Književnost.
639
— Jako smo se razveselili te knjige svojega tako delavnega rojaka dr. Musiča. Saj bomo tudi Slo ¦ venci lahko rabili to delo, katero nam natančno in ob jednem umevno razkazuje-grško prelepo pesništvo v najboljši dobi. Najprej pa govori o gtškem jeziku in opisuje vneto njegove vrline (n. pr. da ima 507 prostih glagolskih oblik, v čemer je nad vsemi indoevropskimi jeziki); potem deli zgodovino grške književnosti in začenja v tretjem poglavju z narodnim pesništvom. Da sta Ilijada in Odiseja na odličnem mestu, umevamo lahko. Tudi s Hezijodom se bavi posebno poglavje. Dalje čitamo o manjših epikih in o lirskem pesništvu (v 4. pogl.), kar je jako poučno za prijatelja poezije. Naposled nam slika pisatelj dramatsko pesništvo, ki je dospelo do tako čudovite višine pri Grkih. Dobro jo je pogodil pisatelj, da ne podaje suhe zgodovine, ampak jo pojasnjuje z izbranimi vzgledi v lepih prevodih. Glede na jako zanimivo tvarino, lepo zunanjo obliko in mično pripovedovanje ponavljamo le, kar smo rekli v začetku tega poiočila, da smo te knjige jako veseli in težko pričakujemo nadaljevanja.       Dr. Fr. L.
Črtice iz primorskoga malogradskoga života. Napisno ih J. Dra^enovič. U Senju i8()3. Tiskarski ^avod H. Lustera. Ciena im 80 nove. — Teh črtic je trinajst v zvezku, obsegajočem 2 1 7 str. Bralcem „Vienca" so že večinoma znane, ker razven štirih: „Po buri", „Luka ,Sveti'", „Na badnjak" so tiskane v različnih njegovih letnikih. „Mačka" je iz almanaka, „Zvonimir" I. god. V teh črticah nam pisatelj kaže življenje navadnih, malo-mestnih ljudij — navadno iz življenja primorskega. Podrobno riše značaje bolj po govorjenju ljudij, zaradi česar se beseda včasih nareja le predomača. Tistih potaljančenih izrazov, tistih kletvic in jed-nakih stvarij nismo radi videli v berilu. A vendar si kakor domač med tem preprostim ljudstvom, in šegavost njegova in dovtipi ti izvabljajo smeh na ustna, da mu rad spregleduješ to ali ono. Jezik pa je  manj   umeven  nego  v  ,Slavenski  knjižnici'.
M. B. Češka književnost.
Češka proza. (Poroča A. Sušnik.)
Nihče ne more tajiti, da je češko slovstvo povsem jako veselo napredovalo v poslednji dobi. Na vseh straneh se javlja radostno gibanje in nastopajo novi pisatelji.
Toda, govoreč o napredku, se oziramo samo na estetično stališče, ali bolje rečeno, samo na obliko, zakaj z nravnega in verskega stališča treba mnoge pojave obžalovati in milovati češki narod, češkega kmeta, češkega rokodelca, kateremu so taki proizvodi namenjeni. Kako škodo ima preprosti čitatelj iz domačega slovstva, ako vzame v roko  knjigo  kakor „Santa Lucia", kjer se na vsaki
strani kar cedi nenravnosti! Koliko bi ti spretni pisatelji, ki hodijo po krivih potih, koristili domovini, narodu in prosveti, ko bi gojili pošteno, nravno, zares lepo slovstvo! V naslednjih vrsticah omenjamo knjig v češkem slovstvu, katere so izšle v poslednjem letu in  se  odlikujejo  v umetelskem  oziru:
Karol Klosterman je spisal knjigo: „V šu-mavskem raji". (Založil R. Vilimek v Pragi.) To je zgodovina podhamerskega kmeta, ki je ponosen na svoje imetje, naposled pa to izgubi, in je tako kaznovan radi prevzetnosti. Krasno je opisana šu-m.ivska priroda. Roman je sicer zajet iz nemškega ljudstva, toda to je vrli katoliški ljud na bavarski meji, čegar pobožnost in prostosrčnost mora občudovati človek.
