Julij 1982 Izdaja živilski kombinat ŽITO Ljubljana 61000 Ljubljana, Šmartinska 154 Odgovorni urednik: Toljen Grafenauer Uredništvo: Živilski kombinat ŽITO Šmartinska 154, tel.: (061) 441-673, int. 32 Tisk: ČGP Delo, TOZD TOR, Ljubljana Organizator obveščanja: Ivan Cimerman -m MED SVATI GREŠ Ivan Cimerman Pšenica težko klasje v dlan razpira, prešerno klikne, vzprhne lep fazan; in kopja zlata sonce pod večer pobira, brez spovedi in krika ugaša dan. Med svati greš in seješ vriske, razlivaš smeh na latovje zeleno, na gibkem pasu čutiš prve stiske, kri polje v mleko nerojeno. Ta čas na polju dih zastane, še gozd je nema, častna straža, le veter trave k rasti zgane, in barko preko kodrov žit prevaža. Oropani strmimo: ukradli so nam deške sanje, še včeraj si bila deklič v razcvetu iger, zdaj moška senca je planila vanje kotgoltni, pritajeni tiger. / Čestitamo k 22. juliju, Dnevu vstaje slovenskega ljudstva! Urednl$tvo Visok obisk v DO Žito in pogovor o poti naprej «V, v * Viktor Avbelj in Janez Zemljarič z našimi predstavniki se odpravljata na ogled Žita (Stran 2)- Predstavniki kmetov in zadrug v Žitu tik pred Setvijo Ivan Cimerman Koncem junija so se sestali v Živilskem kombinatu Žito, Ljubljana predstavniki zadrug in kmetov kooperantov širšega ljubljanskega območja, Dolenjske, Gorenjske, Notranjske ter predstavniki republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo In prehrano s predstavniki ZK Žito. Dogovarjali so se o pripravah na žetev In na setev, o pogodbenih obveznostih proizvajalcev pšenice do ŽK Žito, o pogodbenih obveznostih kmetov do zadrug In zamenjavi koruze s pšenico. ŽK Žito je v letošnjem letu sklenilo z mnogimi proizvajalci v Sloveniji pogodbe za odkup viškov pridelkov - pšenice. Na ta način se Je začelo novo obdobje med živilsko-predelovalno industrijo ter kmetl-prolzvajal-cl, kooperanti in zadrugami. Sestanek Je bil dan potem, ko je nekatere slovenske pokrajine zajelo hudo neurje s točo, ki je po grobih ocenah znižalo pričakovani pridelek pšenice za okrog 500 ton. Ko so prisotni ocenjevali stanje na poljih tik pred žetvijo, so posamično po- ročali o številu sklenjenih pogodb, o številu hektarov, na katerih bodo želi, o kombajnih In gorivu zanje, o tonah pšenice, ki jo nameravajo pridelati na posameznem območju. Najpogostejša vprašanja so se nanašala na rezervne dele In odkup ter prevoz pridelka s polij. Poročila so posredovali z območja Cerknice, Logatca, Vrhnike, Ribnice, Grosuplje, Kočevja, Kamnika In drugod, poleg ožjih ljubljanskih občin. Zanimive so bile pripombe predstavnikov posameznih območij. V Ribnici nimajo kombajnov In le eno zadružno mlatilnico. Na 30 ha naj bi pridelali 50 ton pšenice. Povezati se nameravajo s sosednjimi občinami za pomoč. Največ bodo pridelali v grosupeljski občini, na 711 ha 450 ton, s kmeti pa so sklenili 230 pogodb za odkup pridelka. Najmanjšo obdelovalno površino, vsega 10 arov, so omenili predstavniki KZ Velike Lašče. Še zdaleč ne bodo. mogli zagotoviti 30 ton tržnega viška, saj na tem območju pše- PREDSTAVNIKI KMETOV niča iz klimatskih razlogov ne raste in nikoli v zgodovini Velikih Lašč je še niso prodajali. Družbeni in zasebni sektorji vseh teh območij načrtujejo žetev sredi julija. Večina jih je zagotavljala, da so oskrbljeni z zadostnimi količinami .goriva za traktorje in kombajne. Kmet še ne zaupa vselej Predstavnik Žitne skupnosti Slovenije tov. Juvan je omenil svoja opažnja, da kmetje še vedno ne verjamejo v sodelovanje In da zadržujejo pšenico iz bojazni, da bi jo imeli »za vsak primer«. Zato so se dogovorili, da bi izdelali kriterije za zamenjavo zrnja za moko. Kmetje, ki bodo oddali določeno količino pšenice, bi zanjo dobili tudi moko, ki jo potrebujejo. O cenah in podrobnostih pa bi se še pogovorili. Pri lanski menjavi pšenice za koruzo je porušila visoka cena koruze vsa ravnotežja, zato bodo letos poskrbeli, da bo koruza cenejša. Pripombe so se nanašale tudi na otrobe. Prisotni so menili, da je kmet lani prodal pšenico »za mal denar«, otrobi v trgovini pa so bili zelo dragi. Enotni kriteriji, enotno tolmačenje - osnova za uspel odkup! Vsi, ki so z Žitom sklenili pogodbo kot tudi drugi kmetovalci v SRS, bodo imeli pri odkupu pšenice enake pogoje, enake cene in premije. V času žetve bo skrbela za rezervne dele ABC Pomurka, ki bo uvedla celodnevno dežurno službo. Republiški forumi bodo v ta namen zagotovili tudi ustrezno vsoto deviz, s katerimi bodo lahko nabavili tiste rezervne dele v tujini, ki jih naši proizvajalci mehanizacije nimajo ali jih često zmanjkuje. Pomisliti je treba, da je čas žetve zelo kratek, 7 do 10 dni in da se je treba na tak JURIŠ temeljito pripraviti. Operativni načrt odkupa pšenice v Žitu ŽK Žito se je za proizvodno leto 1981-1982 dogovorilo s Splošnim združenjem kmetijstva, živilske industrije In prehrane ter Zadružne zveze Slovenije za operativni plan žetve ter pogoje odkupa pšenice. Pogoje odkupa Je objavila Žitna