izhodišc do likovne vizu­alizacije, ki je modernisticna ter osebno obcutena, poglobljena in sporocilna. Pretežni del opusa akadem­skega slikarja in magistra ume­tnosti Janeza Kovacica izhaja iz obcutljivega dojemanja krajine, iz tankocutnega spremljanja na­ravnih danosti in razkrivanja clovekovega sobivanja z njimi. Tudi Janez Ovsec izhaja iz re-alnega sveta, v katerem najraje potuje v krajino. Poglablja se v formalno in koloristicno likov-no problematiko. Slikarstvo Mateja Pecenika je raziskovalno, kar se kaže v mo-tivni pestrosti ter v raznolikosti interpretativnih slogov, nacinov, pristopov in tehnik. Adam Rus je ustvarjalec, ki se šele podaja na likovno pot, saj je dijak Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Kljub mladostni se zaveda, da je temelj vsakega likovnega dela risba. Janeza Štrosa je pretresljiva osebna zgodba pripeljala pred slikarsko platno, na katerem je zacel vizualizirati osebna cute­nja, razpoloženja in duhovna stanja. Blaž Tomšic se z znanji, ki so del industrijskega oblikovanja, z izkušnjami s širšega likovne­ga podrocja ter z njemu lastno raziskovalno vnemo podaja vsvet likovnega ustvarjanja. Še posebej se zaveda pomena risbe. Eda Zupana notranji glas vedno vlece naprej, k novim izzivom. Na Zaplani si za svoje likovne stvaritve izbere les, ki ga skrbno zloži v kubus. Ta cvrsta sestavljena forma je tokrat po­stala Zamrznjena lesena krušna pec Pike Nogavicke.« Simon Seljak Sponzorji Simpozija Za­plana: Obcina Vrhnika, Albatros pro d.o.o., MKer­šmanc d.o.o., Marolt Be-ton d.o.o., Eniko d.o.o., Kmetija Rupa, Gostilna pri Kranjcu, Pekarna Vrh­nika in DG 69 d.o.o. Hvala vsem za pomoc. Vrhnika, 5. februar – Cankarjeva štev, prav posebno piko na i pa je veceru dal gost – dramski igralec Pavle Ravnohrib, sicer knjižnica Vrhnika, Turisticno društvo Zahvaljujem se prav vsem, ki ste prispevali financna sredstva in me tako podprli, da delam prav ter da se v moji poeziji domacin iz sosednjega Zaklanca pri Horjulu. Blagajana Vrhnika, Nauportus Viva vsakdo lahko najde. Pravijo, da so to pesmi za dušo. Prešernova poezija, svojevrstna interpretacija, Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Donatorji: Martina Gnus, Darja Macek, Pekarna Baškovc, Anka Germovnik, Elci Petrovcic, Vlasta Gajšek, sošolci iz Osnovne predvsem Ravnohribova, posebno pa še glasbe­ šole Janeza Mraka, Dragica Skušek, Mateja Grom, Milena Bogataj, Društvo Trepetlika, Irena Pihner, Obcina Vrhnika, Majda Vrhnika so prihajajoci kulturni ne tocke so navzoce – kakih 70 ljudi – uvedle v Nagode, Robi Dolnicar, Robert Žakelj, Štefka Popit, Slavica Vidrih, Mira Rojac, sošolki iz gostinske šole, Mojca Sekac, Ivica praznik obeležili v vrhniški knjižnici. posebno kulturno oz. praznicno razpoloženje, Peterlin ... ki se je po recitalu nadaljevalo v sprošcenem Posebna zahvala pa velja moji dragi prijateljici iz šolskih dni, ki je brez oklevanja darovala sredstva za vse, kar je bilo Osrednja nit je bilo branje Prešernovih pe-pogovoru ob prigrizku in kozarcku, za kar je gostinske dejavnosti za literarni vecer na Stari Vrhniki. smi, dogodek pa sta obogatila še glasbenika: poskrbela Gostilna Kranjc. Še enkrat vsem in vsakomur posebej hvala! Maruša Frelih na klavirju in Vid Sajovic na Gašper Tominc, Jože Kurincic, Ljubica Dolnicar violini. Besedila so brali bralci omenjenih dru-foto: GT Folklorne skupine na vrhniškem odru Nastop FS Bistra ob spremljavi Tamburašev Borovnica Vrhnika, 1. februar 2020 – V veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki je potekalo obmocno Maroltovo srecanje odrskih folklornih skupin v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Obmocna izpostava Vrhnika, ter v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja in obcinami Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. Srecanje je strokovno spre­mljal Sašo Kranjc, velik po­znavalec, vaditelj in umetniški vodja Akademske folklorne sku-pine Študent iz Ljubljane. Sedaj se pogosto pojavlja v vlogi oce­njevalca državnih srecanj fol-klornih skupin ter tekmovanja parov v ljudskih plesih.Dvorana Cankarjevega doma se je tako kar napolnila s številnimi lju­bitelji ljudskih pesmi in plesov. Slovenska ljudska dedišcina je res neizmerno bogata, saj ima vsaka vas resnicno svoj glas, ples in obicaje. Tako lahko spoznavamo, kako se je vcasih želo, mlatilo, vasova-lo, opravljalo razna kmecka dela in kakšna je bila prava kmecka ohcet. Zato so vsi prisotni veseli, da vsaj del dedišcine negujejo in ohranjajo prav folklorne skupi­ne. Prva je oder zavzela Folklor­na skupina Bistra (KD Borovni-ca, OI Vrhnika). Skupina gre po ponovnem zagonu pred štirimi leti s polno paro naprej. Minulo leto je bilo kar za nekaj njenih clanov posebno leto, saj so se srecali z Abrahamom. Toda volja do življenja in plesanja jih ni zapustila, prav nasprotno, še bolj vneto in zagreto vadijo ter nastopajo. Udeležili so se tudi promocije slovenske folklore na Ohridu v Makedoniji. Pocasi širijo svoj program ter nadgrajujejo ko­stumsko podobo. V svoje vrste vabijo nove in poskocne clane. FS Bistra se je predstavila s ko­reografijo Tinka Tonka. Avto­rica koreografije in oblikovalka kostumske podobe je umetni­ški vodja skupine Tanja Drašler, avtor glasbene priredbe pa Jože Zver, vodja tamburaške zased-be Tamburaši Borovnica, ki so spremljali plesalce. Naslednja je na oder prišla Folklorna skupina Predgrad, ki deluje v okviru Kulturno--športnega društva Predgrad, Obmocna izpostava Kocevje. V skupini je 50 clanov, ki pri­hajajo iz celotne Poljanske doli­ne ob Kolpi in okolice. Pojejo in Zahvala Seznam sponzorjev in donatorjev 32. Novoletnega koncerta Sponzorji: Epilog, d. o. o., Alexbar advise, Aleš Ogrin, s. p., Symphony RetailAI, d. o. o., Gostilna pri Kranjcu, Gut&Pet, d. o. o., Dvig, d. o. o., Cvetje Darila Karmen, kmetiji Princic, Kozana, Pekarna Backovc, d. o. o., Carniola cokolada, d. o. o., Schwarz, d. o. o., Vrhnika, Avtovleka Cepon, s. p., Fortrade, d. o. o., Result, d. o. o., Realprojekt, d. o. o., Advanta, d. o. o., AH Seliškar, d. o. o., DG 69, d. o. o., Mateja Ferkolj, s. p., Geneplanet, d. o. o., Gutnik, d. o. o., Log, Termotom, d. o. o. Donatorji: Dean Gorkic, s. p., EBM PAPST Slovenija, d. o. o., Elektro­monter, d. o. o., ISA Inštitut, d. o. o., Kljucavnicarstvo KUNC, d. o. o., MenardRA, d. o. o., NLB, d. d., Ljubljana, PRO-SAF, d. o. o., SITEL, d. o. o., in ŠTIRN, d. o. o. igrajo ter plešejo pesmi in plese vseh vecjih slovenskih pokra­jin, najvec pa iz Bele krajine, Kostela, Predgrada in Starega trga. Prejeli so že številna pri­znanja in nagrade, med drugim zlato priznanje Obcine Kocevje, Maroltove znacke in Certifikat mesta Dunaja. Vodja in mentor-ja skupine sta Marko Tekavec in Mira Madronic. Folklorni skupini Predgrad se je na nastopu pridružilo še nekaj clanov Folklorne skupine Kulturno društvo Stari trg ob Kolpi. Skupaj so zaplesali Sva­tovsko kolo, koreografija katere­ga je delo vseh clanov skupine, oblikovalka kostumske podobe pa je Mira Madronic. Tretja se je predstavila Fol-klorna skupina Rak Rakek, ki deluje znotraj Kulturnega dru­štva Rak Rakek – Obmocna izpostava Cerknica. Skupina, katere umetniška vodja je Vida Žlogar, je letos prestopila v osemnajsto leto delovanja. Sku­pina pleše plese petih pokrajin, najvec se posveca Notranjski. Plesalci se vsako leto predstavijo z novim spletom, nastopajo pa tako v domaci okolici kot tudi v tujini. Za nastop so pripravili splet Spogledljiva soseda, ki prikazuje mlado sosedo, ki se na razlic­nih dogodkih rada spogleduje s fanti. Avtorica koreografije je Vida Žlogar, avtor glasbene pri­redbe Jure Žlogar, oblikovalec kostumske podobe pa doktor Bojan Knific. S temi tremi nastopi je bil ne­kako zakljucen uradni ocenje­valni del Maroltovega srecanja. Poslušalcem pa so se predstavili kot gostje vecera še: Osrednjafolklorna skupina KUD Židan parazol (OI Ljubljana) pod vod­stvom in mentorstvom Brina Zora, Seniorska folklorna sku­pina KUD Židan parazol (OI Ljubljana) pod vodstvom Mete Ferjan in Tamburaši Borovnica, Kulturno društvo Borovnica (OI Vrhnika), pod vodstvom tamburaša Jožeta Zvera. Vse nastopajoce skupine so na koncu prejele od vodje vrhniške obmocne izpostave JSKD Nata-še Bregant priznanje in zahvale za sodelovanje na Maroltovem srecanju folklornih skupin. Ce-lotno prireditev je povezovala z ubrano besedo Slavica Bucan, scenografijo odra pa so posta­vili clani FS Bistra. Seveda so bili vsi gledalci zelo navdušeni nad prelepo priredi­tvijo in na spomine ljudskih obi­cajev v naši in bližnji okolici, ki jih je mogoce zapeti in zaplesati. Druženje vseh nastopajocih se je nadaljevalo v Gostilni Bo-ter ob dobri vecerji in s pogo-vorom strokovnega ocenjevalca Saša Kranjca. Simon Seljak Januarsko literarno dogajanje v Marec v TMS TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si KUD Drenov Gric - Lesno Brdo Spoštovane obiskovalce in obiskovalke obvešcamo, da bo Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki odprl svoja vrata v nedeljo, 1. 3. 2020. Vabljeni! Odprto: od torka do petka: od 8.00 do 17.00, sobote, nedelje in prazniki: od 9.00 do 19.00; ponedeljki: zaprto. Zadnji vstop v muzej je eno uro pred zaprtjem muzeja. Obcasne razstave Clovek na Luni V letu 2019 je minilo 50 let od pomembnega mejnika v zgodovini cloveštva, ko je prvi clovek pri­stal in stopil na Luno. Na obcasni razstavi, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije in drugimi strokovnjaki, izpostavljamo, kako so dogodek spremljali v našem prostoru, kakšen odmev je imel v takratnih medijih in kako je vplival na razvoj znanosti in tehnike. Dotaknemo se tudi prispevka slovenskih strokovnjakov k raziskovanju vesolja. Razstava je podaljšana do 31. 12. 2020. Vzhodno od raja – Jugoton 1947–1991 Na gostujoci razstavi umetniške organizacije Kultura umetnosti in Tehnicnega muzeja Nikola Tesla iz Zagreba predstavljamo zgodovino najvecje jugoslovanske glasbene založbe ter unikatne naprave za proizvodnjo kaset in plošc. Obogatili smo jo s pregledom razlicnih predvajalnikov zvoka in akusticne tehnike druge polovice 20. stoletja ter izdajo obsežnega kataloga o zgodovini Sredi uradno zimskega nje, nadaljevala je gostja vecera z zani-ga nosili vse življenje s seboj«. Mileni založbe Jugoton. Razstava je podaljšana do 3. 