Vzajemnost slovenskega drugim orodnimi jeziki* Na znanje dal Maria. se kterikoh jezik po zalogah njegovih besed, in sostavkov premisli, se najde po pridnem preiskanji , de je ne le stvarivna ampak tudi razdjavna moč nad njim gospodmila. Nobenemu jeziku, kar jih je, se ne morejo vse njegove korenine popolnoma odkazati, nobenemu vse njegove po pravih postavah nekdaj izobražen e besede poverniti. Ta dvojna težka zmirej zoperva jezikoslovcem ne le v novih jezikih , kteri pri vsi svoji lepoti in moči več znamenj razdjanja kakor popolnomasti na sebi imajo, aütpak tudi v starih v izobrdenji skorej doveršenih jezikih. Velikrat ga serce boli, de je jezik nekoliko korenin, pravi pomen svojih izobrazni h zlogov, äli svojo svést izobrazne postave, tedaj cliloma ali popolnoma svojo stvm-ivno moč zgubil . e je ten a res tako, se toliko bolj razločno pokaže, če se kak jezik v različnih dobah njegovega življenja premisli, nw pr. rteeki jezik od Ulfilas-a do naših časov. Tako se pridobi veliko število pred neznanih korenin, se najde pravi pomen izobraznih zlogov, in se začne dobivati predčutek izobrazne postave jezika. Ta znanost dohi toliko veči oségo in podlogo , kolikor več sorodnih jezikov n. pr. sanskriški, greški, Iatinski, nemški, nislovenski se med seboj pri.mérja. 0 prirnéri pa se mora na dve reči gledati : 1) na e na k ost ali enorodnost besed in na o s e bito st jezika ; 2) po spoznani enakosti se morajo dvoje beséde na tanko razločiti, namreč take, ktere so več jezikom enakopravno prirojene in jim že od začetka prilastene, irt take, ki so po zadobljeni samostojnosti jezikov po svoji potrebni ali nepotrebni vzajemnosti pozneje privzéte. Po skerbrtem primérjenji oménjenih jezikov ménim , de smem novakom v jezikoslovji v raz s o j e v a n j e sorodnih besed te vodila priporočiti : 1) na oblike, izraze in sostave jezika se nora bolj gledati kakor na enakoglasne besede ; 2) več jezikom prirojen e so veči dél tiste besede , ktere, čeravno dozdévne razIičnosti, se dajo po znani postavi glasoraénje na enak korén izpeljati ; 3) samótrta beseda brez koréna in vej je skorej gotovo od ktere ptujščine prišla ; 4) zna nuje prederznosti , enostranosti in silne nevednosti je, če kdo , kar je več jezikom v lasti, le samo svojemu jeziku prilastiti hoče : ko bi, postavim, kak Bramin, v sanskritn dobro znajdert, ko je po Evropi popotoval, in se naših evropejskih jezikov za silo naučil, hotel terditi, de je nekdaj ves naš del sveta od Indjartov mergolel, bi ga vsi evropejski narodi po pravici bedaka imenovali . Ne de bi hotel vse nasledke svojega preiskovanja sorodnosti omenjenih jezikov tukaj naznaniti : nekaj ptujk, vrinivših se v naš jezik, kar se je naš narod s ptujimi bolj pajdašiti začel, menim, bo prav tukaj postaviti, in morebiti ktereran novaku v jezikoslovji z njimi vstreieno. *) To reč je, -vsaj veči del, spisal prof. P . Petruzzi nemški, slovenski pa jo je predelal in nekoliko pomnožil ranjki prof . Fr. Me t e l k od. Kakor se mi zdi, je to njegov zadnji slovstveni spis. Ker je spis zanimiv sam po sebi, in ker sta oba imenovana slovesa učitelja še premnogim v dobrem spominu, mislim vstreči vsem njunim učencem in sploh slovenskim jezikoslovcem, da ga tukaj na svetlo dam v obliki, v kteri ga je doveriil Metelko . Sicer hočem v kratkem širje pisati o Metelkovi veljávi v slovenskem slovstvu ; venda r pri tej priči vnovič razodenem priserčno željo, da bi nam skorej doš'lo za VIII. gimnazijski razred povestno ali zgodovinsko slovensk o berilo, kterega gotovo po vseh slovenskih gimnazijah težko pričakujemo iz rok slavnega in preučenega g. dr . Fr. Miklosiča . j. Platon v svojem „Kratylus” več ptujih besed naznani, ki so se le po Homer -ji rabiti začele ; latinski jezik je bogatel iz oškega, greškega in etruškega, in tudi potlej š po svojem dozdevnem prerojenji v cerkvi, rtčivni in deriavi je dobival, kaj pa de le nevšečno bogastvo iz ptujih korenov ; italianski jezik ima neverjétno veliko nemških priklad 1) ; in s koliko turškimi besedami je novogreŠčina oskrunjena ; tudi nemščina ima pri vsi svoji rodovitni izobrazivnosti tmo ptujk iz vsih sosednjih jezikov. Skušnja tedaj uči, de vsak narod, ko se začne z drugimi narodi pečati , od njih nove umévke in z njimi vred tudi nove besede dobiva, in ta silno priložin osredek, svoj jezik obogatiti , se ne da popolnoma ovreči, če le privzeta beseda gladko teče, in mem druzih nobenih gerbancov ne déla . Take so tudi Slovenci, kar so se v kergčanstv-o spreobemili , od svojih sosednjih Nemcev, Lahov in Turkov veliko ptujih besed privzeli, kterih ene so se tako spreminile, (le se njih izvirnost teko spoznä ; ene so pa v svoji ptuji izviri popolnoma nespreminjene ostale . Kaj posebnega je pa še to, de so se ene tukaj nespreminjeno ohranile, na svojem domu pa sčasoma tako popačile, de i brez doveršenega jezikoslovja skorej ni mogoče spoznati . Nektere besede imajo Slovenci : ) lz Turškega n. pr. balta (sekirica), baker (med) : bakréna posoda t. j. edéna (kuferna) posoda itd . ) Iz Greškega : angel i&y82,og (sel, krilatec) ; binkošti od Pftngest in to od grertexógee ; cérkev od Kirche ali kakor so Nemci nekdaj govorih in pisali od kirk, in to od >cvQtcexov . 3) Iz Nemškega : brumm od frum (fromm) t . pobožert ; nemške besede so se pri nas veči del tisti obliki ohranile, v kteri so jih takrat Nemci imeli, ko so jih Slovenci od njih vzéli , in ker so Slo venci od časa Korena velicega z Nemci v zvezi , kažejo te besede po svojem mnogoglasji dobo njih privzetj a in narečje, iz kterega izvirajo. Ne Slovenci tedaj , kakor nekteri menijo, ampak le Nemci so sčasoma svoje besede preminili ali popačili : antw e rk, antw e rh so nekdaj Nemci rekli namesti Handwerk; ci mp er (Dachstuhl), eimperman namesti Zimmermann ; fare namesti Pfarre ; v 13. veku so še pisali feri t namesti Pferd; farhu s n. Pfarrhaus (farovž) , fh.bi c n. Fünvitz radovednost , fläthig letin (zdaj le še 1mdäthig) , g em ach (gmah) pokoj , g em ei t (gmajt) gmet (froh) , geriwe rt (grevinga) gereuert , g w a n t Gewand, gelich, Ilke, glih , lih , gleich ravno junk er, jünger, joger 2); T i ln (Aegidius) od 11gen, svet Ilgen, od svet je t vzet in predtaknjen v sicer skrajšanem Tiln ; k e i c h e kepa, ječa; l o t te ri g keit (Liederlichkeit) loternija, nečistost ; Mörtel m o r t (morter) , mavta ; n a c k (Nacken) znak, arebeit, raba, rabota ; sm il e n (v 13. veku n. lachen) schmeicheln smejati se ; g e sl a h t od slagert žlahta rodovina ; s t i w e r n. Steuer, štivra t. j. davek ; spanpett n. Spanbett, špampet n. posteljiŠče ; videni n. widthum t. j. kaki cerkvi dano zemljišče , od tod tudi Widemgut, Widemhof, Widernrecht itd. ; s n i d e n n. schneiden, žnidar t. j. krojač. Te in še marsiktere druge besede so o mnogoterih, časih in iz mnogoterih nemških narečij po Kranjskem zasejane . Da so nemški grajščaki, ki so se na Kranjskem vselili, tudi nekteremu kraju nemško ime dali, kakor : Pungert (Baunigarten), Bajnof (Weinhof) itd., si je Iahko misliti, pa je vender tacih imen, v primeri dru.zih pravih slovenskih, celo male . Bajer gotovo pride od Weiher ~Ieich) , pri starodavnih Nemcih wi ar t. j. vir ; to besedo , kakor se vidi , so Nemci popačili in po tem popačeno Slovenci spet nazaj vzéli . Iz zgorej omenjenih besed, kakor tudi iz ohranjenega dvojnega števila, ki so ga tudi Greki in Gotj e iméh, pa iz nepreminjenega skazavnega in storivnega naklona, verh tega tudi iz pravoredne premértje vsih glasnikov se razločno vidi , da so se Slovenci od nekdaj pravoreda svojega jezika terdo deriali, in ob času , ko so Nemci svoje besede mnogokrat preminili ali predrobili, so jih Slovenci v izvirni obliki, v kteri so jih bili prejeli, zvesto ohranili. Lahko je skazati, in že iz spodej pridjanih beséd se vidi, de se besede Sanskritu sorodne v nobenem jeziku indo -germanskega rodu niso v tolikem številu in v toliki čistöti ohranile kakor v slovertskem, in de pravoré'dna lastnija premértje vsih glasnikov je v slovenskem nar bolj vterjena . Od i zobrazrtih z 1 o g o v in s o s t a v pa moram tudi kaj povedati. 1) Naj lepoglasniši besede, ld so Lahom posebno prijetne : gonfalone (Fahne usbergo (Panzer), brando (Degen), so nemškega rodá : lingua gottica in boeca italiana . . 2) Jemini ni od jojmene (04to t), ampak od Jesus min (mein ; zato Nemci vselej z vélikim J pišejo, in tudi pravijo : 0 Jemini ! in : 0 Herr Jemini) 1zobrazni zlog -at, slov. -et se je greškem v erog (jel.a9,eaftá2ag), v latinskem v sta l, tatu (humanitas), v nemškem v -ath in -heit in -keit (Heirath, Arbeit, MarIteit, }feiterkeit) spreenil, 3 slovenskem se je pa nespreminljivo ohranil : ropot , život, kxohot, in v ženskem spolu : lepota, gorkota, nagota itd. Pa tudi -at imajo slovenej : pegat, osat, pečat itd . ; (Jag v daavcs te itd. izključIjivo e~k zlog, je 3 nemškem omahovavno časi tudi srednjega spola : Kenntniss, Geheimniss itd. , v slovenskem je ta zlog -1 c a vselej žensk : resnica, desnica, pravica itd., ost, latinsko -ustia, artgustia, starodavni Nemei so imell -ost v : Dinost, Kunost, Gunost, sedanji Nemci so ga popolnoma zgubili, in ut, pravijo : Dient, Gunst itd. To se je pa le sčasoma zgubilo, v srednje-visoko-nemškem se še bere : Dinest, Kunest, Gamet itd. slovenskem se je pa - o s t nespreminljivo ohrartil : mladost, dolgost, širokost itd. V zadevi s o s t a v e najdem, de Slovenec vprašan : Kako se pravi teman kraju? vselej v skazavnern naklonu odgovori s predlogom v ali na : Temu kraju se pravi (ali pravijo) v Dobravah, na Raki Ravno ta sostava , ki se zdaj Nemcem čudna zdi, se bere prav tako , in nikoli ne drngač , nemškem sred nje dobe: diu (brge) was ze Salaten genant. Nibel. Av.2, 4. (Die Burg ward zu Santen genannt.) zen Burgonclen so was ir Iant genant. Av. 1, 19. (Da zu den Burgunden so ward ihr Land genannt .) Riu stat ze Wormze 17 , 97. (Die Stadt Worms.) Večkrat se „ze” s krajnim imenom združi : eine bum geheissen Zeisertmure 21, 5343. Eisenmauer, Castrum ferreum (zu Eisenmau.er) kakor v novogreškem Starähul (s ei& 2viln,). Se celo drugi predlog se predstavi : ze Zeisenmure 22 , 1. Frölich si do dan Mio"). in Swaben . 24 , 5987. Fröhlich sie dann fuhrert nach Schwabert . Kakor v slovenskem n. pr. grem v Podlipo 3 Zalog itd. Od tod se da zjasniti beseda Seisenberg Zuiemberg . Več n i k a vn i h besed v enem stavku kakor v gregkem in srednje - visoko - nemškem, tako tudi v slovenskem ne storé stavka terdivn.ega : z~eT0 ö'vócqa~v o't588Ig ni storil tega nikjer nihče. sredp, nje-visoko-nemškem se to prav pogosto najde : si ne mohte mit ir krefte des schusses rtiht gestan 7 , 1855. t. j. ona ni mogla s svojo močjo strela celb ne prestati. Si ne ohmade niht bescheiden, bas der guten t. j. ni znala nič odgovoriti boljega dobri (gospé) . Tak stavek se je v novo-visoko-nemškem do Opitza (1624) ohranil : kein Ort gefiel mir besser nicht, t. j . neben kraj mi ni bil bolj všeč ne. Potem so nemški pisa telji to šego zavergli, pa zakaj — to bodi zadévnim učiteljem razložiti prepuščeno . Kakor si je slovenski jezik nemških besed privzel , kterih vender le malo popolnoma zedinjenih boljšem pisanji beremo ; tako si je tudi nemški jezik nektere slovenske besede v potrebi prisvojil, kterih ene se le v ljudskem govoru, ene pa tudi v boljšem pisanji najdejo na pr. Kren namesti teerrettig od hren ; K em e n a t e (se neki v Franken -u še zdaj rabi , kakor se v Nibelungu bere, in tudi v latinskem srednje dobe se najde caminata) Kammer, Steingemach od kamnata, čumnata . kamen ; od tod je tudi Kamin, ital. camino Schornstein , Herd, Steinpflaster itd. ; J a u c h od jug Südwind ; J a u s e od južina A.bendinbiss Zw et sch ke od češplja, češki švestka ; Krug, v Švedskem še Krog, tedaj od krog Kreis ; ast (Fett) od mast, mazati ; PfhIg od plug, puliti, v Švedskem P 1 o g ; bald (v alemanskem bale) od bali , bale„ to pa od besedice b i , ki jo imamo v Želivnem naklonu , s sicer navadno pretiko polglasnega i v a in natika vezine besedice ali le, od tod velivni naklon: báli ali bäle, bálita , bähte, kakor: jeli , je1ita , jelite. starih angleških postavah se bere r i b b e r Fischhärtdler, od riba . Veliko slovenskih besed bi se dalo v italianskem skazati, pa tukaj le ene : 1) arlume (Zwie 1icht) od berleti , berz a noga (v Rantovem peklu) od bercati , co m i o (I3eneko namesti gomito) komolc, brittola (britva) od briti, od tod birro , sbirro (brič) , berro vero od bervar (zasramljivo ime namesti mostar ali mostovinar, ki mostovino pobira) ; mestola (Rührlöffel) od mesti ; s c u s s a (inde , furlansko scusar schellen) od koia, skožati , skužati ; lo strale (Geschoss) od streliti ; t a r t o r u g a od terdorog, kakor Dalmatinci želvo ali črepaho imenujejo . Pa tudi S 1 ovenci imajo nektere besede iz italianskega, ki se jim slovenske zde : ko 1,ter od coltre, o1je- olio, arm a d a - armata itd. Pri nekterih je težko razsoditi, ali so italianske ali slovenske korenine : čelada od čelo ali od celata, ehre kakor Helm od hehlen, luska - Iisca, brajda braida itd. V furlanskem sim se nadjal veliko slovenskih besed dobiti, pa se mi je pokazalo, de je sk6rej več staronemških kakor slovenskih. Slovenščina je ondi popolnoma zaterta. V resnici žalosten spomin, če se pomisli, de po vsi Kmd.i ali po vsi ondotni planjavi do adriaškega morja je slovenščina .od časa Karljna velicega, razun enih besed, ki se tudi še po itahansko izgovarjajo, popolnoma zginila. Pogostno topljenje ali jotiranje enih soglasnikov je ondi