skupnost Slovenije v Kmečkem glasu štev. 19. leto 1982. Tu so navedeni vsi pogoji, ki jih nudi žltno-predelovalna organizacija kmetijski organizaciji In združenim kooperantom. Kje bo odkup? ŽK Žito Ljubljana bo prevzemal pšenico z območij Dolenjske, Notranjske in okolice Ljubljane v silose v Mostah, na Šmartin-ski 154. Čas prevzema: Od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer. Dovoz bo mogoč tudi ob sobotah in praznikih ter nedeljah. Za območje Pomurja, Gorenjske, Zasavja in Domžal pa bo pšenico sprejemal silos VIR pri Domžalah. Pšenico bodo sprejemali v vrečah iz jutovine ter v razsutem stanju, največ s kamioni. Le v izjemnih primerih jo bodo pripeljali po železnici na železniško postajo Ljubljana-Šiška ali industrijski tir v Domžalah. Pri obeh silosih sta tudi mostni tehtnici za tehtanje pšenice na kamionih. Predstavniki Žitove službe za kontrolo kvalitete bodo odvzemali vzorce pšenice na Šmartinski 154 in najkasneje v 5 dneh bo dobila vsaka kmetijska zadruga rezultate analize o oddani pšenici. Če bo pšenica prekoračila 15% vlago, jo bo treba sušiti v za to pripravljenih sušilnicah KIT KZ Grosuplje in KŽK Kranj, mešal-nlca Škofja Loka. Stroške sušenja bodo obračunavali v razmerju: 50% žitne OZD in 50% prodajalec. Na območju Slovenije so se z Žitno skupnostjo Slovenije dogovorili za enotne stroške sušenja. Žito nudi kmetom koruzo za pšenico Žito ima zadostne količine kvalitetne koruze za zamenjavo za pšenico. To koruzo lahko dobi- jo kmetijske zadruge za vso pšenico, ki so jo dolžne na osnovi pogodb oddati svojim kooperantom. Zamenjava poteka v razmerju 1 kg pšenice za 1 kg koruze, obračunava pa se v razmerju 1:1,3 v korist pšenice. Po zadnjh podatkih, ki jih je objavil ZIS, so navedene tudi enotne cene pšenice za jugoslovansko tržišče in znašajo 13, 12 in 11 din za I., II., in lil. klaso. Te odkupne cene bodo še višje, ker jih bodo stimulirali. Povrnjeni stroški organizatorjem odkupa Organizatorji pridelave in odkupa prejmejo za pokrivanje stroškov organiziranja pridelave in odkupa ter dodatnega stimuliranja pospeševalne službe 0,45 din za 1 kg prevzete pšenice. Zadružne organizacije morajo seznaniti kmete v svojih lokalnih glasilih, kje bodo odkupovali pšenico in kdaj. Kdo bo odgovoren za odkup? Operativni vodja odkupa v DO Žito bo tov. Miha Ham, v. d. direktorja nabavnega sektorja; telefon (061) 447-320, od 6. do 14. ure. V silosu na Šmartinski 154 bo tov. Avgust Pavlič, tel.: 441-673, int 81 V silosu Vir pa tov. Kosmač Matija, tel.: (061) 721-080. Visok obisk v DO ŽITO Meščansko delovno organizacijo Živilski kombinat Žito so na Dan mladosti, 25. maja obiskali najvidnejši predstavniki našega družbenopolitičnega življenja: predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj, predsednik Skupščine SRS Janez Zemljarič, predsednik TS skupščine mesta Ljubljane Dore Dovečar, predsednik skupščine občine Ljubljana Mo-ste-Polje Niko Lukež in predsednica IS skupščine občine Gabrijela Jelen. Goste je v imenu DO Žito sprejel glavni direktor Marko Sok s sodelavci. Tovariš Viktor Avbelj je poudaril, da je opaziti velik napredek DO Žito, zlasti glede asortimenta, da pa naj bo porast dohodka realen odraz povečanja proizvedenih količin ali izboljšane kvalitete v živilsko-predelovalni industriji. V prijateljskem In neuradnem vzdušju so si gostje ogledali tozd Pekarne, delovno enoto Pekatete in tovarno bonbonov tozd Šumi. Gostje so se seznanili z gospodarskim utripom DO Žito, s problematiko oskrbe z osnovnimi surovinami v mlinarstvu, konditorstvu in pekarstvu. Janez Zemljarič je podprl prizadevanja predstavnikov DO Žito za pridobitev žitaric s sovlaganjem za razvoj slovenskega kmetijstva na področju melioracij in dogovarjanja s kmetijskimi zadrugami. Prav tako je pozitivno ocenil prizadevanja za povečanje izvoza na področju konditorstva in za rešitev problema rekonstrukcije tovarne čokolade Gorenjske iz Lesc ter oskrbe z osnovnimi surovinami, saj so pomembne za ves Kombinat Žito. Za uspešnejše gospodarjenje na področju pekarstva se morajo pekarne ljubljanskega območja medsebojno povezati, zastaviti delitev dela In prihodka, brez separatističnih in lokalnih občinskih interesov. « Zlasti pomembna ugotovitev, ki zahteva takojšnjo konkretno akcijo pa je ta, da zvezni zakon določa izkoristek (izmeljavo) pšenice le do 74%, z izmeljavo do 80 ali 82% pa bi prihranili ogromne vsote In namleli več moke za črne kruhe, ki jih potrošnik vse bolj zahteva. To je pri napovedi, da bo za DO Žito ob letošnji žetvi za 30% manj pšenice iz žitorodnlh krajev Jugoslavije, kar znese 25000 ton - kot tudi za vso jugoslovansko mlinarstvo - velika skrita rezerva. Na sestanku so se dogovorili na nekatere skupne pobude in podporo. Razumevanje, ki so ga pokazali gostje za nadaljnji razvoj te pomembne industrijske veje, pa bo vzpodbuda za DO Žito pri nadaljnjem delu. Prvo srečanje med tozdoma Žitoprodukt Zrenjanin, tozd »Tamiš« Sečanj, in Mlini