M. A. Simaček je izdal »Dvoji lasku". Roman je ponekod preobširen, z nravnega stališča nima nobene vrednosti.
V „Ze zapisku filosofa Koffnka" od Martina Havla veje prevelika lahkota, s katero piše pisatelj   nalog svoj.  Sicer ima dober talent.
„Vdova po chirurgovi" od Bož. Viko ve-Ku-neticke opisuje prenapeto ljubezen mladega lahko-živca do vdove kirurgove, kateri ga je pohabil pri operaciji in se zaradi tega ustrelil. Ta publikacija je prebombastična. Pisateljica je v čeških leposlovnih listih opisala mnogo prizorov in objavila lepe  črtice  s  slovenske  Koroške.
„Prvm hffch" Fr. Rohačka opisuje moravske odnošaje semtertje  suhoparno, sicer pa resnično.
Vlasta Pittnerova je izdala na svetlo dve knjižici: „Od Ždaru" in „V chaloupce pod lipou". Pisateljica piše prosto, neustrojeno, toda ganljivo, ona opisuje bolj ljud nego prirodo. V njenih spisih se zrcali pravo kmečko življenje v vseh svojih krepostih in  hibah.
Neizrecno globoko pa leži knjiga Viljema Mr-štika „Santa Lucia", ki je izšla v „Matici lidu". (!) Vsebina je zajeta iz dijaškega življenja. V knjigi se vidi, da je Mrštfk iskren naslednik Zolov. Toliko blata in gnoja po slojem vzoru je nakidal v to knjigo, da je gnusno. Praga se vedno bolj pri-spodablja „ odkriti" ženski. Avtor tu zasramuje duhovščino in profesorje brnske gimnazije. Deželni šolski svet je prepovedal to knjigo šolskim knjižnicam. V slovenski književnosti ima knjiga so vrstnico v famoznem „Pomladanskem cvetju". („Go-lobičja pošta"   Iv. Mohorčiča).
Spis slične vsebine je roman Jurija Karaska „Bezcesti", objavljen v „Moravski biblijoteki", ki je za ljudstvo. Vsebina je taka, kakor pri Mrštiku. Pisatelj je mislil, da piše za gospode in dame iz „polsveta" in ne za spodobne čitatelje, ki se hote v  čitanju pošteno  zabavati.
Karasku v zlogu in vzdušju sličen je Otakar Avfedniček. Njega „Malifske novely" in „Pseudo-kontessv" so naivne anekdote iz slikarskega življenja.
640
Razne  stvari.
Alojzij Mrštik, brat Viljemov, je izdal knjižico „Dobre duše". Ta je dostojna in ne žali nravnosti.
Edvard Jelinek je podal knjigo „Motylek z morske pohadkv",  ki godi zlasti  damam.
Jana Herbena povedke iz moravskih vasij obsegajo več učenega znanja (folklore) nego pripovedne vsebine.
Fr. Ks. S v obodov o „Probuzeni" bliža se zopet knjigam  a  la Mrštik in  Karasek.
„ Malomestskv pepf" od Stecha so humoreske  male  cene.
„Fantasticke povidkv" od Karola Svande ze Semčic opisujo plešočega kostljivca in mrtvece a  la   „Tajnosti  klašternich hrobek".
Heritesovi „Všednf zjevy" so za ljudstvo. Opisuje, kam vede potratnost, lenoba in pohajkovanje.
Hellerjev „Pan markyz" je sila romantičen, toda škoda za  Hellerjevo  nadarjenost.
Mnogo boljša je knjižica Raisova „Otcove a deti" ; Rais piše slično kakor gospa Pittnerjeva, preprosto,  ginljivo  in  nepretvorjeno.
Jednako mično piše Bogomil Brodsky. Njega „Feuilletony" v „Moravski biblijoteki" so lepo in zabavno čitanje. Neumorni duhovnik-pisatelj lepo napreduje  na  svojem   literarnem  potu.
Odlično nadarjenost kaže tudi P. Josip Simon v  svojih   „Makabejskych".
Kratki ta pregled naj čitatelje uveri, da bogato uspeva češka književnost v poslednji dobi. Želeti je samo, da bi to slovstvo vedno povzdigovalo in blažilo češki narod. No, v tem oziru bo vsaj nekaj zboljšalo društvo „Vlast", katero je založilo društvo katoliških pisateljev. Iz tega nastane vsaj za katoliško  stran  češkega slovstva več vzleta,  več moči.