5. 2020. mivimi zgodbami iz svoje zbirke vseh Miklavcic lahko cestitamo za potrpe­ meseca, v realnosti pa treh knjig, ki nosijo enak naslov, a ima žljivo poslušanje, zapisovanje, urejanje skorajda že s pomladanskim vsaka knjiga zase še podnaslov. Tudi zgodb; temu je sledilo postavljanje be- Spored prireditev: vonjem prežet ponedeljek obcinstvo se je aktivno vkljucilo v po-sedil v knjižno obliko in na tak nacin so zvecer, 20. januarja 2020, govor in sledili smo prijetnemu vzduš-postale neprecenljiv kamen v mozaiku Nedelja, 1. 3., ob 10.00: voden ogled muzejskih zbirk smo se ljubitelji literarnih ju, ki se je potegnilo malo cez osmo uro zgodovine slovenskega vsakdanjika na­ zvecer. Mnogi bralci omenjenih del si ših nedavnih prednikov. Nedelja, 8. 3., med 13.00 in 18.00: prikaz kovanja podkev dogodkov zbrali ob 18. uri preprosto ne morejo predstavljati, da je K dobremu vzdušju so prispevali tudi v velikem številu v ucilnici bilo toliko hudega v družinskem okolju flancati, s katerimi nas je »pocrkljala« Od torka, 10. 3. do nedelje, 15. 3.: študentski teden odprtih vrat (prost vstop za študente) Podružnicne šole Drenov v obdobju od leta 1900 do 1965, ki nam bralka Sonja, in vitamini, ki nam jih je Nedelja, 15. 3., ob 11.00: Ukrocena elektrika, prikaz poskusov Nikole Tesle Gric. ga Milena Miklavcic predstavlja skozi prispevalo uspešno drenovško podjetje resnicne zgodbe resnicnih pripovedo-DG69. Hvala obema in morda še kdaj Sobota, 21. 3., ob 10.00: delavnica: peka kruha v krušni peci (obvezne predhodne prijave) V naši sredini smo pozdravili po vsej valcev. Je pa sama poudarila, da »so to nasvidenje ob kakšnem podobnem do-Sloveniji znano avtorico knjig Ogenj, rit le posamezne zgodbe iz življenja ljudi z godku v prijetnem prostoru drenovške Nedelja, 22. 3., med 10.00 in 14.00: delavnica za otroke: Skrivnostna Luna in kace niso za igrace, Mileno Miklav-vseh koncev Slovenije in tudi iz tujine. podružnicne šole, saj nas je z vodjo Ka- (za otroke od 5. do 10. leta, mlajši lahko izdelujejo ob pomoci spremljevalcev) cic. Vodja bralne skupine KUD Drenov Nemalokdaj so si potem, ko so mi svojo tarino Lenarcic gostoljubno sprejela. Gric - Lesno Brdo je kratko predstavila zgodbo povedali, oddahnili. Z njiho-Zapisala vodja bralne skupine, Nedelja, 29. 3., ob 11.00: prikaz delovanja Vegovega škripcevja, vitlov in zobniških prenosov avtorico in njeno vsestransko delova-vih ramen je padlo neko breme, ki so Karolina Jarc. Za sobotne delavnice so obvezne prijave preko telefona 01 750 66 72, 041 957 146 ali elektronske KINO pošte programi@tms.si. Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice, sobotne delavnice so placljive. VRHNIKA PRIPOROCA STIEG LARSSON: MOŽ, KI SE JE JUDY PREKLA IGRAL Z OGNJEM Biografska glasbena drama / Judy / Vojna drama / Dilda / režija: Kan-Biografski dokumentarec / Mannen režija: Rupert Goold / scenarij: Tom temir Balagov, scenarij: Aleksander som lekte med elden / režija: Henrik Edge, Peter Quilter / Velika Britanija Terehov / Rusija / 137' MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Georgsson / scenarij: Olof Berglind / 118' 1945, Leningrad. Vojna je opustošila mesto, po- Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si / Švedska / 99' Zima 1968. Igralka in pevka Judy Garland (Renée rušila hiše in prebivalcem pustila globoke rane, Svet ga pozna po treh kriminalnih romanih, ki so Zellweger) prihaja v London, da bi nastopila v zna-tako duševne kot telesne. Ceprav je eno najhujših Odprto: od torka do petka, nedelje in prazniki od 10.00 do 17.00; zadnji vstop v muzej je eno uro izšli kmalu po njegovi prezgodnji smrti: Dekletu menitem klubu The Talk of the Town. Minilo je 30 obleganj v zgodovini koncano, se bitka življenja pred zaprtjem muzeja. z zmajskim tatujem in njegovih nadaljevanjih. A let, odkar je v Carovniku iz OZ-a s pesmijo Over the in smrti nadaljuje. Ija, sestra v vojaški bolnišnici, preden je v enem samem ustvarjalnem izbru-Rainbow zablestela v vlogi mlade Doroteje, a ce in Maša, ki se je ravnokar vrnila z bojišca, skušata Spored prireditev: hu spravil na svet Lisbeth Salander in Mikaela je njen glas z leti nekoliko oslabel, se je njegova med razvalinami na novo zgraditi svoji življenji. Blomkvista, je Stieg Larsson živel življenje, ki ni dramaticna intenzivnost le še povecala. Serija Pretresljiva in cudovito posneta zgodba o dveh Nedelja, 1. 3., ob 15.00: voden ogled muzejskih zbirk bilo nic manj vznemirljivo od njegovih knjig. Kot koncertov je vnaprej razprodana. Med pripravami mladih ženskah, ki išceta smisel in upanje v ru-Nedelja, 8. 3., ob 15.00: Trara, trara, pošto pelja!, voden ogled za družine raziskovalni novinar je vztrajno dokumentiral na nastop Judy ocara glasbenike in obuja spomi-ševinah povojnega Leningrada. Film, svobodno dejavnosti desnicarskih skrajnežev, ki so tako ne s prijatelji in oboževalci, a vendar je krhka in prirejen po knjigi Vojna nima ženskega obraza, je Nedelja, 15. 3., ob 15.00: voden ogled za seniorje doma kot po svetu pridobivali vse vecjo moc. Bil ranljiva. Utrujena je od dolgoletne kariere in želi mlademu ruskemu režiserju Kantemirju Balago­je clovek visoke morale in trdne volje, popolnoma si predvsem, da bi bila spet doma s svojimi otroki. vu (Bližina) prinesel nagrado za najboljšo režijo predan svoji strasti in pripravljen tvegati življe-v sklopu Posebni pogled v Cannesu. Pridržujemo si pravico do sprememb v programu. nje, da bi ubranil okope svobode in demokracije. JADRALKE Film vkljucuje intervjuje z Larssonovimi prijatelji Dokumentarni film / Maiden / režija Aktualne informacije o dogajanju in sodelavci, dramatizirane prizore iz njegovega in scenarij: Alex Holmes / Velika Bri-v kinu najdete na spletni strani življenja ter nikoli videne arhivske posnetke. tanija / 97' kino-vrhnika.si in facebook.com/ kinovrhnika. Na spletni strani se NE POZABI DIHATI Nacrt Tracy Edwards, da se z izkljucno žensko lahko prijavite tudi na e-novice. Mladinska drama / Ne pozabi di-ekipo jadralk udeleži Whitbreadove regate okoli Zaradi dinamicnosti ponudbe hati / režija: Martin Turk / scenarij: sveta, je bil leta 1989 nekaj popolnoma nezasli-filmskih naslovov so mogoce spre-Martin Turk, Gorazd Trušnovec / šanega. Nihce ni verjel, da bodo sploh prišle do membe v programu, zato spreml-Slovenija / 98' startne linije, kaj šele zdržale do finiša. Nikoli ne jajte naše objave v prej omenjenih Petnajstletni Klemen odrašca s starejšim bratom bodo našle sponzorja. Prešibke so in manjka jim glasilih. Petrom in mamo samohranilko v malem mestecu znanja. Še prve etape jim ne bo uspelo zakljuci­na odmaknjenem podeželju. Utecen vsakdan, ki ti. Pravzaprav bodo lahko srecne, ce bodo sploh Kino Vrhnika ga Klemen najraje preživlja z oboževanim bra-preživele … A šestindvajsetletna Tracy, nekdanja tom na teniškem igrišcu in ob bližnji reki, prekine ladijska kuharica, je za krmilom jadrnice Maiden, Petrovo nenadno, strastno ljubezensko razmerje »stare konzerve, polne babnic«, kot se je izrazil s prelepo vrstnico Sonjo, kar pri Klemenu sproži neki novinar, dokazala, da se motijo. naval nasprotujocih si custev in nepremišljenih dejanj. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika Gledališki abonma 2019/20 in za IZVEN SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠCE TRST Florian Zeller: RESNICA Komedija Ponedeljek, 16. marec 2020, ob 19.30 Režija: Alen Jelen Igrajo: Vladimir Jurc, Tina Gunzek / Lara Komar, Danijel Malalan / Primož Forte, Lucka Pockaj Zgodba v tej urbani komediji je res zelo vznemirljiva. Tako kot je lahko vožnja po zelo vijugasti cesti cez alpski prelaz, kjer nikoli ne veš, kaj bo za naslednjim ovinkom. Ali je treba vedno govoriti le resnico? Ali se je bolje kdaj pa kdaj zateci v laž, da bi srecno prišli skozi zapleteni labirint partnerskih odnosov? Komedija govori o vlogi resnice in laži v partnerskih odnosih in o tem, ali je res »dobronamerna« laž potrebna in koristna za ohranitev mirnega sobivanja. Resnica je urbana komedija iz leta 2011 francoskega dramatika Floriana Zellerja (r. 1979), ki je že doživela veliko prevodov v tuje jezike in bila uprizorjena na številnih odrih. Predstava traja 90 minut. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika Gledališki abonma 2019/20 in za IZVEN SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠCE NOVA GORICA Po motivih Johna Gaya, Georga Wilhelma Pabsta, Bertolta Brechta in Václava Havla BERAŠKA OPERA Glasbena komedija, prva slovenska uprizoritev Petek, 28. februar 2020, ob 19.30 Režija: Vito Taufer Avtor songov: Iztok Mlakar Glasba in korepeticije: Aleksander Pešut - Schatzi Scenografija: Liberta Mišan in Voranc Kumar Kostumografija: Alan Hranitelj Igrajo: Macheath, imenovan Mackie Nož ali Keptn: Kristijan Gucek Jonathan Jeremiah Peachum, advokat: Radoš Bolcina Celia Peachum, njegova žena: Ana Facchini Polly Peachum, njuna hci: Urška Taufer Jackie Lockit, šef policije: Gojmir Lešnjak - Gojc k. g. Lucy Lockit, njegova hci: Patrizia Jurincic Finžgar Jenny, prostitutka: Arna Hadžialjevic Molly, prostitutka: Medea Novak Dolly, prostitutka: Maša Grošelj k. g. / Adrijana Boškoska Batic k. g. Harry, clan tolpe; Berac: Matija Rupel Matt, clan tolpe; Berac: Jure KopušarBen, clan tolpe; Berac: Žiga UdirSmith, stražnik; Župnik: Žiga Saksida k. g. Filch, advokatov vajenec: Andrej Zalesjak / Gregor Prah k. g. Ulicni pevec: Iztok MlakarGlasbeniki: David Trebižan, David Šuligoj, Roman Kobal Intriga oceta, ki mu hcerka odrece pokoršcino, spopad dveh rivalov podze­mlja in med njima kolebanje varuha javnega reda ter nenazadnje vpletanje še nekdanje (raz)ocarane ljubice v ljubezenski trikotnik – ta žgeckljiva zgodba iz okolja kriminala in prostitucije je bila dramatiku Johnu Gayu sredstvo za izris kompleksne politicne satire na racun skorumpiranosti angleške družbe v zacetku 18. stoletja. Odlocitev za formo parodije italijanske opere, ki je bila takrat tako priljubljena, da so se angleški dramatiki pocutili ogrožene, je povzrocila, da je bila Beraška opera najveckrat izvajano delo tedanjega casa. Spodbudila je tudi številne priredbe in predelave, med njimi je nedvomno najbolj znana Opera za tri groše Bertolta Brechta in Kurta Weilla (1928). Predstava traja 2 uri in 40 minut in ima odmor. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika Otroški abonma 11. šola in za IZVEN SOBOTA, 29. februar 2020, ob 11. uri KULTURNI ZAVOD KULT Svetlana Makarovic: CUK NA PALICI Lutkovni kabaret Režija: Nika Bezeljak Nastopajoci in avtorji aranžmajev: Laura Zafred, Miha Bezeljak, MaticSmolnikar, Žiga Fabbro in Aleš Zorec Glavni junaki iz zbirke otroških pesmi Svetlane Makarovic oživijo v lut­kovni podobi, poezija ene najbolj priljubljenih slovenskih avtoric za otroke pa se združi z glasbo v pisanem otroškem kabaretu. V družbi navihanih, prevzetnih, požrešnih, razvajenih, lažnivih, kratkovidnih in zaljubljenih ži­vali spoznavamo njihove življenjske zagate in rešitve. Otroci pa v predstavi spoznajo tudi razlicne inštrumente: violino, kitaro, ukulele bas, klarinet, bobne, ksilofon, dežno palico, lonceni bas, cinele, glinene pticke, drumljo ... Predstava traja 40 minut. 3+ Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Cankarjev dom Vrhnika CONA; Zavod za procesiranje sodobne umetnosti ZVO.CI.TI so. und. ing DUO Petra Strahovnik (SI/NL) in Ji Youn Kang (KR/NL) RESONANCA Improviziran elektroakusticen koncert SREDA, 26. februar 2020, ob 19.30 Vecina projektov Cone, Zavoda za procesiranje sodobne umetnosti, poteka v Ljubljani, organizirajo pa tudi redna gostovanja po Sloveniji. Ker se župani ljubljanske urbane regije zavedajo pomena povezovanja tudi na podrocju kulture, so podpisali namero o skupni kulturni podobi regije in tako spodbudili zavode, organizacije, društva idr., ki pripravljamo kulturni program, da se povežemo. Glasbeni cikel ZVO.CI.TI so. und. ing DUO pomembno prispeva k nastajanju novih elektroakusticnih del, ki jih v sklopu performativnih zvocnih dogodkov umetniki premierno izvajajo in ustvarjajo preko improvizacije v živo. Vsak dogodek je plod sodelovanja slovenskega in mednarodnega umetnika. Na tak nacin se cikel dotika pomembnih vprašanj o potencialu dialoga, izmenjave, soustvarjanja na daljavo ter medosebnih in mednarodnih sodelovanjih. Petra Strahovnik (SI/NL) in Ji Youn Kang (KR/NL) nam bosta predstavili skladbo Resonanca. Vsak predmet ima svojo resonancno frekvenco, kot ima-mo mi ljudje svoj znacilen in prepoznaven glas. V svoji zvocni zgodbi bosta Petra in Ji ustvarili prizor, kjer se razlicni predmeti vzpodbujajo in reagirajo z zvocnimi povratnimi informacijami. Položeni in igrani na reso­nancni stekleni plošci govorijo z lastnimi glasovi, pojejo in skupaj vpijejo ter na koncu konstruirajo kompleksno organsko enotnost. Vljudno vabljeni! Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjev dom Vrhnika PROSPOT, d. o. o. Producent: Jurij Franko Dan Goggin: NUNE V AKCIJI! Nunsense Glasbena komedija SREDA, 11. marec 2020, ob 19.30 prevod in priredba: Drago Mislej – Mef in Marjan Bunic režija: Jaša Jamnik igrajo: Gojmir Lešnjak – Gojc, Simona Vodopivec - Franko, Alenka Godec, Marjan Bunic in Lea Bartha Pesek glasbeni vodja in instrumentalist: Miran Juvan koreograf: Matevž Cesen scenograf: Jože Logar kostumograf: Andrej Vrhovnik Producent muzikalov Mamma Mia! in Briljantina Jurij Franko je s svojo produkcijsko hišo za slovenske odr­ske deske pripravil še en veliki svetovni HIT – glasbe-no komedijo Nune v akciji! Nune v akciji! (v originalu Nunsense) je izjemno delo avtorja Dana Goggina, ki je bilo premierno uprizorjeno decembra 1985 v gledališcu Cherry Lane in je druga najdlje izvajana predstava na Off-Broadwayu. V zadnjih tridesetih letih je predstava postala pravi mednarodni fenomen, saj je bila prevede­na v vec kot 26 jezikov in si jo je ogledalo obcinstvo po vsem svetu. Nune v akciji! je domiselna zgodba o petih redovnicah, ki se znajdejo v denarnih težavah in so prisi­ljene pripraviti dobrodelni SHOW, v katerem pa hoce biti vsaka od njih prva zvezda. V nizu nenavadnih situacij se redovnice pokažejo v povsem drugacni luci, kot smo jih vajeni. V soju reflektorjev ob petju, plesu in smehu vsaka posebej in vse skupaj zažarijo na cisto samosvoj nacin. Vljudno vabljeni! RAZSTAVE v Cankarjevem domu Do 8. marca 2020 bo v avli na ogled otroška likovna razstava, ki jo je pripravil JSKD OI Vrhnika V OBJEMU ZVOKA IN SLIKE. V torek, 3. marca 2020, ob 18. uri Vas z Muzejem novejše zgodovine Slovenije in Muzejskim društvo Vrhnika vljudno vabimo na odprtje fotografske razstave Tone Stojko: PORUMENELE FOTOGRAFIJE: KUBA 1978. Razstava v galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki bo na ogled do 22. marca 2020. V torek, 10. marca 2020, ob 18. uri Vas vabimo na odprtje razstave grafik Matjaž Hmeljak: OBLIKA SENCE. Razstava v avli Cankarjevega doma na Vrhniki bo na ogled do 3. maja 2020. V torek, 24. marca 2020, ob 18. uri Vas z Osnovno šolo Ivana Cankarja Vrhnika vljudno vabimo na odprtje razstave NAŠI PRSTKI USTVARJAJO. Razstavo rocnih in likovnih izdelkov ucencev, ki obiskujejo interesne dejavnosti: oblikovanje gline, rocne spretnosti, šiviljski krožek, cipkarski krožek in izbirne predmete: klekljanje, risanje, oblikovanje tekstilij in oblacil si v Galeriji lahko ogledate do 3. maja 2020. Na odprtju bo sodeloval OPZ Kuštravci pod vodstvom Ljubice Jelovšek. Vljudno vabljeni! Razstave v Cankarjevem domu Vrhnika si je mogoce ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure (ob delovnih dneh), ob nedeljah od 10. do 12. ure ter ob drugih prireditvah. Stalno razstavo akad. slikarja Florisa Oblaka v prostorih Rokodelskega doma, Tržaška cesta 23, lahko obišcete ob predhodni najavi (TIC Vrhnika). Vljudno vabljeni! C A NK A R JE V D O M V R HNI K A Program prireditev za konec februarja in marec 2020 Do 8. 3. 2020. Vstop prost. JAVNI SKLAD ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, OI VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA V OBJEMU ZVOKA IN SLIKE Otroška likovna razstava, avla Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 26. 2. 2020, ob 19.30. Vstop prost. CONA – ZAVOD ZA PROCESIRANJE SODOBNE UMETNOSTI, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA, ZVO.CI.TI so. und. ing. DUO Petra Strahovnik in Ji Youn Kang: RESONANCA Improviziran elektroakusticen koncert, velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki CETRTEK, 27. 2. 2020, ob 10. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: EMMA Komicna drama, Velika Britanija PETEK, 28. 2. 2020, ob 19.30. Vstopnina: 18 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN SNG NOVA GORICA BERAŠKA OPERA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 29. 2. 2020, ob 11. uri. Vstopnina: 6 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA in IZVEN KULTURNI ZAVOD KULT Svetlana Makarovic: CUK NA PALICI Lutkovni kabaret Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 29. 2. 2020, ob 15. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JEŽEK SONIC Komicna pustolovšcina, SINHRO, 100 min, Kanada, ZDA, Japonska, 6+ SOBOTA, 29. 2. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NE POZABI DIHATI Mladinska drama, 98 min, Slovenija, Italija, Hrvaška, 9+ SOBOTA, 29. 2. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NEVIDNI CLOVEK Psihološki triler, Avstralija, ZDA NEDELJA, 1. 3. 2020, ob 15. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TACKE NA PATRULJI 2 Animirana komicna pustolovšcina, sinhro, 63 min., Kanada, 4+ NEDELJA, 1. 3. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA STIEG LARSSON: MOŽ, KI SE JE IGRAL Z OGNJEM Biografski dokumentarec, 99 min, Švedska NEDELJA, 1. 3. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA CAS DEKLIŠTVA Romanticna drama, 135 min, ZDA TOREK, 3. 3. 2020, ob 18. uri. Vstop prost. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE SLOVENIJE, MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Tone Stojko: PORUMENELE FOTOGRAFIJE: KUBA 1978 Fotografska razstava bo na ogled do 22. marca 2020. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 4. 3. 2020, ob 18. uri. Vstop prost. JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA VIJA VAJA Revija plesnih skupin Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 6. 3. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JOKER Kriminalni triler, 122 min, Kanada SOBOTA, 7. 3. 2020, ob 15. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NAPREJ Animirana komicna pustolovšcina, sinhro, ZDA, 6+ SOBOTA, 7. 3. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NE POZABI DIHATI Mladinska drama, 98 min, Slovenija, 12+ SOBOTA, 7. 3. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PARAZIT Liffe 2019, komicna drama, 132 min, Južna Koreja NEDELJA, 8. 3. 2020, ob 15. uri. Vstopnina: 5 €, ocala za veckratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NAPREJ 3D Animirana komicna pustolovšcina, sinhro, ZDA, 6+ NEDELJA, 8. 3. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NAVADNA LJUBEZEN Romanticna drama, 89 min, Velika Britanija NEDELJA, 8. 3. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JUDY Liffe 2019, biografska glasbena drama, 118 min, Velika Britanija PONEDELJEK, 9. 3. 2020, ob 19. uri. Vstop prost. PLANINSKO DRUŠTVO VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Miljko Lesjak: TOLMINSKA - NA SONCNI STRANI ALP In GRS TOLMIN – 70 LET ZGOD IN NEZGOD GORSKEGA REŠEVANJA Predavanje, mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 10. 3. 2020, ob 10. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: MLEKO Liffe 2019, drama, 92 min, Islandija, Nemcija, Francija, Danska TOREK, 10. 3. 2020, ob 18. uri. Vstop prost. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Matjaž Hmeljak: OBLIKA SENCE Razstava grafik bo na ogled do 3. maja 2020. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 11. 3. 