Enaindvajsetega junija so Žitov tozd Mlini obiskali delavci našega dolgoletnega partnerja, ki nosi naziv Prehrambeno predu-zeče Žitoprodukt Zrenjanin, OOUR »Tamiš«, Sečanj. Prispeli so s posebnim avtobusom, Žito je bilo ena od treh postaj na njihovi strokovni obhodni poti, saj so bili namenjeni še do Mer-xa v Celju in Mlinotesta v Ajdovščini. Goste je sprejel direktor tozda Mlini, Jože Šefman z glavnim direktorjem Žita, Markom Sokom in sodelavci. Bilo jih je za poln avtobus, vodil pa jih je njihov direktor Ratko Novčič. Sestanku je prisostvoval tudi Stane Juvan, direktor Žitne skupnosti Slovenije. Po uvodnem nagovoru naših predstavnikov se je v prisrčnem .in toplem prijateljskem vzdušju direktor tozda »Tamiš« Sečanj, tov. Ratko Novčič, zahvalil za sprejem. Povedal je, da je to prvo kolektivno srečanje mejnik v medsebojnem sodelovanju med Mlini in Žitoproduktom in da ima za cilj okrepitev dolgoročnega sodelovanja. Poleg gospodarskih vezi se na ta način utrjujejo tudi medsebojni odnosi med AP Vojvodino in republiko Slovenijo. Medsebojne vezi obeh tozdov pa bi se naj še bolj krepile preko sindikata, družbenopolitičnih organizacij in ZK. Zahvalil se je direktorju tozda Mlini tov. Jožetu šefmanu za dosedanje plodno petletno sodelovanje in izrazil zadovoljstvo ob koristnih stikih z Žitno skupnostjo Slovenije s pomočjo tov. Staneta Juvana. Gostje so izmenjali darila in stekla je živahna beseda. Oglasil se je Darko Ačimovič, dolgoletni delavec iz tozda »Tamiš« Sečanj in izjavil: »To srečanje je le utrditev vezi, ki so nastajale med NOB. Po rodu sem Hercegovec in Hercegovci, ki zdaj žive v Jastrebcu in Sečnju, so tudi osvobajali Ljubljano. Boril sem se v X. Hercegovski brigadi, ki je delno osvobodila Ljubljano, z glavnino sil pa Trst. Tamle sedi naš sodelavec Rajko Došlo, ki se je tudi tolkel za Ljubljano in Kranj, v sestavu slavnih 11., 13. in 14. brigade. 10. aprila leta 1945 je bilo, ko je X. Hercegovska brigada v sestavu 4. armade začela prodirati iz Opčin proti Trstu. Bili smo ob boku 20. Dalmatinske brigade in to je bil boj moža proti možu, iz prša v prša. Nemci so se žilavo in zagrizeno branili. Streljal sem z zaplenjeno nemško brzostrelko. Poulične borbe so trajale 6 dni. Nemci so se hoteli predati Ame-rikancem, ki so prodirali iz južne Italije, ne pa jugoslovanskim borcem. Vendar smo jih mi dotolkli in še pred prihodom zaveznikov osvobodili Trst. Škoda, da smo ga kasneje izgubili!!!« Živojjn Pompilija, tehnologinja v tozdu »Tamiš« Sečanj, je namestnica predsednika poslovodnega odbora, Jožeta šefmana, ki je sklenil dolgoročni samou- pravni sporazum med Žitno skupnostjo Slovenije in Žitoproduktom Zrenjanin, tozd Tamiš Sečanj. Ta odbor je pooblaščen za izvajanje in uresničevanje omenjenega sporazuma. Dejala je: »Trudili se bomo, da vam bomo zagotovili čimvečje količine pšenice letno, za katero smo se obvezali s tem sporazumom. Letošnji pridelek je že prizadela majska suša, talne vode, poplave, prav v času zorenja zrna. Žitni skupnosti Slovenije bomo po pogodbi dobavljali letno 32.000 ton pšenice v obdobju 1® let. Z njo se bodo oskrbovali Žito, Merx Celje in Mlinotest Ajdovščina. Toda zaradi neugodnih klimatskih razmer se te zdaj bojimo, da tega dogovor8 ne bomo mogli izpolniti, tud' zrno ni letos takšne kakovosti kot bi moralo biti. Temeljna organizacija »Tamiš« Sečanj se predstavlja Žitoprodukt iz Zrenjanina, v k8' terega sestavu je tozd Sečanj, \e ena največjih mlinsko-predelo' vatnih delovnih organizacij v Jugoslaviji. Osebna izkaznica tozda SečanJ Sečanj je mestece z 2800 prefi' valci, 32 km oddaljeno od Zrenj8' Prvo srečanje... nina.Tozd »Tamiš« imazaposle-nih 27 delavcev, skoraj vsi delajo v .operativi'. Njihove glavne dejavnosti so: odkupžitaric, skladiščenje in prodajanje. V glavnem imajo v prometu pšenico, koruzo, sojo in sončnično seme. Njihova glavna osnovna sredstva sta dva silosa. Prvega, za 20.000 ton jim je pomagalo zgraditi Žito, vanj je vložilo 3,4 milijarde starih din. Imajo še silos za 10.000 ton pšenice. Poleg teh dveh silosov skladiščijo v treh skladiščih po vaseh Jaša Tomič, Boka in Jarkovac. Letno odkupijo od proizvajalcev 30.000 do 40.000 ton pšenice. Po pesmi, ki so jo gostje zaokrožili stoje, s kozarci v rokah, in je govorila o pastirici, ki pase ovce med neskončnimi žitnimi polji Vojvodine, so se z nami še slikali, nato pa so se podali na Pot, ki je dolga in naporna v teh vročih dneh. Veselo razpoloženi so nam klicali: Nasvidenje v Sečnju! Predlagali so, da bi se srečali drugače, tudi na športnih poljanah, brez skrbi za letino, tone in pridelek. Tškole - seme bo nedvomno vzklilo na njivi prijateljstva. Severovzhodna Slovenija - slovenska žitnica Z območij občin Dolenjske, Notranjske, Gorenjske, Domžal, Zasavja In vseh ljubljanskih občin bo po pričakovanjih v letu 1982 nažetlh 2100 ton pšenice. 