skorej edino zum* slovenskega rodu . Tudi lastne imena so se veei del silo preminile, in le s težo se njih prava izvirnost najde 3) . De s e n a ro d s k a mlačnost, nar n ev ar niši podkopovavka slovenščine, odverrte, in Slovencem, ki svoje poglede proti jugu. obračajo, njih lastnija ohrani, je naša dolžnost ljudem s prijetnimi in lahko umevnimi bukvami k veči oliki pomagati, in pri njih veči in veči ljubezen do materneg a jezika in domovine buditi. Veliko besed je v našem jeziku, ki so besedam mnogoterih drugih jezikov ali popolnoma ali nekoliko, 3o ali mertj enake , od kterih se pa vender v resnici ne more reči , de so jih Slovenci od drugih narodov ali pa drugi narodi od Slovertcov vzeli ; ampak so le občinska last mnogih narodov. V priméro postavim tukaj nekaj tacih besed : [3. poraéni sanskriško (sanskritisch , greško se po svojih pismenih samo loči 1. latinsko, g. goško (gotisch) ali staronemško, 3r. srednje-visoko-nemško (mittelhochdeutsch), a. angleško (angelsächsisch ali englisch) in novo visoko nemško (neuhochdeutsch)] Agne, jagnje 4vog, 1. agnus ; b a j am 4) (pcico ; b ei a ti, bégati 9987578tv, beg (pvyli, 1. fuga, s. bhudž flectere, n. fliehen ; bled n. bleich ; blizo 2r171rlov bliženj, bližnji r77 cr iog ; bob 1. faba; banja 1. bal neuen, , n. Wanne ; bister a. bistouri, bisturino ; b o lj i a. better, n. wohl, besser ; bajta, hebr. betel, g. bauan stanovati, a. bidart prebivati, abide ; b é s 5) n. der Böse ; brég , n. Berg ; bukve, g. Mka, a. book , n. Buch; bukev gniyog 1. fagus , n. Buche; b r e n c e l j n. Bremse ; blisk sr. blich , n. Blitz; bolha 99a-Aog rpi'A2.a 1. pulex , n. Floh ; bah a t i flaxxE'óEtv ; cima n. Keim ; čist 1. castus, n. keusch ; dim, g. toum, a. dim ; dva, s. dvi , 81;o, 1. duo, g. tva , sr. -Wo, n. zwei ; devet, s. nawan, äe8&, 1. rtovem, rtiuneis, a. nine, n. neun; deset, s. dasan , Um, 1. decem, g. taihuneis, a. ten, n. zehn ; d a ti, s. da, Bam 8Ccopt, 1 . do ; don)., s. daman, ,-)p«, 1. domus ; dreti, dr dirimere, 84o3 ; duri 8), s. dvara, et;Q ce, door, Thür ; drevo, s . drú,, g 8ä80v 869v ; dar, 8o5Qov ; d 6 sen, s. dakša, o etog, 1. dexter , g. thaihsvo; d r é m a t i draj dormire, 1. dormitare, a. to dream, n. träumen; d a v n aj stsl. izdav'na, s. san-däv-a absentia, 1. diu ; drobiti drbh violare, eige~Etv conterere, g. drobnan ; d o, a. to n. zu;edenen, s. éka , Kp, unus , g. ains , a.one,n. ein;gaber 1. carpinus , sr. grab; g o s , s. hansa, xrjv xnv6g, 1. anser , goos, n. Gans; gora, ö''Qos;grebstiy94 co , scribo , g. graban, a. to grave t. .. gr"éve, n. graben; golob 1. columba; g r e d é 1. gradior, ingredior; g o st, 1. hospes, Lt. Gast ; gol , 1. calvus, n. kahl ; gaj, sr. gaius, gahaius, kaheiu.s, n. Hain ; gladek, n. glatt; gnjezdo, 1. nidus, n. Nest; hléb, hlaihs, hlaivos, hlaif, n. Laib ; hram , s. barm ja, palatium ; hiša, hiža, 1. casa, sr, hus, a. house, n. Haus ; holm, 1. culmen ; iti, 1. iskati, s. iš, tod iščhati 3. oseb. enoj . sad. (želéti) ; isti, iste ; jek, ijxo ; j a r, s. jaran , aQ, a. gear, n. Jahr ; junak, junec, s. juvart, 1. juvenis, junior, a. young, n. jung ; 6cl, h'8o3, 1. edo, a. to eat, n. essen ; jeziti 8) g. jesan, sr. gern, n. gähren ; Udine , pravij o furlansk i starinoslovci , svoj e ime od malik a 0 din-a ; Slovenci terdijo , de prid e o d Videm , in de je to 1. terpivno deležje glagola vidim ; drugi si pa ne dajo vreti, de je to ime iz nemškega Widthum. — Reko N a t i s o n e imenujej o Slovenci Na d i i a ; tudi pri Mojstrani na porenskem je reka s precej velikim slapom, ki se ji tudi pravi Nadiža ; od kod pride t o ime? Morebiti od nadegati? Glagola natisniti in nadegati sta si pa blizo v pomeni, tedaj je tudi Natisone slovensko ime . Nekteri izgovarjajo »NadiŽja« namesti Nadiža, tako de bi zra‘en na dež mislil in morebiti ravno tukaj pravi koren najdel. — V nekterih besedah se pa pri Italianih še najde staroslovenska izreka : Rombon, gora pri Bo1cu, ki jo Slovenci zdaj Robe imenujejo ; Isonzo, zdaj Soča ; gomba, goba, guba ; prirnorei pravijo kaki nakviško stoječi reči : la gomba. 