2020, ob 19.30. Vstopnina: 25 €, balkon 20 €. PROSPOT D. O. O. Dan Goggin: NUNE V AKCIJI! Glasbena komedija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki CETRTEK, 12. 3. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PREKLA Liffe 2019, vojna drama, 137 min, Rusija PETEK, 13. 3. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NAPREJ Animirana komicna pustolovšcina, sinhro, ZDA, 6+ PETEK, 13. 3. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 21 MOSTOV Akcijski triler, 99 min, ZDA SOBOTA, 14. 3. 2020, ob 19. uri. Vstop prost. JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA 53. REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 15. 3. 2020, ob 15. uri. Vstopnina: 5 €, ocala za veckratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NAPREJ 3D Animirana komicna pustolovšcina, sinhro, ZDA, 6+ NEDELJA, 15. 3. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JADRALKE Dokumentarec, Velika Britanija NEDELJA, 15. 3. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA POSEBNI Komicna drama, 114 min, Francija PONEDELJEK, 16. 3. 2020, ob 19.30. Vstopnina: 18 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠCE TRST Florian Zeller: RESNICA Režija: Alen Jelen Avtor songov: Iztok Mlakar Igrajo: Vladimir Jurc, Tina Gunzek/Lara Komar, Danijel Malalan/Primož Forte, Lucka Pockaj Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK in SREDA, 17. in 18. 3. 2019, od 7. do 13. ure. RDECI KRIŽ SLOVENIJE KRVODAJALSKA AKCIJA Cankarjev dom na Vrhniki TOREK, 17. 3. 2020, od 18. ure do 19.30. Vstop skozi stranski vhod v Veliko dvorano. VGC SKUPNA TOCKA, ZAVOD 0.1, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA DELAVNICA GIBA Mentor: Jernej Bizjak, Oder Cankarjevega doma na Vrhniki (prijave na VGC Skupna tocka) CETRTEK, 19. 3. 2020, ob 18. uri. Vstop prost. GLASBENA ŠOLA VRHNIKA, GLASBENA ŠOLA LOGATEC, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SKUPNI KONCERT PIHALNIH ORKESTROV Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 20. 3. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KAPITAN SABLJEZOBI IN CAROBNI DIAMANT Animirana družinska avantura, sinhro, Norveška, 6+ PETEK, 20. 3. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA RAZKRILA SEM VOHUNA Komedija, 102 min, ZDA SOBOTA, 21. 3. 2020, ob 15. uri. Vstopnina: 5 €, ocala za veckratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KAPITAN SABLJEZOBI IN CAROBNI DIAMANT 3D Animirana družinska avantura, sinhro, Norveška, 6+ SOBOTA, 21. 3. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PREKLA Liffe 2019, vojna drama, 137 min, Rusija SOBOTA, 21. 3. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TIHO MESTO 2 Triler, ZDA NEDELJA, 22. 3. 2020, ob 15. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KAPITAN SABLJEZOBI IN CAROBNI DIAMANT Animirana družinska avantura, sinhro, Norveška, 6+ NEDELJA, 22. 3. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MLEKO Liffe 2019, drama, 92 min, Islandija, Nemcija, Francija, Danska NEDELJA, 22. 3. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA RADIOAKTIVNA Biografska drama, 103 min, Velika Britanija, Madžarska TOREK, 24. 3. 2020, ob 18. uri. Vstop prost. OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA NAŠI PRSTKI USTVARJAJO Rocni in likovni izdelki ucencev. Razstava bo odprta do 3. maja 2020. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 25. 3. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA DNEVNIK DIANE BUDISAVLJEVIC Liffe 2019, biografska drama, 88 min, Hrvaška, Srbija, Slovenija CETRTEK, 26. 3. 2020, ob 10. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA FILMSKO DOPOLDNE: BOG NE OBSTAJA, IME JI JE PETRUNIJA Liffe 2019, drama, 100 min, Severna Makedonija, Slovenija, Francija, Belgija, Hrvaška CETRTEK, 26. 3. 2020, ob 17.30. Vstop prost. JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ŽIV ŽAV 2020 Obmocna revija otroških pevskih zborov obcin Vrhnika, Log – Dragomer in Borovnica. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 27. 3. 2020, ob 19. uri. Vstop prost. ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA ŠPORTNIK VRHNIKE ZA LETO 2019 Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 28. 3. 2020, ob 15. uri. Vstopnina: 5 €, ocala za veckratno uporabo: 2 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KAPITAN SABLJEZOBI IN CAROBNI DIAMANT 3D Animirana družinska avantura, sinhro, Norveška, 6+ SOBOTA, 28. 3. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MULAN Akcijska pustolovšcina, ZDA SOBOTA, 28. 3. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA TIHO MESTO 2 Triler, ZDA NEDELJA, 29. 3. 2020, ob 15. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NAPREJ Animirana komicna pustolovšcina, sinhro, ZDA, 6+ NEDELJA, 29. 3. 2020, ob 17. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MULAN Akcijska pustolovšcina, ZDA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 29. 3. 2020, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BOG NE OBSTAJA, IME JI JE PETRUNIJA Liffe 2019: drama, 100 min, Severna Makedonija, Slovenija, Francija, Belgija, Hrvaška PONEDELJEK, 30. 3. 2020, ob 19. uri. Vstop prost. MUZEJSKO DRUŠTVO VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA VRHNIŠKI RAZGLEDI 19 Predstavitev zbornika Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za prireditve Turisticni informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9. Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek – petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic preko spleta: www.mojekarte.si. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. C A N K A R J EV A KN JI Ž N I C A V R H N I K A sprotje kulture, torej vse, kar ni clovek Pravljicna urica z dr. Ano Napovednik za preoblikoval ... Drugi, da je tudi clo­Tavcar-Pirkovic: Vrhnika vek narava in z njim vse, kar naredi. Je gozdarstvo res gospodarska dejavnost, marec 2020 in Podlipa ki gozd obravnava kot surovino? Va-Otroke od 4. do 9. leta starosti vabimo bljeni v sredo, 18. 3. 2020, ob 17.00 na pravljicno urico z znano TV vodite-v Grabeljškovo dvorano, da se bomo ljico dr. Ano Tavcar-Pirkovic. Povedala skupaj z gozdarjem podali v odgovore. bo pravljico v tujem jeziku. Na mladin-Prostovoljni prispevek. Hvala! Dopoldanske pravljicne ski oddelek CKV vas vabimo v sredo, 11. 3. 2020, ob 17.00, v Podlipo pa vas Dopoldanske pravljicne urice v Can- urice vabimo v ponedeljek, 16. 3. 2020, ob karjevi knjižnici Vrhnika bodo name­ 17.30. njene otrokom, ki ne hodijo v vrtec. Lepo vabljeni vsi otroci, stari 4-6 let, Predstavitev tecaja da se nam pridružite na popotovanjih Svetovalno središce na Delavnica kvackanja v svet pravljicnih junakov in ustvarja-Kvackanje je igra za naše prste in mo-Pozitivna drža nja. Pravljicam boste lahko prisluhnili Vrhniki žgane. Je za ljudi vseh starosti, prinaša Pozitivna drža je prvi izobraževalno­ vsak cetrtek ob 10.00. Mladinski od-Enkrat mesecno, brezplacno in zaupno lepe in koristne rezultate. Na tecaju -vadbeni program v Sloveniji, ki poleg delek CKV. informiranje ter svetovanje odraslim kvackanja za zacetnike boste spozna-Življenjski cikli družine; peto preda­ fizicnega telesa krepi tudi vašo samo­pri odlocitvah za izobraževanje in li osnove kvackanja in razlicne vrste podobo ter odnos do življenja. Preda-vanje: ucenje v Malavašicevem koticku ali v vzorcev. Naucili se boste kvackati kape, vateljici bosta Hana Mihevc, izkušena Popoldanske pravljicne Racunalniški ucilnici Kemis. 8.00–9.00 rokavice, šale, igrace in darila razlicnih inštruktorica pilatesa v izpopolnjeva-V meni je del tebe: urice skupinsko: vrednotenje kompeten-vrst. Tecaj vodi Ivana Drakulic, etno-nju s podrocja manualne terapije, inmama in hci ter oce in Namenjene so otrokom, starim od 4 ce ''digitalna pismenost''in 9.00– loginja, ki prihaja s Slovaške. Veseli Sara Idzig, plesno-gibalna psihote­ 11.00: individualno svetovanje in do 9 let, ki uživajo ob poslušanju do-jo ustvarjanje in raziskovanje novih rapevtka z izobrazbo in izkušnjami iz sin godivšcin pravljicnih junakov in radi informiranje. stvari. Termin delavnice: sobota, 7. tujine. Vabljeni v cetrtek, 12. 3. 2020, Cikel predavanj Življenjski cikli druži-Dodatne informacije in prijava: 01 3. 2020, 9.00-11.00, cena tecaja: 10 ne bo vodila Andreja Vukmir Bren- ustvarjajo. Vrhnika: vsako sredo ob ob 17.00. Grabeljškova dvorana CKV. cic iz družinskega terapevtskega centra 510 22 70. Prva sreda v marcu (4. 3. evrov, prijave: 030 463 426 ali kvackaj­17.00 v pravljicni hiški na mladinskem Pogled. Predavanje bo v cetrtek, 19. 3. 2020, 8.00–11.00). mo@gmail.com. Število udeležencev je oddelku CKV. Borovnica: vsak po­ 2020, ob 17.00 v Grabeljškovi dvorani omejeno. Malavašicev koticek CKV. nedeljek ob 17.00 v knjižnici. Pod- CKV. V tem predavanju se bomo lotili lipa: vsak ponedeljek ob 17.30 v Potopisno predavanje specificnih relacij in narave odnosov stari šoli. Log: vsak prvi cetrtek v staršev do otrok. Spoznali bomo, kako mesecu ob 17.00 v OŠ Log - Drago-SKRIVNOSTNA ALŽIRIJA na naše odrasle odnose in obvladova-mer. Drenov Gric: vsak prvi torek vGre za državo, ki je turisticno zelo nje življenja vpliva varna navezanost mesecu ob 18.00 v veroucni ucilnici zanimiva, a žal premalo poznana. na oceta in kako varna navezanost na PGD Drenov Gric - Lesno Brdo. Lepo Na potopisnem predavanju SKRIV-mamo. Lepo vabljeni. vabljeni. NOSTNA ALŽIRIJA bomo spoznali zanimivo deželo sonca, pomaranc, fig in peska, deželo Berberov, prvin- Druženje s tapkanjem, skih prebivalcev pušcave Sahare z Spoznajte svoje angele zanimivo zgodovino. Z vami bo svojo Angeli so Božji spremljevalci, agenti sprošcanjem in novimi izkušnjo delil Mohamed Laissani iz Brezplacna skupina za in Božji glasniki. V vsakem trenutku Ljutomera, ki je prišel v Slovenijo in življenja smo obkroženi z angeli varuhi idejami samopomoc Zavod Na svetlo stran vabi na dru-si tu ustvaril družino. Predstavil bo in nadangeli. Naši angeli varuhi nam Brezplacna skupina za osvobajanje ženje, kjer bomo tapkali, se sprošcali, domovino Alžirijo, ki jo je zapustil pri služijo vse življenje. Pridite in spoznajte Izmenjava PODARIM vzorcev krivde, kontrole, jeze ... Sku­ svojem 20. letu. Na koncu bo ponudil dopušcali super ideje ter se ucili raz-ta nebesna bitja. Pogovarjali se bomo, pina se bo srecevala na štiri tedne ob licnih tehnik in vaj, s katerimi bo naš tipicne jedi iz svoje dežele v cetrtek, ponedeljkih, 17.00-18.30, v Grabeljško-kako prepoznati njihovo prisotnost DOBIM vsakdanjik lahkotnejši in prijetnejši. 