500 ton je je pobrala toča. Z območij Pomurja, Ptujskega, Dravskega polja In mariborskega okoliša pa prihajajo vesti, da bo ta predel severovzhodne Slovenije letos nažel 34.000 ton pšenice, kar je svojevrsten rekord. Prvi kontejner bonbonov za Kanado Prizadevanja Izvoznega sektorja tozda Blagovni promet, da bi razširili prodajo Žitovlh proizvodov na tuja tržišča, so rodila uspeh. 21. junija je šla na pot čez Atlantik prva pošiljka bonbonov tozda Šumi, 15 tonski kontejner. Naložili so ga z bonboni Visoki C In Alpskimi mlečnimi. Novi uvoznik je tokrat tVALTER E. JACOUES CO. SONS LIMITED Iz mesta Hamilton v Ontariu, štirje kontejnerji letno, za katere so se dogovarjali, sicer ni velika količina z& Izvoz, vendar Je ponudba zelo ugodna, saj Je cena večja od dosedanje pr! teh poslih. Način plačanja bo z akreditivom, kar pomeni, da bo moč dobiti denar z uvoznikovim jamstvom neposredno, na banki S tem se bomo Izognili plačevanju z menico, ki je v teh usodnih stabilizacijskih časih vse bolj nezanesljivo plačilno sredstvo. Kupec WALTER E. JACOUES se le zanimal tudi za Izvoz Imperlalove žvečilne gume. Na osnovi vzorcev, ki so mu Jih poslali Iz Izvoznega sektorja, se bo odločil za tovrstno naročilo. Bi poslovno sodelovanje med Žitoproduktom in Mlini prerašča v prijateljske vezi Kako bi izvažali več testenin? Iz Kanade v Kuvvait Regina Trobec Generalni konzul SFRJ, v Trstu, Štefan Cigoj (šesti z leve) med pogovorom v Žitu Generalni konzul SFRJ v Trstu, Štefan Cigoj, na obisku v Žitu Med iskanjem možnosti za plasma Žitovih proizvodov in navezovanjem stikov s tujimi tržišči si zadnje čase prizadevamo, da bi navezali stike z zamejstvom. Dvajsetega maja je prispel na obisk v Žito generalni konzul SFRJ v Trstu, tov. Štefan Cigoj. Sprejel ga je glavni direktor Žita, Marko Sok s sodelavci, sestanku pa je prisostvovala tudi predsednica IS skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Gabrijela Jelenova. Po pozdravnem nagovoru in predstavitvi DO Žito, ki jo je posredoval tov. Marko Sok, je stekla beseda o možnostih za nastop na italijanskem tržišču. Generalni konzul je orisal razmere, ki vladajo v Italiji, govoril je o konkurenci in velikih trustih, ki drže v rokah skoraj vso proizvodnjo ter o razmerju med političnimi strankami in gospodarskimi tokovi, na katere te stranke vplivajo. Izrazil je pripravljenost, da bi Žito s skupno akcijo, v povezavi s HP Droga Portorož proučilo možnosti za skupen nastop na tržišču v Italiji ter se povezali z Gospodarsko zbornico Slovenije. Silvo Žnidaršič, predstavnik HP Droge Portorož, je povedal, da razpolagajo z velikimi hladilnicami in skladiščnimi prostori na tem območju In da so na področju ribištva, gojenja školjk in oskrbe z drugimi prehrambenimi artikli v tesnih stikih z italijanskimi kupci. Povezava z Žitom in skupen nastop na tržišču pa je mogoč po temeljiti preučitvi tržišča in programa, ter predstavitve izdelkov, ki jih lahko ponudimo. Tudi Italijani so izrazili pripravljenost za sodelovanje in blagovno izmenjavo. Za nastop na neosvojenem tržišču pa je potreben tako-zvani .projekt', ki zajema marketing, reklamo, pridobivanje kupcev, kvalitetne izdelke, trgovsko mrežo oziroma potnike, predstavnike -vse to pa stane denar. Gostje so se s predstavniki Žita dogovorili za skupno srečanje z italijanskimi partnerji, mi pa smo izrazili pripravljenost, da bi tudi strojni park prilagodili potrebam italijanskega tržišča. Poudariti je treba, da lahko ostane srečanje samo eden izmed številnih poskusov, da bi se Žito povezalo navzven in si zagotovilo prepotrebna (devizna) sredstva za reprodukcijo. Pri podpori dejavnikov kot je Gospodarska zbornica SRS, generalni konzul in drugi forumi pa si lahko obetamo drznejše napovedi. ^ri testeninah nam dela največ težav ob povečevanju izvoza, zlasti na konvertibilno področ-)e' preskrba z mokami. Dosti-|yat ne ustreza niti osnovnim ^iterijem in predpisanim pogoja Pravilnika o kvaliteti žitno-^•evskih izdelkov, testenin itd., *aj šele zahtevam renomiranih kupcev s konvertibilnega po-Jročja. ^oko za izdelavo testenin dobi-VaTio neposredno od vojvodinah proizvajalcev, ta pa zadnje .as® ne dosega želenih kriteri-lev- Najbolje bi bilo, da bi za ^SŠe potrebe mleli moko, ki jo Potrebujemo v naših, Žitovih mlinih, saj se lahko neposredno dogovarjamo in brez čakanja ter reklamacij dobimo ustrezno kvalitene moke, zlasti za neizprosne zahteve izvoza. Poudariti moramo, da smo komajda stopili na tuje tržišče s prvimi pošiljkami in ne moremo tvegati nadaljnjih reklamacij, saj je boj za devize naša prva naloga. Za izvoz v Kuvvait pripravljamo embalažo, ki jo je zahteval kupec; vzorec je že potrdil in ga delajo v Istraplastiki v Pazinu. Če ne bo drugačnih ovir, bodo v Kuvvaitu prejeli prvo pošiljko koncem avgusta. Poslali jim bomo prvi kontejner s 15 tonami. Za to pošiljko moramo imeti najboljšo moko, saj bo, to »osebna izkaznica«, sicer si onemogočimo nadaljnji izvoz, ki je planiran letno v višini 140 ton. Pri našem prvem izvozu v Kanado smo doživeli neljubo reklamacijo