4) Bajati t. j, v podobah govoriti, od tod basen ali bajka ; pa tudi čarati, tedaj bajilo ali čarovina, in po spremdnji j v 1 : balovati (ozdravljati balovan podoba (Statue) ; temu enako so izobražene nektere moške imena : Slovan, Silovan itd . Od tod bésen, bésnost : pes je bésen ali stékel . V nemškem je večkrat t kjer v siovenskern duri n . ThCir, del n. Theil, drémati n . träumen (sanjati se), drag theuer, ljudj e n . Leute itd . Brom polni nä dolenskem klet ali Inšn, kjer grozdje tlačijo in vino hranijo, pri Rusih pa cerkev ali tempelj . Vt)do je ziti t, j . tistav ' od tod ježa e , n. Ige kamen, sr. hamar ; k r é gati, g. kriart , sr. krien, n. kriegen; kokot, kokoš, s. kakkata, g. coc , fr. cocq ; klati, xUco , ». klieben ; krog, krug g xiQxog , 1 . circulus sr. hring , n. kring, kringel kriv, s . kr kriviti, xvedg, 1. curvns, n. krumm kopati, >e69teo ; k a d, 1. cadus ; kratek , Irrt (sekati), 1 . curtus ; kerdelo, čreda , n. Herde , Horde ; kor é n, (n;pr,f. ; kup, hop k o n (iskorti) , g. ginnan , sr. pikbmart, n. beginnen , begonnen ; z a t i , Cxo) , 1. Engere , n. lecken ; 1 a rt , Iivar, 1. 1inum n. Lein ; 1 e a, stsl. l~§ta , 1. lens ; log , , 1. lucus , sr. loh, lach (od tod Hohenlohe) ; 1 jubit lubeo , g. Eubart, n. lieben;lukati, a. to look , n. Iuggen; 1 u n a, 1. luna, s. loč svetiti ; 1 j u d, sr. liut, n. Leute; 1 i c e, g. vlits , n. Antlitz ; méniti, s. man, mEvo g , memini , raffle , a. to mean , mériti etedre , 1. metior , n. messen.; m a hati, mimttat ; megati, 11107~c~ , 1. misceo , n. mischen ; i n it i , tvt5,o.w , 1. mirtuo mindern moge 1 9), mogú , , magnus , g. magan , a. to may, n. mögen. ; molsti µE).r» 40.7 , 1. mulgeo , n. melken ; mreti, s. mr morior, n. Mord ; m 1 e t i , 1 . malo , g. malan , n. mahlen mati s. mätr , mim , 1. mater , sr. muoter, mother, n. Mutter meso , rnansa , ital. manzo (govedo) m e d , s . madhu, µ~Üv , 1 . temetum , g. milith , n. Meth mesec, s . mäs, luna , mäsa mensis a mäs metiri , saliv , 1 . mensis , sr. manot, month , n. Mortath ; mili, tune zvav. bre z imen., 1. melior, n. mild m a 1 iz korérta mlséti, po prera6rtji l v j: majhen tttw;cóg (!uxQ6g) ; m i ,s.muiika a mu§ furari , lieg, 1. mus , n. Maus miza, 1. mensa (mesa) , g. raé's , sr. mi.'as ; meta, 1. mentha orje, 1 . mare , g. marei , n. Meer megla, mAgha a migh elftmiere , .4 11čxlri, g, milhma , a . mug ; ralé'ko 10), 1. lac , a. milk, n. Milch mlad, a. lad mnogo, a. marty, n. mancher n a g, 1 . nudus , sr, ]aakhit, nahet , n, nackt ; njiva"), sr. niwibruht, n. Neubruch ; nebo, s. nabhas , nabes , v~rpo;; nos, s. näsä , 1 . nasus , a. nose , n. Nase ; n o , stsl. nošt', s. naktam noctu , ve, nox , a. night , n. Nacht ; nov , s, nu, vgog, 1. novus , n. neu; n oht , stsl. nok't', s. nakha , lit. nagas , 1. unguis ; nit 12), 1. neo, g. näen,a.tonit,n.nähen ne,s.na, Lne, sr.ne,a.no,n.nein na'3), eevi‘t,g.ana,n.an;ob , 1. obumbra,n.obum ;og enj,s.agni, 1.ignis, sr. angil, engil, ingil;ober v,s.bru,a.brow,n.Braun, »v ca, s. avi , i)'tg, ovis , sr. aur , ou ; osem 14) s, agtan , dxtc~, octo, g. ahtan , eight , n. acht on ,s.ana ,a.yon ,n.jener; oves, 1.avena; otec 15)itatta; ore1,g. "ara,sr. adel-are,n.Adler; em, g. opa, opica, g. api , a. ape , n. Affe; oba, s. ubha , gftTco , 1. arabo , g. bai , ba , a. both , n. beide ok o, s . akgin (okno s . akäa) , 1. oculus , g. augo , n. Aug ; osle, asellus , g. asilus , ass , n. Esel pitati , s. pitu (cibus), g. fodian , a . to feed , n. füttern ; pitati, peto , g. bidjan, sr. pittan, a. to bid, n. bitten; perdéti IrE Qrho frdQc~omat, 1. pedere;padem, s. pad (se movere) , 7ti7ttrn 7t~~co Itttvdo);pasem, flä(sxa¦, 1 . pasco ; p i t i , s. pi, ,tl~ giv(,), 1 . bibo ; pluti, plavati plu (f1uere), 2t ; peljati, nE~áco (se bli~am} , 1. pe110; pikati, 2t7i7pe,it, 1. pecto , pango , a. pycan;plesti, 'riggen,, 1. plecto, plico , n. flechten plakati, 2t11;yEty (uiniti) , 1 . plangere ; p a s 10), s . pas (vézati), 1 . fascia ; popek, stsl, püp' , r')itpalóg, innbo , a . boucque , n. Nabel p o t stsl, püt' s . panthas od path iti , ,rcitog , pons , pontis , sr. pa" .d , pltad , pad , n. Pfad; pet, stsl. pet' s. pančan od pač, prostre'ti, 1tš7tE, quinque, g. &of, a. fixe , n. ffmf, poln, stsl. pl'n , s, pr (napolniti), 7tIšo , 1. plenus; prid, g. fridu ; palica 1. palus , vallus , g. valus, n. Pfal ; persi, parshu (rebro) , a. brest , n. Brust p i 1 a , a. pile , n. Pfeile ; pest, stsl. pest', 7z13 e, pugnus , st. fast, ftst , n. Faust pu st s. pust (zaničevati, 1. vastus , n. wüste ; polk, stsl. pl'k', n. Volk reči, , n. reden; «co (teči)réka, n. rinnen repa, 1. rapa , sr, rube, n. Rübe; revati n. rupfen;rebro,sr, ribbe ,n.Rippe;rij a odredétise(reclečiti), 1.aerugo ,n.Rost; stati«imAstet, 9~ Sadanji čas je morem namésk možem, kakor na notranjskem renem ,atesti ženem, ure namesti die, uborna namésti ubožna itd. to) M l é k o je od rnlés-ti po izpahi zadnjega korenskega soglasnika, Iac pa od mulgeo, mulc-turn po izpahi pervega soglasnika izobraženo irné . o tej namiki je njiva od nov, kakor Rim, Jakin, kinj itd. od Roma, Ankona, konj itd. 12 ) Nit je od n je preddjan in t nataknjen, kakor sicer večkrat. J3) Z natiko d n ad in s premémbo d v j je naj, kakor od rad, raj, raji . 