5. 3. 2020, ob 18.00 v Grabeljškoviokoli nas, kako se povezati z njimi, kate-V soboto, 21. 3., od 9.30 do 12.00 vi dvorani CKV. Ustvarili bomo varno Delavnico vodi Darja Bright Tome, dvorani CKV. V sodelovanju s KVŠ. re simbole uporabljajo za komunikacijo bo v telovadnici Kulturnega centra mesto, kjer si lahko delimo vse in si tako z nami in kako razvozlati sporocila in Vrhnika potekala že tradicionalna iz­intuitivna svetovalka, navdušena tap- medsebojno pomagamo. Pogovarjali se kode. Predavanje bo v angleškem jezi-menjava sezonskih oblacil za otroke in kalka EFT, Access Bars terapevtka in bomo o krivdi, ki jo nosimo, o razlicnih ku s prevodom v slovenšcino. Vec in-odrasle, knjig, otroške opreme in igrac, avtorica zapisov na spletni strani www. zlorabah (fizicne, mentalne, custvene, formacij Kimspirational.slove@gmail. uporabnih in okrasnih predmetov. Iz­nasvetlostran.si. Delavnica bo potekala duhovne), o starih vzorcih in o drugih com ali 040 906 690. Cena: 13 €/osebo. menjava bo potekala po nacelu prine-v Grabeljškovi dvorani CKV vsak prvi težavah, s katerimi se srecujemo vsak Pripeljite svojega življenjskega partner-si in odnesi približno enako kolicino torek v mesecu 9.30-11.30. Vabljeni. dan. V sodelovanju s Centrom Astera ja BREZPLACNO in duhovno rastita oblacil/stvari.V sodelovanju s Skupino in Kim Doucette. Srecanje bo v pone- skupaj! Grabeljškova dvorana CKV. V mamic Soncnice. deljek, 9. 3. 2020, ob 17.00 v Grabe- Branje Cankarjevih petek, 13. 3. 2020, ob 18.00. ljškovi dvorani CKV. Prijazno vabljeni. besedil Šola za starše V sodelovanju s Turisticnim dru-Vaše zdravje, vaša izbira: Srecanje nosecnic in Vljudno vas vabimo na tecaj, ki bo po­štvom Blagajana vas vsako sredo tekal: 23., 24., 26., in 31. 3. 2020 v Vpliv stimulansov in ob 17.00 vabimo v Mocilnik na mamic z dojencki Grabeljškovi dvorani in Malavašicevem branje Cankarjevih besedil. Dogo­ koticku od 16.30 do 18.30. Prijave so aditivov v prehraniv knjižnici Mirna mama dek bomo izvedli v vsakem vremenu. zaželene na e-naslov: solazastarse@zd­Živimo v družbi s hitrimi rešitvami, ki Morebitne spremembe ure ali lokaci- – miren otrok -vrhnika.si. Vljudno vabljeni! se zelo zanaša na zdravila in poživi­je preverite na mirjam.suhadolnik@ Srecanje bo v sredo, 18. 3. 2020, ob la, da sploh zmoremo skozi vsakdan. gmail.com. Prehranskim izdelkom dodajajo bar-10.00 v Grabeljškovi dvorani CKV. vila, sladila, arome in konzervanse, Vodila ga bo Milena Oblak Erznožnik, Odprtje razstave slikarke ki ojacajo okuse, polepšajo videz ali likovna pedagoginja, oblikovalka vi-pa podaljšajo rok trajanja. Kako pa dnih sporocil, voditeljica joge in osebna YULIE KUZNETSOVE vsi aditivi vplivajo na nas? Je poveca-Predavanje Obraz nam trenerka na podrocju osebnostne rasti. Vabimo vas na slavnostno odprtje nje alergij, hiperaktivnosti in drugih S seboj prinesite podlago za jogijske govori razstave slikarke Yulie Kuznetsove v intoleranc na hrano res povezano z vaje. Knjižnicarka Barbara Kuzmic bo Dr. Marija Turnšek Mikacic, doktori­ organizaciji Društva DVIG, ki bo vnjimi? V tem predavanju bomo name-predstavila knjigo Elizabeth Pantley: Z ca znanosti in docentka menedžmenta ponedeljek, 2. 3. 2020, ob 17.00 v nili pozornost zdravilom, aditivom in otrokom lahko sodelujete. kakovosti na Fakulteti za organizacijske Grabeljškovi dvorani. Razstavo bomo stimulansom v naši prehrani. Preda­ študije FOŠ Novo mesto; je docentka Predstava Vinko Möderndorfer: odprli s krajšim kulturnim progra-vala bosta Jasmina in Miha Peta-na Visoki šoli za upravljanje podeželja Sodelujemo z gozdom v mom. Yulia Kuznetsova – Kuz se je vs. Vabljeni v petek, 6. 3. 2020, ob in krajine Grm Novo Mesto. »Navdu-Nicesar ne obžalujem – rodila leta 1985 v Rusiji. Že kot otrok je 17.30 v Grabeljškovo dvorano CKV.šenje in strast sta kljucnega pomena dobro narave in ljudi pokazala nadarjenost za risanje. Scaso-V sodelovanju s Šolo boljšega življenja. za uspeh in izpolnitev ciljev,« pravi Gozdna šola Hosta v goste vabi srcnega Metka Pavšic ma se je odlocila popolnoma posvetiti Pred nami je ŽENSKA. ŽENSKA, ki doktorica, ki se zadnja leta intenzivno gozdarja Jožeta Praha iz Zavoda za goz­umetnosti, zato je pri enaindvajsetih ji avtor ne da imena, bi pa lahko bila ukvarja s kariernimi coachi. Pri nas bo dove, s katerim se bomo podali v obcu­odšla v Yaroslavl študirat umetnost. katerakoli ženska našega casa, ki se je predavala o posebni in zelo ucinkoviti tljivo življenje gozdov. Poskusili bomo Tam se je pridružila umetniškemu znašla v skrajni situaciji. Razkrije svo­ tehniki branja obrazne izraznosti. Na raziskati, kaj je pravzaprav narava. So studiju Andreja Efremova, znanega jo resnicno zgodbo, skrivnost ukra­predavanje ste vabljeni v torek, 10. 3. to nedotaknjeni pragozdovi in vršaci ti-po izostreni tehniki tihožitij, pejsažev 2020, ob 17.00 v Grabeljškovo dvo-socakov? Kaj pa prostrani pašniki, ki so in portretov. Umetnica je svoja dela rano CKV. V sodelovanju z Društvom nastali s clovekovim gojenjem crednih razstavljala v Moskvi, Amsterdamu Kneipp Vrhnika. živali? Nekateri trdijo, da je narava na-in Istambulu. Vabljeni! denega predmeta, zaradi katerega se je znašla na zaslišanju. ŽENSKA na koncu predstave izda svojo identiteto in sporoca, da je v vsaki ženski ne­kaj, kar si želi zapeti izjemno pesem. Metka Pavšic je diplomirana social-na delavka in igralka, ki je monoigro Nicesar ne obžalujem odigrala že vec kot 130-krat! Vabljeni na mate-rinski dan, v sredo, 25. 3. 2020, ob 18.00 v Grabeljškovo dvorano CKV. ustvarjanju z razlicnimi tehnikami v petek, 27. 3. 2020, 16.30–18.30 v Malavašicevem koticku CKV. Knjižni-carka Barbara Kuzmic bo predstavila knjigo Thiago de Moraes: Atlas mitov. RAZSTAVE V CANKARJEVI KNJIŽNICI VRHNIKA Razstava Julije Kuznetsove Yulia Kuznetsova – Kuz se je rodila leta 1985 v Rusiji. Že kot otrok je po­kazala nadarjenost za risanje. Scaso-ma se je odlocila popolnoma posvetiti umetnosti, zato je pri enaindvajsetih odšla v Yaroslavl študirat umetnost. Tam se je pridružila umetniškemu studiju Andreja Efremova, znanega po izostreni tehniki tihožitij, pejsažev in portretov. Umetnica je svoja dela razstavljala v Moskvi, Amsterdamu in Istambulu. Vabljeni! Razstava bo na ogled do konca aprila 2020. V so-delovanju z Društvom DVIG, v okviru predstavitve Obcine Log - Dragomer v CKV. Stalne razstave v prostorih Cankarjeve knjižnice Vrhnika Lesene zverinice Igorja Pavlovcica Vabljeni na ogled lesenih zverinic, ki jih ustvarja Igor Pavlovcic. Vec informa­cij 041 762 024. Suho cvetje Vabljeni na ogled šopkov s suhim cve­tjem. Izdelala jih je Marija Nagode. Vec informacij na 041 665 004. Mobili Vabljeni na ogled simpaticnih in unika­tnih mobilov, ki krasijo mladinski od­delek. Izdelali so jih otroci naslednjih šol: OŠ Ivana Cankarja (Podružnicna šola Drenov Gric), OŠ Antona MartinaSlomška, OŠ Polhov Gradec (Podru­žnicna šola Šentjošt) in OŠ Primoža Trubarja Velike Lašce (Vrtec Soncni žarek). V sodelovanju z JSKD IO Vrh­nika in ZIC Naš Casopis. Zaplana na fotografijah skozi cas Januarja je bila v Domu bratstva na Zaplani razstava fotografij z naslovom: »Zaplana na fotografijah skozi cas«. Odprtje razstave 19. 1. 2020 je bil lep dogodek za kraj, navzoce je nagovorila Nada Trpin Jereb, z glasbo pa so dogo­dek popestrile dekleta iz Kvarteta Sax Ladies. V nedeljo, 26. 1. 2020 je bil še pogovor ob fotografijah in caju, na ka­terem so spregovorili starejši obcani o življenju na Zaplani v preteklosti. V jeseni prejšnjega leta se je spontano oblikovala iniciativna skupina (Primož Trcek, Nada Trpin Jereb, Nataša Ko­šmerl, Andrej Malavašic, Urška Mala­vašic, Marina Pivk, Tina Buh, Štefan in Polona Skledar) z namenom postavitve razstave starih fotografij. Z razstavo smo želeli: prikazati kraj Zaplana in življenje prebivalcev Zapla­ne nekoc, obuditi in ohraniti spomin na naše prednike in kraj, mlademu rodu in novim prebivalcem Zaplane omogociti vpogled v zgodovino kraja. Na naše povabilo so se krajani od­zvali in nam zaupali zanimive foto­grafije. Razstava je bila oblikovana te­matsko: prikazan je bil kraj in njegove pridobitve skozi leta v okviru krajevne skupnosti, predstavljeni so bili gasilci, domacije, kmecka opravila, spomini na šolo; štelngo in vojsko, pogrebe; prika­zan je bil prejem zakramentov (krsti, obhajila, birme, poroke); cerkev, duhov­niki, ki so službovali na Zaplani. Iz razstavljenih fotografij je vel duh preteklosti, veselje ljudi do življenja, do dela, do skupnosti, bogato življenje prednikov, brez katerih ne bi bilo se­danjosti na Zaplani. Zaceli smo tudi že s pogovori in snemanjem starejših obcanov nad 80 let. Velika vecina njih je na Zaplani od malega, ali pa so se sem porocili. Ker so delali z zemljo in se z njo preživljali, so na te kraje še posebej navezani. V kratkem casu od novembra do sedaj še nismo mogli vseh obiskati in obdelati gradiva, zato bomo z delom nadaljevali v tem letu. Pripravili bomo še fotoknji-go, razstavo pa pripravili še na Vrhniki in Logatcu v naslednjem letu. Zahvaljujemo se krajanom za njiho­vo zaupanje in fotografije, domu KBBI za prostor, vsem ki ste pomagali obliko­vati in postaviti razstavo in financnim podpornikom Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, Muzejskemu društvu Vrhni­ka, KS Zaplana, KS Log Zaplana, Obci­ni Logatec, Albatros pro d.o.o. Polona Skledar, foto: Nataša Košmerl Clani KK Ipros Vrhnika v boj za uvrstitev v 3. SKL! smo zaradi odlicnega jesenske- Andrej Smrekar, ga dela v najboljšem izhodišc-pri cemer se bomo v prvem Ce zmagovalno zakljucimo za prvaka 4. SKL! Tam si lahko A do tja je še dolga in trno-KK Ipros Vrhnika nem položaju v koncnici za pr-pomerili s cetrto uvršceno eki-tudi drugi krog (tekmec še ni privošcimo spodrsljaj, saj se v 3. va pot. Vsekakor pa upamo, si vaka. To sestavljajo trije krogi, po Miklavža z Dravskega polja. znan), se bomo v finalu borili SKL uvrstita oba finalista.