prav zaradi neustrezne kvalitete moke, ker je bilo v testenini vidnih preveliko število temnih pikic. Z izvozom bomo nadaljevali, ko nam bodo zagotovljene omenjene moke, ki so pogoj za nadaljnje delo in pričakovanja. Moramo povedati, da so glede tega drugi v mnogo boljšem po- ložaju, saj njihovi mlini neposredno oskrbujejo tovarne testenin z najboljšimi mokami. Po novi žetvi pričakujemo, da bomo namleli dovolj potrebnih mok. Nekaj številk o testeninah V proizvodnji testenin beležimo dokaj dobre rezultate, saj smo lanskoletno proizvodnjo presegli za 13,13%, plan za prve tri mesece letos pa presegamo za 12,77%. Izvoz: Na konvertibilno področje v Kanado smo do danes (juli- ja) izvozili 65.160 kg, od tega v letu 1981 47.760 kg in letos 17.400 kg, v vrednosti 1.538.438,60 din. Imamo podpisano pogodbo za nadaljnjih 300 ton. Za domače tržišče planiramo v letošnjem letu celoletne prodaje 3200 ton jajčnih in navadnih testenin. Za rekonstrukcijo in nabavo ustreznih rezervnih delov iz Italije, ki so bili nujno potrebni za nemoteno proizvodnjo, bomo omogočili večji izbor naših izdelkov, obenem pa tudi ohranili kvaliteto, kakršno od nas pričakujejo tuji in domači kupci. Remont v Pekatetah Niko Capuder Po obnovitvi In modernizaciji skladišča gotovih izdelkov so se delavci v Pekatetah odločili, da kar sami opravijo remont strojne linije za proizvodnjo dolgih testenin. Dela so se lotili v času prvomajskih praznikov, ko se marsikdo odloči, da dopust malo »potegne«, zato zmanjka delovne sile tudi za redno proizvodnjo. Že pet let smo ugotavljali, da je stroj potreben temeljitega popravila In tako dolgo so skoraj prihajali strokovnjaki iz Italije, ugotavljali, kaj bo potrebno na- rediti, Izstavljali predračune, denarja pa ni bilo. No, zdaj, ko Je popolna devizna suša, je bilo tuje delo nemogoče plačati. Na ceni Je spet pridobilo domače delo in znanje, ki morda kdaj ni tako »nobel«, kot je tuje, je pa včasih tudi boljše. Ves material smo nabavili pri domačih proizvajalcih. Obrtniki so ga izdelali, ključavničarji Iz Žitovlh delavnic pa so ga skupaj z delavkami Pekatet vgradili v stroj. Ves stroj je obložen z odličnim izolatorjem, stlroporjem, ki je obenem tudi vnetljiv. Zato je obstajala velika nevarnost, da med montažo ne bi Izbruhnil požar. Ob sodelovanju službe za varstvo pri delu so na vseh kritičnih mestih pripravili hidrante In cevi z vodo. Vsak varilec Je delal s pomočnikom ali pomočnico, ki Je lmel(a) pri roki vedro vode in gasilni aparat In ki je pazll(a), da se ni kaj vnelo. Kljub temu Je dvakrat malo zat-lelo, vendar sta čuječnost In vestnost preprečila kaj hujšega. Po desetih dneh napornega dela so stroji spet zaropotali, seveda z začetnimi napakami. Zdaj (zgleda njihova notranjost kot nova. Priključili so še varnostne naprave za dozacijo mok In emulzijo, (kadar zmanjka mase, ali če pride do okvare, se oglasi sirena), česar poprej ni bilo. S tem so si olajšali delo oziroma kontrolo obratovanja, ki je poprej nekajkrat hudo spodletela In seveda tudi drago stala. Pri izvajanju teh del moramo pohvaliti odlično organizacijo in pripravo dela ter tudi delavke, ki so delale ob boku vzdrževalcev kot pravi ključavničarji In tako še bolj podrobno spoznale stroj, na katerem delajo. Samo pospraviti je še bilo treba in spoznali smo, da se tudi takrat, če Je volja, znova potrjuje spoznanje, da se doma zna In da marsikaj narediti, samo tu In tam morajo kakšni bogovi stopiti z oblakov In se zamisliti nad predlogom delavcev Iz proizvodnje, pa gre. 26. pohod po poteh partizanske Ljubljane smo zaključili s piknikom v Bistri in na Vrhniki Nekaj dni pred Pohodom ob žici okupirane Ljubljane, kot se je nekoč zval današnji Pohod po poteh partizanske Ljubljane, se Je oglasil v redakciji nekdanji direktor Žita, Franc Puterle-Cure. Spregovoril je o generacijah, ki so marsikaj storile za to, da je današnji pohod dosegel takšen razmah in odmev. »Šestindvajset let mineva od prvega pohoda In lahko trdim, da je Žito kot pokrovitelj oziroma njegovi delavci kot organizatorji prispevali levji delež k uresničenju te zamisli. Spomnimo se imen kot so Janez Slovenec, Mišo Lipuš, Adolf Jamnik, Stane Aljančič, Jože Šefman, ki so in še pomagajo s svojim delom pri tej veličastni manifestaciji. Ko smo 27. 10. 1975 na Gospodarskem razstavišču podpisovali samoupravne sporazume o združevanju temeljnih organizacij v DO Žito, smo prejeli iz rok Franceta Popita kip ilegalca, simbola kljubovanja prebivalstva Ljubljane, mesta -heroja okupatorjem med vojno. To je bila tudi nagrada za naše delo In materialno podporo, ki jo Je nudilo Žito za uspešno Izvedbo pohodov. Žito jš Imelo na vsakoletnem pohodu veliko udeležencev. Srečevanje nekdanjih borcev in delavcev Iz proizvodnje je ob takih priložnostih dobilo pečat tovarištva, zbližanja In veselja.