14) Slovenski s in latinski c sta si velikrat v rodu : osern octo, prosim precor, prese porcus, axis t. j . ac-srs os itd . Zvavni oče je pri nas v imenovavnega povzdignjen. Pasje v druzih narečjih raztegnjen v pojas, kakor stati v stojati . Ban pa skrajg eno uné namesti bojan, kar priča gr . Adavos, Kop . gloss . 1. stare, g. stojan , sr. stan , a. to stand , n. stehen; sm e j a t i s e , sni. sr, smilen., a. to smile, rt. schnei. cheln s i t , 1. ratio , g. sathis , n. satt; s é k a t i , 1. seco s e dem, E8o3 , 1. sedeo , a, to seat , n. sitzen; sejati 17) , 1. sero , sevi n, säen ; zvenéti, zvoniti , s. swar swri , 1. sonare , a. to sonnt , n. schwirren suti, su , 1. in-su-la , a. to sheed , n, Schutt ; skerbéti, a. to scrub ; snaga, g. snican , snaga ; svinja, g. swin , s, su roditi 19, sus; s topiti, stsl. stúpiti creA ßye1p s. stopen , a. to step , to stamp , In stampfen ; srebro, g. silubro , sr. silfro, a. silver, n. Silber ; skriti, kriti, rov etw, skirman n. schirmen ; s o 1, ag, 1. Bai, sr. salt, n. Salz soInce, 'tPno g, s. sur sijati, od tod s. svar nebo in zertd hvare solnce, 1. sol, sr. sollte 19), n. Sonne; s i n , s. súnus od su (roditi), g. sunus, sr, sunu, a. surr, n. Sohn s o k , 1. succus ; sestra, svasr , 1. sonor , a. sister , n. Schwester ; s n é g , s. snih (volhko) , lit. snégas , 1. nix, g,s n a i v s , a. snov , n. Schnee ; sedem, s, saptan , 17zyä , 1. septem , g. sibun , in sieben ; s t o s. shata, 1 §imtas ; slama (nr9i,ta, 1. stramentum ; srajca, stsl. sračica, a. scyrt, shirt , n . Schurz ; serce, stsL sr'd'ce, s. hrd (herc1a) , xae~ic , 1. cor , a. heart, n. Herz s i r, TüQog. ; s i m ") (jesim) si (jesi) je (jest), s. asmi asi asti, il,ui ei iuzi, 1. sum es est, im is ist, sr. bim bis -ta , a. am, art is, n. bin bist ist, dv, sva sta sta, i. sve ste ste 21), s. svas 22) sthas stas — g(növ iayór, g. siju sijuts — rnn . smo ste s o stsl. süt', s, smas sta santi, go-A Etui, 1. sumus estis suni , g. sijum sijuth sind , a. sin (bim) sit (birt) sirrt , n, sind seid sind; i t i , šivati, s. siv, 1. suere, sujan. tkati, L tezo; tekniti, tik (krušiti), TQ~")xeo , 1. tangere ; t i h , 1. taceo , g. thahjan , sr. dagan , a. dagen , tougenlich t e r g a t i , sr. triman ; ,zelpetv, tekniti, g. theihan , sr, dihan , a. tick , n. gedeihen trepetati, g. trim.pan t réti, s. tr 1. terere , n. treten ; t á t Tyzcio3 (pohititi) ; ti k , n. dicht ; t o p , stsl, g. dumbs , dumba , sr. toup, a. dumb , fr. dope , n. dumpf, dumm ; t e n e k 23), T ), Ey, 1. tener, a. thin, dünn ; t u r , zat5Qog, taurus ; t r i , tri , 'tQEi'"gf, 1. tres, g. thrije , a. three, n. drei tisuč, stsl, tiisúšta , g . thusundi , lit. tukstantis , tousand , n. tausend; t ú , a. do, n. da t i , , 1. tu , a. thou , n. du; u j ujic , eam , Ohm, Oheim vabiti 24) , s. vab vap , g. vaban , sr. ueban , n . üben ; vaditi, s. vad. (govoriti) , g. venjan, sr. wönen , n. gewöhnen; valiti 25) , volvere , g. valvjan; vá d a , s. uda, i,'rü03Q, Mv (nac. i thrc.), 1. uvidus , udus , sr. wate'., n. Wasser ; volja 26) flovIlz , 1. voluntas , g. vilja , sr. wig , n. Wille; vosk, 1. viscus , a. wax , n. Wachs; vino 27) 3tvog , 1. vinum , n, Wein. v e r t i rte c , 1. vortex , vertu , n. Wirbel; vrag "), orcus ; v e r t é t i , vertati , vratiti , s, vrt , g. vratov (iti) , vrata , 1. porta, n. Pforte ; znati , s. &hä, 7vóco, 1. gnovi novi, g. chnachan, a. to know, n. kennen;zima, s. zima, hima, xattao;y, , 1. hiems; ž e 1od, gr (pogoltniti) , 1. glans; s. gr in nage gerb sta si ravno tako kakor želod in golt v rodu. Še silo veliko druzih tacih beséd., ktere nam nekdanjo enoto vsih jezikov razodévajo , se najde po priméri več jezikov ; in kdor hoče vso sostavo kakega jezika razložiti, mora vec jezikov v priméro vzéti. ravno take, kakor se v rastlini doveršena znanost enega, zeljišča, po vsih njega razmerah brez znanosti druzih sorod rtih zeljišč nikakor ne more zadobiti , S tukaj dokazano sorodnostjo jezikov se pa ne smejo tiste p t u j k e zagovarjati, ki so se v poznejih časih v slovenski jezik sosebno iz nemškega vrinile, in sčasoma nektere slovenske besede odrinile in skorej Sejati je kaj druzega kakor sijati : solnce sije ; to ima svojo enakost v óicaog tolsto, svetlo, g . skeinan, n. scheinen. • Svinja tedaj pomeni rodnico; sne enim — nihil genuit natura foecundius. Cie. de nat. Deorum. 