želimo in preprosto moramo Dušan de Gleria – Dule, 70 let V januarju 2020 je praznoval okroglo obletnico, je vec mandatov vodil tovarniški sindikat, en 70 let, dolgoletni igralec zlate generacije vrhni-mandat je predsedoval tudi zboru združene­ških košarkarjev Dušan de Gleria - Dule.ga dela takratne trodomne Skupšcine obcine Že v osnovni šoli v Logatcu se je navduševal Vrhnika. Kljub službenim in družinskim obveznostim nad športom, posebno sta ga privlacili gimna­je ostal zvest košarki in se redno udeleževal ve­stika in košarka, kateri se je tudi v celoti posve­teranskih tekem in srecanj. Dule se je od aktiv­til. Še vedno rad smuca in kolesari. V casu igra­nega igranja košarke uradno poslovil v zacetku nja košarke sta ga krasila izjemna borbenost in septembra 1996 v Blatni Brezovici na srecanju prefinjen obcutek za odbite žoge pod obroce-med veterani IUV in domacini. ma. Konec leta 1969 se je pridružil clanski ekipi Med vrhniškimi košarkarji je v navadi, da Vrhnike, ki se je tisto leto uvrstila v drugo zve­slavljencu ob okrogli obletnici podarijo pokal zno jugoslovansko ligo. V sezoni 1971/72 je bil z likom košarkarja, katerega mu je tokrat izro-clan ekipe, ki je postala pokalni prvak Slovenije cil soigralec, nekdaj najboljši strelec vrhniškega z zmago nad ljubljansko Olimpijo in se uvrstila moštva in sodelavec Tone Gantar. med osem najboljših moštev v nekdanji skupni Ob prijetnem vzdušju in odlicni postrežbi v državi. Vrhniškemu dresu je ostal zvest vec kot Cankarjevem hramu, obujanju spominom na desetletje. Po odsluženem vojaškem roku se je najvecje uspehe vrhniške košarke (1969/1974) kot strojni inženir zaposlil v Industriji usnja se je srecanje zavleklo pozno v vecer. Vrhnika, kjer je ostal vse do upokojitve. Opra-Dule, še na mnoga leta! vljal je vrsto odgovornih nalog, med drugimi Franjo Modrijan Vrhniške ritmicarke na Dunaju V soboto, 25. 1., zgodaj zju-s kiji pa se je zavihtela na 7. Živa Z našimi puncami je super traj, ob 3.30, smo odrinili je najprej tekmovala s trakom hoditi na tekmovanja tudi za proti Dunaju, kjer so dekleta in si prislužila 22. mesto, nato cez noc. Seveda je zvecer v so-tekmovala na Mednarodnem pa se je predstavila še z žogo. S bah veliko smeha in norcij, am-turnirju društva Young talents to sestavo je bila na koncu šesta. pak tudi dovolj zgodaj zaspijo, of Vienna. Ekipo so sestavljali: Drugi dan, v nedeljo, 26. 1., da lahko naslednji dan spocite predsednik društva Silvo Mra-sta se predstavili še Klara Mar-tekmujejo. Veselo je bilo tudi z mor, trenerka Barbara Šini-tincic in Ana Baretic. Klara je dekleti pohajkovati po Duna­goj, sodnica Ines Fefer in naše bila z žogo 8., za svojo tekmo-ju v nedeljo dopoldan, ko smo tekmovalke:, Ana Baretic, Ana valno vajo s kiji pa 4. Pozno po-imeli vsi nekaj uric casa do pr-Treven, Kajta Rovan, Živa Me-poldan je zacela s tekmovanjem vih tekmovanj. Na hitro smo zeg in Klara Martincic. Glede še Ana. Za žogo je zaslužila 19. si ogledale Prater in še nekaj na to, da smo velik del poti pre-mesto, s trakom pa je bila 4. drugih dunajskih znamenitosti. spale, je pot hitro minila. Ker smo bili v pripravljal-Veliko smo se nasmejale in pri- Prvi dan, 25. 1., so tekmova-nem obdobju, smo bili z našimi šle dobre volje na popoldanski le Ana Treven, Kajta Rovan in predstavami zelo zadovoljni in del tekmovanja v dvorano. Po Živa Mezeg. Ana je bila s kiji dobili vpogled v to, kje je treba razglasitvi rezultatov smo se ob 18., s kolebnico pa si je zaslužila še kaj natrenirati, kaj spremeni-20. uri posedli v kombi in nazaj srebrno medaljo. Kajta je z vajo ti, tako da bodo vaje pripravlje-domov. s kolebnico prišla na 16. mesto, ne za to sezono. Gd Vrhnika (Ines Fefer) Februarske radosti aktivnosti! 18. januarja in 1. februarja smo organizirali smucanje za otroke v odpravili z dvema avtobusoma. Kljub za izlet izjemno in smo ponovno smucarska sezona že preveša v zadnji v dveh starostnih skupinah, tako da sodelovanju z ZIC-om Vrhnika. slabim snežnim razmeram, ki pestijo napolnili dva avtobusa. Lahko se del in sledita marcevska in aprilska jo lahko obiskujejo otroci od vrtca do Obakrat smo se odpravili na smucišce tudi to smucarsko središce, so se imeli pohvalimo, da nam je v letošnji sezoni smuka, smo v društvu izpeljali kar tretje triade osnovne šole. Vabljeni k Cerkno, ki je za ta dogodek že kar smucarji izletniki z nami zelo lepo. to uspelo že tretjic!nekaj aktivnosti.vpisu! tradicionalno, in se imeli na smucanju Štirinajst dni kasneje, 8. februarja, je V vrhniškem smucarskem društvu Skozi celotno sezono ter vse do odlicno! 25. januarja je bil smucarski bil izlet na Turracher Höhe. Nismo se imamo letos v nacrtu izpeljati še en konca šolskega leta poteka tudi vadba Za Smucarsko društvo izlet v Bad Kleinkirchheim. Tudi odpravili veliko dlje od naše prejšnje marcevski izlet, in sicer na Katschberg za otroke vsak torek od 17.30 do 18.30 Vrhnika tokrat smo se na avstrijsko smucišce lokacije, vendar je bilo zanimanje v soboto, 7. marca. Ceprav se v telovadnici Partizan. Vadba poteka Maša Eržen Na letošnjih Mladinskih olimpijskih igrah tudi Vrhnican Ožbe Kuhar V švicarski Lozani so prejšnji mesec (9. – 22.1.) potekale tretje zimske Mladinske olimpijske igre, na katerih je nastopilo blizu dva tisoc športnic in športnikov iz 79 držav, starih od 15 do 18 let. Slovenijo je na prestižnem tekmovanju zastopalo devetintrideset športnic in športnikov, ki so nastopali v desetih panogah. V deskanju na snegu je nastopil Vrhnican Ožbe Kuhar, in sicer v disciplinah snežni park (slope-style) in skoki prostega sloga (big air). S sloven- skim B-reprezentantom, septembra bo dopolnil šestnajst let, smo se na domaci Vrhniki pogo-varjali dan po koncanih igrah. Ožbe, še vceraj si tekmoval in se zvecer nato udele­žil slovesne zakljucne slovesnosti. Vtisi so torej šezelo sveži. Kako je bilo v Švici? Res je, zelo sveži. Super izkušnja. Igre so bile odlicno organizirane. S pregovorno švicarsko natancnostjo. Ponosen sem, da sem se uspel uvrstiti na tekmovanje in sem lahko zastopal Slovenijo. Ker sem bil edini slovenski deskar na snegu v olimpijski ekipi, sem se veliko družil tudi s preostalimi slovenskimi športniki, stike pa sem navezal tudi s sotekmovalci iz deskarskega sveta, predvsem Nemci. Upam, da se bomo v nasle­dnjih letih na raznoraznih tekmovanjih še veliko srecevali. Ce bo šlo vse po nacrtih, nekoc tudi na tistih pravih olimpijskih igrah. Da nam bo takrat letošnja izkušnja še kako prav prišla, nam je povedal tudi slovenski smucarski skakalec Jer­nej Damjan, ki je bil z nami. Športniki in trenerji smo bivali v cisto pravi olimpijski vasi. Gre za povsem novo zgradbo v Lozani, ki bo odslej štu­dentski dom. Deskarska tekmovanja so bila sicer v dobro uro oddaljenem zimskošportnem sredi-šcu Leysin, tako da sva s bila s trenerjem Anejem Miglarjem vseskozi na relaciji Lozana–Leysin. Ampak zacutil sem vzdušje, tako v mestu kot na prizorišcu naših tekem. Otvoritvene slovesnosti se sicer nisem udeležil, saj so bile moje tekme na sporedu v zadnjem delu iger. Sem pa zato bil na zakljucni slovesnosti, z ekipo smo si nato ogle-dali tudi mesto. Tekmoval si v deskarskih disciplinah prostega slo­ga? Tako je. V disciplinah snežni park (slopestyle) in skoki prostega sloga (big air). Poleg disciplin, katerim se posvecam tudi sicer, je bila na igrah še tekma v disciplini snežni žleb (half pipe), v tej sam ne nastopam. V obeh disciplinah sem se uvrstil med dvajseterico. V parku sem bil devetnajsti, v skokih dvajseti. Ker na igrah (tako kot tiste .prave., so na sporedu na štiri leta, op. p.) lahko nastopijo športnice in športniki med 15. in 18. letom, sem bil med mlajšimi udele­ženci. V deskarskih disciplinah je nastopilo vec Azijcev in Americanov, ki že krojijo vrh tudi v svetovnem pokalu. Zmagovalec v parku, Dusty Henricksen, je denimo že zmagal na tekmi sve­tovnega pokala. Na igrah sem dobil ogromno neprecenljivih izkušenj, ki so naložba za priho­dnost. V nadaljevanju te sezone se bom posvetil predvsem treningom in pa nastopom na tekmah za evropski pokal. Na teh si že nastopal? V lanski sezoni sem v skupnem seštevku disci­ pline .big air. osvojil peto mesto. Prvic sem nastopil tudi na Mladinskem svetovnem prven­ stvu aprila v švedskem Kläppnu. Pocasi nabiram izkušnje na mednarodnih tekmovanjih. Dobro mi gre, zadovoljen sem z napredkom, uživam v deskanju in izvajanju vse bolj zahtevnih trikov. Kdo te je navdušil za deskanje na snegu? Pravzaprav sam. Moj oce je navdušen smucar, tako da smo bili z družino že od mojih malih nog veliko na snegu. Za zacetek sem z rolke odvil kolesca in se tako zabaval na snegu. Kasneje sem preizkusil alpske smuci, smuci za prosti slog in snežno desko. Ampak takoj sem vedel, da je de­skanje tisto pravo, to, kar me najbolj veseli. Star-ši, ki me podpirajo na športni poti, so mi kupili desko in me vpisali v deskarski klub EŠK Mun-go. Na zacetku sem najvec treniral v Cerknem, s trenerjem Žigo Škufco smo se zaceli udeleževati tudi slovenskih otroških tekmovanj Kids Tour, na katerih sem redno zmagoval in se tako še bolj navdušil za deskanje. Kasneje sem veliko treniral tudi z Anejem Miglarjem, ki je v B-reprezentan­ci še vedno moj trener. V zadnjem casu obcasno treniram tudi z A-reprezentantoma Najem Me-kincem in Urško Pribošic, ki ju vodi glavni trener slovenske reprezentance za prosti slog, Matevž Pristavec. Skratka, zanimivo je, veliko potuje-mo in treniramo. Predvsem v Avstriji, kjer je na smucišcih vsa potrebna infrastruktura, parki so vedno odlicno pripravljeni. V šoli, sem dijak pr-vega letnika, imam status športnika, veliko sem odsoten. Praviš, da je potovanj in odsotnosti veliko, veliko je najbrž tudi stroškov? Drži, naš šport prav zaradi omenjenih dejstev ni poceni. Oprema, prevozi, nocitve, vozovnice. Ob tej priložnosti bi se zato