Poljska književnost.
Piešni hiatoruskie z powiatu Dzišnien-skiego gubernii MVilenskiej ^apisat A. Cernjr — Dodatek do piešni biatorusko-polskich ^ poiviatu so-
Razne
Naše slike.
Umor G. M. Viscontija. Kakor Barnaba Vi-sconti, tako so bili tudi njegovi nasledniki pohotni in grozovitni. L. 141 2. sta se zarotila dva Milanca, da umorita v cerkvi Giov. (Galeazza?) M. Viscontija, kar se jima je tudi posrečilo. Ta predmet nam kaže umetnik v naši sliki. Bivajoč na beneški akademiji je dobil leta 1877. nalogo naslikati ta umor. ZvrŠil jo je tako dobro, da je dobil prvo darilo. Toda odstopil je  darilo  drugim.  Jednako je dobil
kolskiego gubernii Grod^ienskiej, ^apisanych pr^e^ Prof. Dr. J. Baudouin de Courtenay. W Krakoivie. Naktadem akademii umiejetnošci. Skiad gtowny w ksiegarni spojki wyda\vnic^ej polskiej. i8q4- 8". Str. 41. — To je posebni odtisek iz XVIII. zv. in 2. dela „Zbioru vviadomšci do antropologii krajovvej Akademii Umiejetnošci w Krakowie" in pa iz XVI zv. in 2. dela. Ad. Černv, znan tudi prijateljem češkega slovstva, podaje tukaj zbirko beloruskih narodnih pesmij, ki jih je nabral 1. 1889. Pesmi so: i. Piešni vveselne; 2. piešni przy grach (igrah) ; 3. tahce (plesi); 4. piešni, špievvane w pewnych porach roku (o posebnih letnih časih). Nabiralcu Černemu je pomagal pri tej kratki zbirki našim naročnikom znani profesor Baudouin de Courtenay, ki je dodal tudi sam pet beloruskih pesmij. Tu nahajamo besede v poljskem pravopisu in pa melodije v glasbenih znamkih. Zbirka, četudi mala, je vendar dragocen sad slovanskega truda in uma in dokaz o bogastvu in lepoti  slovanskega narodnega pesništva.
Niedziela w Krakowie. Napisat Ks. Jan. Badeni T. J. — „Dom in Svet" je že lansko leto v četrti številki poročal svojim bralcem o tem pisatelju in njegovi knjigi „Mi^dzy Slowianami". Plo-doviti pisatelj pa nam sedaj riše zanimiv in duhovit obraz o nedelji in njenem posvečevanju v Krakovu. Povod temu spisu je dalo, kakor pravi pisatelj, neko pismo, katero je prejel od neimenovanega pisatelja, bržkone kakšnega „ subjekta" ali pomočnika v kakem krakovskem trgovišču, katero pismo je polno pritožb in slik o žalostnem stanju nižjih slojev glede na posvečevanje nedelje. Pisatelj nam prezanimivo in podrobno kaže nedeljsko življenje malih obrtnikov, delavcev in poslov krakovskih. Nedeljskega počitka in posvečevanja skoraj zvečine ne poznajo ti ubogi ljudje. Ko se bere ta lepa knjiga, spominja se človek zmeraj, da take žalostne razmere niso le v Krakovu — dasi so tam izvestno veliko večje zaradi močne tamošnje židovske naselbine in njihovega pritiska —, da je taka tudi pri nas kolikor toliko. Knjiga je važna za današnje pereče socijalno vprašanje in jo tudi Slovencem prav toplo priporočamo.             M. P.
stvari.
tudi 1. 1875. in 1876. prvo darilo. — Karton je sedaj v ljubljanskem muzeju, a je trpel že precej škode.  Morda o  priliki še  kaj  več.
Jednotni slovenski knjižni jezik. Veselo znamenje je, da se je slovenska pisava v poslednji dobi dokaj utrdila. Zato se nikakor ne vjemamo s tožbami gosp. B. S. v današnji številki. Hvalimo Boga, Slovenci, da imamo tako lep in bogat jezik! Le  znati ga je treba.