2, 64. • Tudi Nemci so tedaj nekdaj pisali solne, tole Slovenci so polnóti izvirnih glasov zvestéji ostali, in kar jih je izverstnejih, še zdaj pišejo solnee in ne sonce . • Glagol sim nam prav kaže sorodnost jezikov po vprigi in izpahi ; lastnla, so jo nekdaj tudi Nemci imeli, je perve osebe m, druge tretje t; v L sum je pervi zlog e s (od esse) izpahnjen, kakor v slov. j e itd . • Kdo ne vidi iz tega, de ima slovensko dvojno svojo prednost pred sanskriškim, greškirn in goškim? • Kada r se sledeča beseda z glasnikom začne, se sanskritiški končni s izpahne : sva iha t. sva tukaj , sta iha t. j. sta tukaj itd . V. Bopp str. 884. Tenek od glagola téti tnem, ki poméni rézati ali sekati ; s. tan poméni prostréti . • Namesti vabiti se bere v staroslovenskem in rusovskem le zvati . • Valiti pride od val, val pa od vlati se, kar poméni vzdigovati se, péniti se, tod tudi v ol {pivo), volna, vlas itd. • Volja od voliti in to od veléti, tudi do-vliti in navdoliti ; na Ribniškem pravijo : Ni si dal navdoléti (befriedigen) • Vino, svinec in vinee izpeljujejo učeni slovoljubci ali slovoslovci od glagola'viti. • Vrag od preteklega narečaia verg (vergel, veriem), od tod n. Rache ; nekdaj so pisali wrake, Ulfilas wraka, a . wraee, wrae; eng. vreak . Morebiti je tudi W ährwolf od tod, ki nemške basni pravijo, de se človek v volka spremeni, in to je .Wä'hrwolf. 7 -vpozabljivost pripravile: taeih ptujLb. besedse jetreba skerbno ogibati; ker take j]šeeistoto lepega slo-, venskega jezika pokvarijo, dvomljivostis..v zrékih napravljajo, in nas od nagih bližnjih bratov, druzih Slovanov ločijo . Take so : ak od Hacken, s1. kljuka, ključ, kavelj ; arttverh, sl, rokodelstvo ; arcnija, sl. zdravilo arcat, s1. zdravnik ; bakla od Fackel, sl. lučina, plamerdca ; basati od fassen, st, prijeti, zgrabiti, nabiti : puško nabiti ; barantija, sl . kupcija ; brumen, sl, pobožen ; coprati, sl, čarati, balovati ; Bilja, sl, deska facenetelj, sl. ruta; ferbeien, sl. prederzen; fakti, sl. gre§iti, zgrešiti; figa , sL smokva; flisek 29) st. priden; scagati, sl. obupati ; cimperman, sl . tesar ; cegel, sl, opeč nik, če je za streho, strešnik; erbai, sl. dédovati; erperge , sl. prertočbe; galge, s1. vislice; Oh, Eh, sl. ravno, prav; gmajna, sl. občina; gvant, sl. oblačilo; gmah, sl. mir, pokoj ; krona, sl. venec; ketäta, sl. veriga, veruga ; Ion, s1. plačilo; 1uft, sl. zrak ; meja, sl. trud, prizadevánje ; obelj, sl. skobel, skoblo, strugalo ; omréla, sl. deinik ; purgar, sl. mestnik, mestrtjan ; ribeiin, s1. kerhIjač ; ribati, sl. dergniti ; rihpret, sl. ravnilo ; iajfa, sl. milo ; žida , sl, svila ; inidar, s1 . krojač ; žlahten, sl, blag ; žlahta, sl. rod, rodovina, rodbina, sorodrtirta ; imah, sl. slaj ; g'eht, sl. poreden ") gtibra, sl, davek ; gtimati, sl. čislati ; taler, sl. plädenj ; gpampet, sl. postelja; turen, sl. stolp , zvonik itcl veliko bolj pa, kot v posämezrdh besedah, se je treba v skladnji nemškarije varovati, ktera nam celo velikrat terdt)bo v zrekih, nerazločnost in dvomljivost prinese. Nekteri pisatelj je nemškega duhä tako navdan in slovenskega tako prazeu., da s slovenskimi besedami nemško piše ; kdor ga tadaj hoče prav razuméti, mora, kadar bere, nemško misliti, sicer ne bo lahko posnel pravega smisla ali poména : komur je pa nemški jezik ptuj, si bo pri taki slovenščini zastonj glavo belil. Tako sim enkrat bral v letos natisnjenih sicer dobrih bukvah : „Za njeno pobito serce nuna min kjer hoče reči : za svoje pobito serce nima mini, ali pa : njenemu pobitemu sercu ni mhsi. Ravno ondi se dalje bere : „Kako čete vašo (namesti svojo) n.améro izpeljati? Dalje tako : — „je stoječa pri oknu drugi dan (namésti dmzega dné) pričakovala”, — Drugjé se bere : „Nič ne vidi in pozna v Avstr-iartskem cesarstvu kot samo Nentee” ; de bo umévno, se mora nikavna besedica n e pred vsakim glagolom v nikavnih stavkih ponoviti : Nič ne vidi in ne pozna itd. Dalje : „Vse hiše, ki so ob reki ležale, je za srečne derial”, namesti : Vse hiše, ki so ob reki stale , si je srečne mislil, Ali : „Svoje serce je od žalosti počilo”, namesti : Njegovo serce je žalosti po čilo , ali : Serce mu je žalosti počilo Kaj za en glas (namesti kakošen ali kteri glas) se zasliši. „0n se za varovati, de iz konja ne