zahvalil staršem, ki me že vseskozi podpirajo, pa prvemu trenerju Žigi Škufci, ki me je pravilno usmeril, vsem re­prezentancnim trenerjem, Zboru in odboru za deskanje na snegu pri Smucarski zvezi Slovenije ter opremljevalcu; z deskami Burton me namrec opremlja ljubljanski Obsešn. Kaj pa bi ti, zdaj že kot izkušeni deskar, priporocil mlajšim, ki jih zanima deskanje na snegu? Poizkusite, ne bo vam žal! V vsakem primeru pa naj prve korake opravijo pod nadzorom usposo­bljenega ucitelja deskanja. Priporocam moj klub, Mungo. Fantje s trenerjem Žigo Škufco na celu so specialisti za deskanje na snegu in vedo, kako se stvari streže. To je pri prvih korakih zelo po­membno. Kliknite na mungo.si, tam so na voljo vse podrobnosti. Ožbe, veliko deskarskih užitkov in tekmovalnih uspehov ti želimo. Hvala. Se vidimo na snegu! (gt, foto: arhiv OKS) Alpsko smucanje Odlicen zacetek smucarske sezone Anžeja Arcona Kar štiri zaporedne enkrat v Trbižu. Cetrta tekma nja. Omogocajo mu možnosti, je bila na domacih tleh, v Cer-da je lahko uspešen tudi v šoli zmage Anžeja Arcona knem. Vse tekme so bile dobro kljub pogostim izostankom od v Notranjski primorski obiskane, v povprecju z vec kot pouka ter ga podpirajo tudi pri regiji, cetrto mesto v sto tekmovalci v vseh kategori-postavljenih športnih ciljih. slalomu v državnem jah od cicibanov do kadetov. Anžej, clan državne repre­ pokalu ter v tem Vrhnican Anžej Arcon se je zentance v kategoriji U-16, je udeležil vseh tekem. V dveh državna tekmovanja zacel iz trenutku skupno sedmo slalomskih ter dveh velesla-ozadja z visokimi štartnimi mesto v kategoriji U-16. lomskih tekmah je prepricljivo številkami. Notranjsko-pri­zmagal. Upoštevajoc vse kate-morska regija ni imela kvot za Letošnja zima je zelo skopa gorije, je prav na vseh tekmah štartne številke od 1 do 30, zato s snegom. Notranjsko-pri-dosegel absolutno najboljše se je moral sprijazniti s skraj­morska regija je bila prisiljena case. Je ucenec Osnovne šole no zahtevnim izhodišcem. Z organizirati kar tri tekme v Ivana Cankarja na Vrhniki, vztrajno borbenostjo se je pre-Italiji, dvakrat v Selli Nevei in kjer imajo veliko razumeva-bil v ospredje ter dosegal dobre rezultate. Najboljšo uvrstitev v veleslalomu je dosegel šesto mesto, v slalomu pa cetrto. S trenutno skupno uvrstitvijo na sedmem mestu si je za nadalje­vanje sezone pridobil štartno številko v prvi štartni skupini. Anžej Arcon je clan Smu-carskega društva Postojna, kjer ima odlicne možnosti za treninge in tudi ustrezno stro­kovno trenersko pomoc. Pro-izvajalec smucarske opreme Head ga je izbral za svoj nabor in mu je za letošnjo sezono za­gotovil smuci za vse discipline. Z rezultati je upravicil zaupanje Heada. Podpora in pomoc mla-dim, ki se šele prebijajo na vrh, je zelo pomembna, saj se težko potegujejo za sponzorska sred­stva za razvoj svojega talen­ta. Pot do uspeha terja veliko podpore. Pred Anžejem Arconom so nove pomembne državne tek-me, najprej pa mednarodna Fis tekma v Srbiji, kamor se odpra­vlja z najboljšimi sotekmovalci iz Notranjsko-primorske regije. V nadaljevanju sezone mu želi-mo veliko uspehov. (gt) Pilates: drža v dvigu trupa, stotka Ena izmed najbolj tipicnih vaj pilatesa je stotka. To je vaja za ogrevanje, s ka­tero ogrejemo trebušne mišice, prezracimo pljuca in vzpodbu­dimo krvni obtok. 1. Ležimo na blazini. Roke so iztegnjene ob telesu z dlanmi plosko navzdol, nogi pokrceni, stopala na podlagi. Vdih za pri­pravo in z izdihom zaporedno dvignemo pokrceni nogi, eno za drugo. Približamo ju prsne-mu košu, z dlanmi se nežno dotaknemo kolen in jih pridr­žimo. Trebušne mišice poti­snemo proti hrbtenici. Ledve­ni del hrbtenice je odtisnjen v podlago. 2. Z naslednjim izdihom nogi zaporedno iztegnemo proti stropu. Nato nogi tišcimo sku­paj od stopala do stegna, ves cas, kot bi bili zlepljeni skupaj. Z naslednjim vdihom stabi­liziramo lopatice, jih dvigne-mo s tal in pogled usmerimo v kolena. Roki iztegnemo v liniji ramen. Ramena ves cas nežno oddaljujemo od ušes. Vdihne-mo za pripravo giba. Medtem ko petkrat sunkovito dvigne-mo in spustimo roki, petkrat na hitro in kratko izdihnemo. Nadaljujemo z gibanjem rok, pet gibov z rokami gor in dol, pet kratkih vdihov, pet izdihov. V takem ritmu ponovimo sto gibov, zato vaji recemo stotka. S pravilno izvedbo aktivi­ramo vse mišicne skupine: transvezus, ki stisne trebušno steno in stabilizira ledveni del in medenico, mišice medenic­nega dna, rectus in obliquesi za upogib prsne hrbtenice in odtis, stabilizatorji lopatic, da zagotovijo stabilizacijo ramen, upogibalke in primikalke kol­ka in kvadriceps izometricno. Za sprostitev mišic po za­kljucku vaje predlagam, da ob-jamete kolena, jih cim bolj po­tisnete proti prsnemu košu, se zaguncate levo in desno. Med-tem hrbtenico nežno upognite, glavo potisnete proti kolenom. Težavnost vaje lahko prilaga­jamo trenutni pripravljenosti vadecih. Težja razlicica vaje je, ko sta nogi v spušcenem po­ložaju, ledveni del hrbtenice pa še vedno v stiku s podlago. Lažja izvedba vaje je, ce so kole­na pokrcena. Predstavljamo si, da z rokami odbijamo žogico, vlecemo elastiko ali odrivamo gosto zmes. Zavestno aktivi­ramo trebušne mišice, kot bi na trebuhu imeli železno utež. Noge in roke so med vajo na­pete, stopala v iztegu ali po­krcena. Vajo si popestrimo z žogico med nogami, elastiko, vpeto cez stopala, ali pa utežmi v rokah. Katera je vaša najljubša izvedenka vaje? Na Lošci 1, OŠ Ivana Can-karja, v mali telovadnici, vadi-mo vsak torek in cetrtek. Zace­tna skupina od 20. do 21. ure. Ultra pilates od 19. do 20. ure. Za vec info in prijavo pokli-cite: 040 559 991. Pridružite se nam in poskrbite za svoje zdravje. Sledite nam na Face-booku. Društvo Motivakcija, inštruktorica športnerekreacije PLANINSKI KOTICEK Vrhnika – Cešmelj – Vrh Sv. treh Kraljev Prvi letošnji januarski pohod nas je Vesele Triglavce na sobotno jutro, z od­hodom izpred Štirne, najprej pospremil z vzponom na Planino nad Vrhniko (733 m). Nato smo nadaljevali mimo nekdanje brunarice na Ulovki in Miznega Dola proti Cešmelju. Po vmesni gozdni poti navzdol smo morali biti dokaj previdni, saj je bilo na dolocenih odsekih ledeno. Makadam- ska pot nas je nato spremljala vse do do-macije g. Jelka Orla. Tako kot lani nas je pricakal z dobrodošlico, kateri je sledila odlicno pripravljena topla malica, zatem pa sladke dobrote. Po dobri urici zelo pri­jetnega vzdušja smo se skorajda prevec siti odpravili še do našega cilja – koce na Sv. treh Kraljih. Nekaj pohodnikov se nas je kljub dežnim kapljam povzpelo še do vrha (884 m), od koce oddaljenega le nekaj mi-nut. Razgleda zaradi slabših vremenskih razmer nismo bili deležni, a to nas ni zmo­tilo. V koci smo si privošcili daljši pocitek, nato pa smo se vrnili proti Vrhniki. Naš pohodnik Lojze nas je na poti proti domu povabil še k sebi na ogled jaslic, za katere lahko recemo, da so bile vec kot cudovite. Hvala vodnikoma in organizatorjema pohoda, Srecku Krašovcu in Jožetu Školcu ter pohodniku Lojzetu. Posebno zahvalo pa namenjamo Jelku in Meti Orel ter Tin-ki za cudovito pripravljen sprejem, malico in vse dobrote, ki smo jih bili deležni in jih tudi z veseljem pojedli. Se vidimo priho­dnje leto … Besedilo: Branka Gutnik, fotografije:Branka Gutnik Vabilo Planinsko društvo Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika Vabita na predavanje Miljka Lesjaka fotografa in dolgoletnega reševalca in ki bo na Vrhniki, 9. marca 2020 ob 19. uri v mali dvorani Cankarjevega doma. Vabljeni! MALI OGLASI tematiki? S svojim znanjem Kupim manjšo samostojno Prodamo gozdno zemljišce, Vabimo vas na prouceva-Zaradi bolezni ugodno Storitve in izkušnjami na podrocju hišo, Vrhnika z okolico, do KO 1983 Babna Gora, parcele nje Svetega pisma v majhni prodam stroj za izdelavo pomoci pri ucenju matemati­ 90 tisoc evrov. Telefon: 070 83 št. 2381, 2382, 2383 in 2384. skupini na Vrhniki. Dobivamo novoletnih okraskov. Stroj ke lahko pomagam, da bodo te 73 54. Kontaktni podatki: se mladi in stari, družimo se, prodam z vsemi pripomocki. težave hitro mimo. Poklicite naprodaj2020@gmail.com delimo izkušnje in proucuje-Informacije: 031 631 556. na 041 621 343. Slavica Peše­ Racunovodske storitve in mo. Prijave na 040 475 703. Ugodno prodam tri zazi­ vska. davcno svetovanje že od leta dljive parcele na Pakem pri Oddam gostinski lokal 1999, Andreja Piskac s. p., Hor- Prodam enkrat rabljene v Mercator centru na Vrhni- Borovnici. Vsi prikljucki so julska cesta 116, 1356 Dobrova. smucarske tekaške cevljePonujam inštrukcije za na parceli (kanalizacija, voda, Kmetijstvo ki – Loka, Robova 6, prvo 041 581 584 ali 040 904 859, (Quechua classic), št. po EU anglešcino za osnovnošolce in elektrika). Vabljeni na ogled: nadstropje. Vse dodatne infor­ andreja.piskac@telemach.net. 38, Cena 20 evrov. Tel. št. osnovnošolke. 040 524 640. 041 631 556. macije na telefonski številki: 031/350-076. 041-962-277. Na Vrhniki nudim inštruk­Poucujem klavir in elek-Sadike aronije, crnega ribe-Kupimo zazidljivo parcelo cije anglešcine, matematike tricne klaviature. Sem peda­ za ..., veliki grmi, ki že rodijo. Zelo ugodno prodam ali hišo na obmocju Polhovega in slovenšcine za šoloobvezne goginja s petnajstletnimi iz- Po dogovoru mogoc prevzem tridelno garnituro za Gradca ali Horjula. Prosim kušnjami. Zagotavljam uspeh »Inštrukcije« otroke. Imam 15-letne izku­ na relaciji Borovnica–Ljublja-izvajanje magnetne poklicite na 051201056. šnje. Zagotavljam uspeh. Lepo in zadovoljstvo udeležencev. na. 041 499 424. terapije (velika in mala Poucujem na Vrhniki. Eugenij, povabljeni. Tel: : 041 878 661, blazina ter obroc). Zelo Prodam parcelo v Vnanjih Sabina Mivšek s.p. Ticnica 24, Prodam kvalitetna suha malo rabljeno. Zraven je tudi Sabina. Goricah, kmetijsko zemljišce Inštrukcije kemije, telefon: Vrhnika. GSM: 041 878 661. drva (okolica Horjula). Tele­prirocnik za uporabo. Tel. št. na robu zazidljivosti, lepa loka­031 352 124. Zelo uspešno, z Inštruiram anglešcino in Mail: sabina.mivsek@siol.net fon: 031 740 792. 