« Franc Puterle je izrazil svoje zadovoljstvo, da se ta tradicija v Žitu nadaljuje In privolil na skupen posnetek s sedanjim direktorjem Markom Sokom, kateremu je simbolično »predal« kip Ilegalca, ki krasi polico v delovni sobi. Tudi srečanja žlvilcev, katerih pobudniki so bili, so pred nami, gre za letne športne Igre. Tovariš Puterle Je menil, da so delavci Žita raztreseni po mnogih občinah, koder lahko prav tako prenesejo te pobude na okolje, koder žive, hkrati pa se Iz različnih občin srečujejo tudi na športnem polju, kar vse utrjuje medsebojne vezi, za kar ni nikdar škoda sredstev in časa. Vsem pohodnikom in nadaljevalcem tradicij Je zaželel mnogo sreče pri delu. Cure pa bi ne bil Cure, če se ne bi pridružil udeležencem pohoda v vrhniški pekarni, kjer smo našli toplo, prijazno zatočišče In koder Je še dolgo v noč odmevala pesem. Urne noge plesalcev pa so ob smehu In dobri volji ubirale dolge kilometre ob domačih In tujih *lžah. Nekaj svetlega se Je naselilo v vse te ljudi In nihče ne dvomi, da se bo odrazilo tudi pri delu. Podpredsednik organizacijskega odbora pohoda Po poteh partizanske Ljubljane Franc Puterle-Cure pa Je dal svoj ton tudi skupni pesmi. Franc Puterle-Cure in Marko Sok, nekdanji in sedanji glavni direktor DO Žito Luščilnica obratuje brez predaha Turobno, deževno vreme, ki nas je pestilo ves čas pohoda, je vplivalo na naše razpoloženje še v Bistri, vse dokler se nismo okrepčali z imenitnim .partizanskim golažem', za katerega si upamo trditi, da tako dobrega niso jedli med vojno niti po njej mnogi od nas. Glavni mojstri za to dobroto so bili Ivanka Jurišič z možem Andrejem, pa Mimika Zemljič. Medtem ko so se pod streho odprte lope zbirali pre- mraženi pohodniki in se jih je tudi iz avtobusa izkrcala samo peščica, pa so mlinarji povedali, kako teče njihovo delo. Andrej Juršič, ki že 20 let dela tod in je prišel iz Cerknice, meni o lastnostih dobrega mlinarja:« Pri nas moraš prijeti za vsako delo, od najbolj umazanega, do najlažjega. Neusmiljen je ritem proizvodnje, stroji tečejo. Moj delovni dan se začenja tako, da moram od vrha do tal mlina pre- veriti, če vse u redu teče, breZ zastojev in dognati, če so Pr*' speli vsi delavci na delo.« Predelujejo ječmen za ješprenj in oves za ovsene kosmiče ovseni rižek. Ječmena predelaj® mesečno 60 - 80 ton, pozim1 več, poleti manj, ovsa pa okr00 130 ton. Kupcev jim nikoli ne zmanjk® Trgovine, samopostrežne, bolnice, obrati družbene prehran® so dosledni odjemalci njlhovll1 Pohodniki gledajo, kdaj bodo stopili na pot ob žici izdelkov, tudi individualno povpraševanje dosti ne zaostaja. Ovsene kosmiče tudi mnogo rabijo za deratizacijo podgan in jih pošiljajo po vsej Jugoslaviji. Dojenčki in bolniki-diabetiki brez teh izdelkov le težko shajajo. Za ješprenj je največ kupcev po Gorenjski, Notranjski in Dolenjski, precej ga gre pozimi v Bosno, manj na Štajersko. Devet jih je zaposlenih v mlinu v Bjstri. Na dopuste hodijo v Dra-roalj, v Dolenjske toplice, koder 'ma veteran Repar Stane svoj vikend. Eden, Rasi m Zdenkovič, je prišel na novo in se uspešno Privaja; vesten da je pri strojih in zanesejo se nanj, so ga pohvalili. Temeljna skrb mlina je surovina; trde, da je edina sreča, da nimajo predelave pšenice, ki jo je vse težje dobiti, ječmen in oves pa redno dobavljajo, v 9'avnem iz Srbije in Hrvaške. Iz Slovenije je bolj malo zrnja, iz Prekmurja ga dobe, za kašo. Premajhen padec vode - skrita rezerva *a energijo Voda reke Bistrice je zlata vre-dna. Luč jim daje in stroje poganja, do leta 1967 pa so vse mleli na vodni pogon, po 10 ton pšenice so predelali v štiriindvajsetih urah. Nato so se .uglasili1 le na luščenje ječmena in ovsa in *a to specializacijo jim ni danes difc žal. »Veliko vode uide pod turbino, padec je premajhen in ^ofii ni zadostne, da bi dajala Urbina več elektrike. Od sedalih 1000 obratov v minuti daje 9enerator in 40 KVVh.moči, ob naPetosti 230 voltov, bi lahko Pmšli na mnogo več. Nova tur-, bina, oziroma temelji zanjo bi JP°rali biti skopani mnogo glob-tega pa podtalna voda ne dopušča. Generator z več kot dvometrskim premerom je doživel svoji dve vojni, in svobodo. Energijo bi lahko celo prodajali. Kolikokrat so že govorili, da vsa ta voda ni izkoriščena! Korito, ki so ga 1979. leta mlinarji sami dva meseca cementirali ob pomoči zidarjev in je nadomestilo lesene plohe, ki so bili za stene, dovaja dovolj vode. Turbina pa je stara in spominja na Franca Jožefa. Nesinhronizi-rano delovanje loput pri dotoku vode je tudi vzrok, da je izkoristek tako majhen, so pa še druge pomanjkljivosti, vendar je še vedno občudovanja vredna ta naprava, ta prastari generator, ki že 20 let teče, ne da bi menjali ležaje. Zato imajo besede .dobre, stare naprave1 svoj trden pomen, čeprav segajo na začetke leta 1900. Še nekaj je silno zanimivo v tem mlinu. Sito iz leta 1865, ki sortira oluščeno zrnje in je pravi predpotopni muzejski primerek. Toda - še deluje in še ga uporabljajo, čeprav se je že več kot stokrat obrestovalo. Ta dan je bil za mlinarje v Bistri svečan. Tudi sami so čutili slavnostno vzdušje pohoda