pade”, namesti : Se vé varovati, da s konja ne pade". ,.Da vsak lahko bere in v6, kam ga pot pelje, brez da bi mogel dolgo po tem prašati", — namesti — brez dolgega vprašanja. „Več dni je preteklo , brez da bi bil v cerkev gei, n, vec dni je preteklo , da ni v cerkev šel. „Zob mu je izderl, brez da bi ga bolelo, — n. brez bolečine. — „Namesti da bi mu povedal , ga zmérja”, namesti : ne da bi mu povedal, ga še zmérja. — „Zdaj si znaš misliti”, — n. zdaj si lahk o misliš, Zna vsak poslušat priti, — n. smé vsak itd. — „Med Slovenci naj se posluiimo slovénskega jezika”, — n, med Slovenci slovensko (ali slovenski) govorimo . — „Take previdnosti se cerkev posluii”, — n, „po taki previdnosti cerkev ravná”. — „Komu sliši to blago?” — n, komu gré (ali čigavo je) to blago? — „Ta služba sliši (n. se Meje) med naj boljše. — „Da bi zbor enbart se snidil” — n, da bi se zbor enkrat sošel . „Mladeneč se uči slovenski, ilirski, češki jezik”, — n, se uči slovenskega, ilirskega, češkega jezika . kugrtja se je posebaj deriala", — n. se je posebej imela . — „Slovenska mladina jih bo lahko zastopila” 32) u.méla. — „Tadi to (n. tega) ne moremo tajiti”. — „Otroke izprašujem keršanski nauk”, — n. kerganskega 'muh, Ravno takti izgledajo 33), kakor njih sorojaci", n. ravno taki so viditi itd. — „Učenci a g) Flisek, Zieht itd. že s tem, da se ne sklanjajo, jezik pokvarijo : fiisek ali eht žena kakor flisek maž itd . Poreden so nektéri od red izpeljavali in zato neporeden pisali ; ker se pa sploh poréden govori , menim, da pride od vre d kvar (Schade) . a r ) Nad besedami, ktere po naglasu svoj pomen preminé, je naglasno znamnje potrebno ; vsak. Slovenec dela v govorjenji razloček med pačilo in počilo, na pásodo in na posódo, dolga in dolgá, igra in igrá, kot in kát, zláto in zlató, lása in Iasá, sladka in sladká , rediti ali réjčiti (redko storiti) in rediti itd . 39 Prav za prav se z nogami zastopi, ne z glavo; hišo zastopijo, kadar koga lové, de jim ne uide .3 ' je ravno tako ponemčeno kakor : ven vidijo, prednaŠajo (vortragen t . j . učé predlog (Vorschlag t. j . nasvet) itd. o svet in nasvet je e predtegnjen in polgläsen, zato ga nekteri pišejo : svét in nasvét, s tem nekterega zmotijo, da predtégnjeni globoki e izreče, kakor poŽg'érn, začném, kmét itd . 8 so se ilirsko narečje (ilirskega narečja) radi — „Tam so tolažbo (n. tolažbe) iskali” . „Išče naj lepšo ovco cele črede”, n. naj lepše (i) ovce vse črede . — „SpoMin slavnih nagih prednikov naj porodi v nas vročo željo taiste slave in tega, po čem so jo stekli”, — n. po čemur so jo dosegli ali dotekli. — „Jaz se na to (n . tega) še dobro spomnim . — „So ga z jokom zapustiti morali 9— n. so ga z jokom zapustiti mogli, — „Ktere zgodopisci za predede slovenskih ljudstev deržijo”, n. štejejo, zovejo ali mislijo . — „Od kterih naši predniki še sanjali niso”, — n. od kterih se našim prednikom še sanjalo ni. — „Cela vas (n . vsa vas) ga pozni” ; „iz celega (n. vsega) gerla vpije”; — „po celih ustah (n. po vsip ustih) pové”. -„Takrat jih še le spozná, kadar bo (n. je) poklican”, „Pri sv. kerstu bomo na duši očiščeni, smo čišč oni ali se očiščujemo”, — „Tako pisme se pravi samoglasnik”, n. takemu pismenu se pravi samoglasnik itd . Od vz aj emn o s ti slovenščine še zadnjič sploh opomnim : Besede , ktere so iz pervih časov , ko s o bili Slovenie z drugimi narodi še enega debla, drugim jezikom enake, so Slovencem ravno tako kot drugim narodom občinska sveta last. Beséde pa, ki so se v poznejih časih iz ptujih jezikov v slovenščino priklatile, in yelikrat boljši slovenske izreke ali izraze odrinile ter v pozabljivost pripravile, so slovenščini v nadlego ahpogubo, injihje,trebaz boljšimi nadomestiti. Za tega voljo semijepotrebno zdelo, tehinunih besed tukaj nekoliko na znanje dati in pokazati, ktere in kako je treba z drugimi boljšimi zmeniti . Še posebno pa se je treba varovati (kar se skorej ne more prepogosto priporočiti in zaterditi) y pisanji pt u j e skladnj e (Syntax), ktera je slovenskemu miselstvu ali duhu nasproti, ker ta še veliko bolj od posameznih besed svobodno razvijatev in razcvetet/ slovenščine ovira in zaderžuje. Kar ob r otlji v iBog o d ve r ni, in bla goslovi blago prizadevanje Slovéneem ! 4 rati pomen, v več krajih, silit' : so ga morah ali primorali zapustiti, in so ga prisilili zapustiti, le eno . Dalje je ta razloček so mó ussten) in so mögli (sie konnten) . e Iz gimnaz, letnika 186* ponatisnil Igne pl. Kleinmayr in F . Bamberg v Ljubljani.