051 353 057. cija, 1200 m2 (lahko polovico), dvajsetletnimi izkušnjami, slovenšcino za osnovnošolce Lepo povabljeni. cena po dogovoru. Tel.: 041 Prodam kmetijsko zemlji-inštruiram kemijo za gimna-in srednješolce. Sem profeso- Prodam elipticni trenažer, 849 985. šce, k.o. Blatna Brezovica, vec zije, druge SŠ, osnovno šolo in rica z dolgoletnimi izkušnjami Sem družinska media-orbitrek ter navadno sobno pripravljam za maturo. ATO- parcel: travniki – njive, barjan-pri inštruiranju. Tel.: 031/350­ torka. Nudim pomoc pri kolo. Tel. št. 051 353 057. Prodam soncno zazidljivo ska zemlja. Tel. 031 200 375. KEM. Zlatko Šorn. s. p., e-po-076. reševanju sporov. Mediacija je parcelo na Butajnovi nad šta: zlatko.sorn@siol.net oblika alternativnega reševa-Brezplacno oddam Horjulom v izmeri 590 m2. nja sporov v zadovoljstvo vseh Rastlinjak Termoflor, rabljene knjige. Telefon: 031 Na parceli je že prikljucek za vpletenih, brez posredovanja dolžine 3 m, s polico in z 551 598. Nudim ucno pomoc šo-Turizem vodo z montiranim števcem, dvema oknoma za zracenje, loobveznim otrokom. Po sodišca. Povabljeni. elektrika je v bližini, lega ob rabljen le eno sezono, pro-izobrazbi sem pedagoginja in Kontakt: 041 878 661 Maturantska obleka, dolga, cesti. Cena je 12 000 evrov. dam. Cena 700 evrov. Info: 041 imam veliko izkušenj ter zago­ oprijeta, razporek, modra, Telefon: 040 506 755. 784 600 Vrhnika. tavljam odlicne rezultate. Vec Apartma na smucišcu Kr- Popravljam elektricno za vitko dekle (165–175 cm), informacij: 051 346 179 rocno orodje: vrtalne stro-prodam. Tel.: 051 258 004 vavec oddam že za od 63,75 Prodam tri velikolistne je, brusilke, žage ... Previjam Prodam zazidljivo parcelo, (Mateja). evra/nocitev (štiri odrasle lipe in dve navadni brezi, Inštruiram matematiko za rotorje, statorje. Elektromeha-1400 m2, v okolici Horjula. osebe + dva otroka). Vec na višina 2 m, posajeno v loncih, Telefon: 041 264 702. osnovno in srednjo šolo, tudi https://www.nasmuciscu.si. nika Andrej Mesec, s. p., Ob Ugodno prodamo kuhinjo, prevzem Borovnica. Telefon: na vašem domu. Informacije progi 8, Vrhnika, GMS 051 sedežno garnituro, jedilno 041 499-424. na telefonsko številko: 031 V Medulinu oddam hišo v 220 192, elektromehanika. Prodam novo kaminsko mizo s stoli – lepo ohranjeno. 392-842. bližini morja. mesec@gmail.com pec Haas + Sohn, kupljeno Cena po dogovoru. Prodam 3 zimzelene Telefon: 031 236 067. leta 2018. Zmogljivost segre-Info, Uroš: 031 766-509. Ima vaš osnovnošolec ali rastline, višine vec kot 2 Psihosocialno svetovanje – vanja do 120 m3 , cena po do- srednješolec težave pri ma- m: drevo življenja, fikus in Nudim strokovno pomoc pri govoru. Telefon: 031 643 212. benjamin. Telefon: 031 627 reševanju vsakdanjih težav ali 959 (Ljudmila). življenjskih dilem. Ucinkovito Prodam hišo na Dolu vam lahko pomagam pri spre­ pri Borovnici s kvadraturo jemanju zavestnih odlocitev 230 m2 s pripadajoco 1000 za spremembo in osebnostno m2 veliko parcelo. Cena: Ostalo rast, kadar išcete odgovore na polovicna cena od ocenjene konkretna in aktualna življenj­ vrednosti GURS-a. Prodam ska vprašanja. Ana Podlipnik, brez posrednikov. Dogovor za 040 126 826. www.motivacija- ogled samo med 20. in 21. uro. insvetovanje.si Telefon: 041 299 821. Prodam gostinsko opremo:šank, korita, pulti, hladilnik, Nudim lektorske storitve. Prodam tri parcele v Drago-žar, štedilnik, friteza, plinski Za podrobnejše informacije merju, velikost približno 700 kovektomat, pica pec in pec za poklicite na tel. št. 030 343 m2, cena po dogovoru. Tele-pišcance. 041 670 726 000. fon: 051 318 290. Prodam 40 kom stolov. Nudim cišcenje poslovnih Prodam gozd v izmeri 2293 Železno ogrodje, sedalo leseno. objektov, privatnih stanovanj m2 na Bregu pri Borovnici. Cena: 5,5 €. Miza: 12 €. 041 in hiš… Poklicite na tel.040­ Dostopen s traktorjem. Pro-670 726, Borovnica 718-330. dam zelo ugodno! Telefon: 041 821 897. Prodam nove lahke poho­ dne cevlje Alpina in nove V industrijski coni v Borovnici Alpina pohodne gojzarje s (nekdanji Liko), oddam po-podplatom vibram. Oboji so Nepremicnine, slovni prostor v velikosti 520 ženski, velikost 39. Inf.: 041 gradnja m2 ( 330 m2 pritlicje in 190 m2 828 455. podest). Primerno za skladišce ali proizvodnjo. Tel. 041 646 Prodam rolerje Bladerun­ 923. ner, št. 36/37, ali zamenjam za V industrijski obrtni conidrva. Tel. 041 87 87 39. na Vrhniki, Pod Hruševco 42, Prodam hišo v Brezjah oddam poslovni prostor 216 pri Dobrovi, 821 m2 Prodam 300-litrski samo­m2, primeren za skladišce ali zemljišca, samostojna hiša stojec bojler, rostfrei, z vse­proizvodnjo. Tel.: 041 611 v treh etažah + podstrešje + mi prikljucki, malo rabljen. 186. velika terasa, dvorišce, vrt Cena 200 evrov. 040 250 473. in dva gospodarska objekta. Prodamo zazidljivo parce-Urejeni vsi prikljucki. Odlicna Prodam nov šank, dolžine lo na Drenovem Gricu, 1200 lokacija, 15 minut do Ljubljane, 2 m, in prekucno ponev. Tel.: m2, mirna lokacija, z vsemi prodamo. Cena: 196.000,00 041 670 726. prikljucki. Vpisano v ZK. Va-EUR. Vec informacij na www. bljeni na ogled. 041 404 329. nepremicnine.net/ Kontaktni Prodam ženski lovski podatki: naprodaj2020@gmail. plašc, velikost 42, oblecen Hišo v najem išcemo v com samo dvakrat. Cena po dogo­Obcini Borovnica; ponudimo voru: 051 307 208. pomoc pri vzdrževanju hiše in njene okolice. Ponudbe zbira-mo na telefonsko številko: 040 846 517. Sonet d.o.o., Vrhnika Podjetje za projektiranje, inženiring in tehnicno svetovanje Robova cesta 6 1360 Vrhnika tel. 01 750-740-0 e-pošta: sonet.biro@siol.net www.sonet.si Zaradi povecanega obsega dela – sodelovanje pri nacrtovanju, projektiranje in 3D modeliranje s programskim orodjem ArchiCad, vabimo k stalnemu ali obcasnemu sodelovanju inženirje, arhitekte ali študente zadnjih letnikov arhitekture. Prijave s kratko predstavitvijo in opisom izkušenj pricakujemo na gornji naslov do 30. aprila 2020. Info na telefon: 01 750-7400 24-urna dosegljivost Franci Tršar s.p. Gabr˜e 9, 1360 Vrhnika e-pošta: franci.trsar@siol.net pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si POGODBENI IZVAJALEC NA POKOPALIŠ°U VRHNIKA SUDOKU Nagradna križanka Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoc pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. JUNIOR SEŠTEVANJE Konec Nagradno geslo prejšnje križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja, se je glasilo: »Borovniški jamarji v Labodnici.« V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami. Prakticne nagrade, ki jih podarja omenjeni zavod, so prejeli: Viljem Petelin iz Šentjerneja, Marijana Trobec iz Rovt in Janez Skvarca iz Velike Ligojne. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najpozneje do 15. marca na naslov Naš casopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije izžrebani bodo prejeli prakticne nagrade, ki jih poklanja Zavod Ivana Cankarja z Vrhnike. .V primeru, da sem izžreban, dovoljujem da Naš casopis objavi moje osebne podatke. PRIIMEK IN IME: TOCEN NASLOV: TELEFON: Zacetek • Vonjave Pride stara dama v dvigalo, kjer sta dve lepo urejeni nadišavljeni mladi dami. Stara dama se obrne in voha ... Prva ženska ji rece važno: »Ja Dolce & Gabanna, 300 evrov!« Se obrne k drugi voha, voha ... Druga ženska ji rece: »Ja Gucci, 250 evrov ...« Stara dama ima vsega dovolj, prdne in rece: »Brokoli, Hofer, dva evra in pol!« Dieta po praznikih Shujševalna kura mi ni nikoli poma-gala … pohana pa vedno. Inšpekcija Inšpekcija psihiatrov je obiskala no-rišnico, da pogledajo, ce je kateri od pacientov že ozdravel in ga lahko spu­stijo na prostost. Ukazali so jim, naj skacejo skozi kljucavnico vrat in tisti, ki bo skocil na drugo stran, bo prost. Vsi so skakali in se zaletavali v vrata, le eden je mirno obsedel na svojem stolu. Pomisli so, da je morda on tisti pravi, ki si zasluži prostost in ga vpra­šali: »Zakaj pa vi ne skacete skozi klju-cavnico?« »Kaj ne vidite, da je kljuc v kljucavnici?« je vprašal pacient. Bojler Dva policaja srecata župnika z obve­zano glavo in ga vprašata, kaj se mu je zgodilo. Župnik jima pove, da se je udaril v bojler in odide naprej. Prvi policaj vpraša kolega: »Ti, kaj pa je to bojler?« Drugi: »Pa kaj mene sprašuješ, saj veš, da ne hodim v cerkev.« Zamuda Clovek tece za avtobusom in vpije: »Pocakajte prosim, zamudil bom v službo!« Potniki zacnejo vpiti vozniku: »Poca­ kaj ga, zaustavi!« Voznik: »Ne smem na cesti ...« Potniki: »Ne bodi kreten, ustavi ven­dar!!!« Voznik res zaustavi in clovek vstopi. Ko avtobus odpelje, se clovek oddah­ne, potegne izkaznico in pravi: »Karte na pregled!« Preusmeritev Blondinki sta vstopili v letalo, ki je letelo v Pariz, in se usedli v prvo vr­sto. Stevardesa jima je pojasnila, da so sedeži v prvi vrsti namenjeni stevar­desam, zato se morata presesti. Toda blondinki je nista poslušali in sta še naprej sedeli na prednjih sedežih. Ste-vardesa ju je še nekajkrat opozorila, ker pa se nista zmenili zanjo, je odšla do pilota in mu povedala za težavo, ki jo ima z blondinkama. Ker letalo še ni poletelo, se je pilot odpravil do blon­dink, se sklonil, jima nekaj zašepetal in takoj sta se obe presedli v zadnjo vr­sto. Stevardesa je dogajanje zacudeno opazovala, nato pa le vprašala pilota, kako mu je uspelo, da ju je preprical, da se presedeta. »Povedal sem jima, da prva vrsta leti v London.« Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: obcine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Casopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplacno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih obcinah. Ponatis posameznih delov ali celote ca sopisa za objavo v drugih medijih je mogoc samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenarocenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš casopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna graficna podoba Našega casopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Graficna realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 640 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Maša Milcinski. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 MEGA PHONE VRHNIKA