ob žici nekoč okupirane Ljubljane, saj je bila Vrhnika tudi eno od žarišč upora. Vendar se niso mogli, med delom, popoldan pridružiti proslavljajočim, saj je vse v mlinu teklo s polno močjo in tako kot vsak navaden delavnik. Golaža in pijače je bilo za vse, dovolj, sindikat se je tokrat izkazal s svojim prispevkom; hlad pa je pregnal ob zvokih prijetne glasbe udeležence v vrhniško pekarno. Ostal je spomin na prijetno srečanje, mnogo skupnih slik mlinarjev in ostalih udeležencev in gotovo se bomo še kdaj našli na skupnem izletu, ko se nam bo nasmehnilo sonce. Lepega sončnega dne Združene sile na delovni akciji v Dramlju Da se dramijo speče sile mladine, ki je v ŽK Žito ne čutimo dovolj, se Je pokazalo pri delovni akciji v Dramlju, priljubljenem počitniškem domu naših delavcev. Sobota sončna, kot da bi nekdo naslikal modrino, saj Jo tako redko vidimo in čutimo. In tak je bil ves izlet, no, prijetno smo združili s koristnim. Avtobus je bil nabito poln in molk, v katerega so se zapredall sobotni zaspanci - vstati smo morali že od pol petih, se je razpletel v mrmranje, čebljanje, razgovor. Ob zadnjih sedežih so požven-ketavale steklenice, če bi dejali: sokovi, bi se zlagali. Svetle oči so švigale po njih. V bunkerju avtobusa Je ropotalo orodje, lopate, krampi. Še zdaj človeku zastane dih, ko uzre naše morje, neka neizmernost se te polasti, krila bi rad, pa si na kolesih. Upravnik doma Janez Petkovšek, nas je že pričakoval. Če- prav so krožile opazke, da kaj pride haska ne bo Iz tako velike skupine, pa so se dela, ki smo se jih lotili, odvijala brez zastojev. Dekleta so urejala vrt, rože, grmičevje, nekaj se jih Je pridružilo tistim fantom, ki so urejali plažo. Strmi rob brez stopnic je zelo neprimeren, zlasti, kadar se spuščajo v morje mamice z naraščajem, pa tudi starejši odrasli si žele položnejšega padca. Ta oster rob so torej udarniki zasuli z gruščem In upajmo, da ga ne bo spodžrla In odnesla plima. Pod vodstvom .komandirja* Frola so se drugi lotili zazidave gugalnic, ki smo Jih pripeljali s seboj In zabetonirali med pinijami. V starih kuhinjskih loncih smo nosili pesek naravnost Iz morja, po strmih stopnicah -poceni, a naporno. Roke so same posegle po ,plru* In avtobusni žvenket je prijetno klokotal po grlih. Pleskarji - amaterji so se pogumno lotili sten In stropov v hiši In jedilnici. Tudi individualni poslovodni organi, kot se zelo učeno reče tistim, ki smo jim naprtili največ odgovornosti In skrbi - so pridno pomagali. Še metla se Je ubogljivo podrejala vzgledu In takole mravljišče je bilo veselje pogledati. Nekaj najdrznejših je morje zapeljalo In čofnili so vanj, saj Je Imelo 18 stopinj, kot nalašč za ohladitev vroče krvi in potešitev slanih pričakovanj. Vzhodnonemška oprema za tovarno čokolade “Znova se vračamo k proizvodni1 čokolade In rekonstrukciji 0varne zanjo, kar Je Žltova bo-®' vlačen bo zlasti za otroke, ki 5 ga iz vrečke vsujejo neposredno v usta. Začeli bi ga že izdelovati, pa se mu je nekaj zapletlo okrog nabave ustreznega stroja. TOZD Pekarne Ljubljana Prizadevanja tega tozda so vidna v rezultatih. Pred seboj imamo štiri proizvode: 1. SLANO PECIVO: Maskota SNEŽEK in nova embalaža, dajeta temu, že znanemu proizvodu privlačnejše lice. Teža zavojčka je 150 g, na embalaži pa je odtisnjen tudi rok DO KDAJ JE UPORABNO. To pa že opozarja, da je treba pecivo hitro, pravočasno prodati, sicer gre v -nič. 2. HOLANDSKO PECIVO: Tudi tega krasi maskota SNEŽEK, in je težko 150 g. Izdelano je iz pšenične moke T 500, maščobe, parmezana... Zdaj pa dve novosti: AVENA IN VITANA AVENA se bodo imenovali 300 g keksi z ovsenimi kosmiči, ki bodo v enaki embalaži kot slano pecivo. VITANA pa je ime za novo čajno Pecivo s sojino moko in bo težko 150 g. kako PRODATI? Novosti torej več kot dovolj. Zdaj pa k osnovnemu vprašanju: kako narejeno, proizvedeno prodati? V nekaterih trgovinah so pripravljeni nalepiti na izložbena okna nalepke, ki bodo STILNO ENOTNE in bodo napovedovale Žitove novosti. Dokler pa ne bo nalepk (pri blagajnah, v samopostrežnih trgovinah in še povsod drugje)-lahko uporabljamo kar obstoječo embalažo - vsaj za izložbe. Prizidek k pekarni na Vrhniki Potrebe so narekovale projekt, K' bi ga lahko imenovali PEKARNA OB PEKARNI. Predstavniki Žita so se dogovori z vrhniško in logaško obči-n°. da bomo ob že obstoječi Pekarni sezidali prizidek v velikosti 800 m2, kar je praktično v ®naki velikosti kot meri sedanja Pekarna. Okrog 300 m2 v tem kompleksu pa bi naj zavzemali Prostori za občinske rezerve °beh občin, ki zbirata tudi svoja sredstva. £®či, ki jih nameravajo vgraditi, b°do domače izdelave, odločili s° se za Termotehnikine iz Za-9feba. Del opreme bo namenjen udi proizvodnji peciva. ,n Pričela se je .trnova pot', od lr|vesticijskega programa preko vseh forumov, vendar smo že bl'zu začetkov gradnje. Dobili Srn° soglasje banke, da se stri-nja z investicijo in načinom in-v®stiranja ter soglasje regional-P® komisije, ki odobrava te investicije. Zagotovljena imamo ®stna sredstva in komercialne redite. Predvidevali smo, da bi ^®čeli z gradnjo objekta okrog ^5- junija letos. hiogljivosti sedanje proizvod-ie se bodo s tem objektom povečale za okrog 30-40% in prikujemo, da bo oskrbovanje b®h občin in okoliških krajev izgraditvi potekalo nemo- Dve novosti bežigrajske pekarne -J*. ' Koruzni 0,40 kg kruh in polžki, dva nova proizvoda bežigrajske pekarne Bele štručke Med najbolj Iskanimi Izdelki te pomladi so za tozd Pekarna Bežigrad nedvomno bele štručke, ki so dvakrat zvite In za katere testo vzhaja dalj časa kot recimo za žemljice. Ostalo Je poslovna skrivnost. Težke so 6 dkg, kupci pa jim pravijo POLŽI ali ŠRAUFI - kar izvira iz .zvitosti'. Peči so Jih začeli 21. januarja In od začetnih 1000 kosov jih danes prodajo od 5 do 7000. Ta rahla, bela, v ustih topljiva reč stane le 3,00 din, pečejo pa Jo Iz moke tipa 500. Z razpečevanjem štručk so se dotaknlfi* sosednjega brevirja -do Kamnika In kranjskega ob- močja. Potrošniki jih zelo iščejo, vendar so tudi med peki prodajne cone potihem razdeljene In tod velja, da si ne .hodijo v zelje'. In odjemalci? To so vrtci, šole, tovarniške menze, obrati družbene prehrane in bolnice. Dokaz za kvaliteto je dnevno naročilo Kliničnega centra v Ljubljani, ki jih naroča za svoje paciente 1500. Veliko spretnosti In potrpljenja zahteva delo z njimi, saj je ročno, vendar -uspeh ni Izostal. Mešani koruzni kruh Trinajstega maja so začeli peči mešani koruzni kruh. Pobudo za ta korak jim Je dalo povpraševanje potrošnikov, češ da na trgu ne morejo kupiti tovarst-nega kruha, kot so bili nekoč navajeni. Trgovine ga kupujejo In na morje ga vozijo, tl naši peki. Dnevno ga napečejo od 600-700 kosov. Ta mešani koruzni kruh, ki Je težak 0,40 kg, ima rok trajanja 7 dni In Je prav primeren za turistično sezono, ker se ne kvari tako hitro kot navaden kruh. Rekordni dosežki Imperiala Po mnenju mag. Borisa Mayerja je Imperial tista Žitova temeljna organizacija, ki je naredila v Žitu naj večji napredek, tako v tehnološkem, proizvodnem kot tudi investicijskem smislu, če ne omenjamo izvoza, kjer je z angažiranostjo in izdelavo ter izborom kvalitetnih izdelkov osvojila zahtevno zahodnonem-ško in avstrijsko tržišče. Izvoz raste iz leta v leto tako hitro, da smo čutili veliko pomanjkanje proizvodnih prostorov, skladišč za surovine, gotove izdelke in embalažo. Zato se je Imperial tudi lotil gradnje skladiščnih prostorov. Oprema, ki so jo nabavili od svojega poslovnega partnerja VValterja Hitschlerja pa še ni aktivirana, izdelki, ki jih nameravajo na čakajočih strojih proizvesti in jih nimajo kam postaviti, bodo namenjeni izključno za izvoz. Odločili so se, da bodo del obstoječega skladišča namenili za proizvodne prostore - pakiranje. Investicijski program in projekt za rekonstrukcijo sta že narejena in čakata. Paki mo -zavijalni stroji, ki jih bodo montirali v teh delih skladišča, so torej pripravljeni, da zadovoljijo zelo zahtevna središča prodaje žvečilne gume po vseh deželah, v katere izvaža VValter Hitschler, s katerim smo pred kratkim slavili 10. obletnico sodelovanja z Žitom, predvsem s tozdoma Imperial in Šumi. Tudi domače tržišče dobro oskrbljeno Poleg velikega prodora na mednarodno tržišče se Imperial ponaša tudi s pisanim, bogatim in kvalitetnim izborom raznih iz- delkov za domače, jugoslovansko tržišče. Tu prevladujejo izdelki kockaste oblike; podobni Bazooki, taka je šport guma, Naranjito, C guma... Škoda, da potečejo vsi naši dogovori za prodajo Nara-njita' tega simbola svetovnega prvenstva v nogometu v Španiji, saj ga potrošniki nadvse radi kupujejo. Licenčni znak tega prvenstva velja torej le za to leto, verjetno pa ga ne bomo obnovili? Naštetim izdelkom sledi cela družina dražlranih. V kratkem bodo na tržišču trije novi artikli v obliki dražirane kroglice, ki jih sedaj proizvajamo izključno za izvoz. Pripravljamo tudi izdelek za mlajše generacije, ki ima lastnosti oziroma je neka vrsta ,soft gume'; poleg teh dveh pa čaka še posebna vrsta dražlra-nega gumija. Služba kontrole kvalitete odslej pod perutjo tozd Razvoj -inženiring Vse bolj prihaja do izraza in vse večji pomen ima tudi služba kvalitete kontrole, ki je zadnje čase krčevito .iskala svoj lastni obraz' ali bolje: svoje pravo mesto, ki ji gre v sestavu živilsko-predelovalne industrije v naših temeljnih organizacijah. Že dve leti tečejo razgovori o službi kontrole kvalitete: KAM? KJE? KAKO? so vprašanja, ki smo si jih zastavljali. Oskrba obmorskih krajev Bežigrajska pekarna Je .vskočila' tudi z oskrbo svojih Izdelkov na območjih Kopra, Istre In Pule. Alpski kruh, na katerega so bili takrat naročeni zaradi pomanjkanja uvoženih surovin, niso več mogli peči. In Be-žlgrajčanl, podjetni kot so, so se pojavili s prleškim kruhom (zdaj 1000 kosov mesečno), tu Je še vikend, ki ga prodajo po 500, In še 600 ajdovega, pa 400 blo hlebčkov, 400 mešanega koruznega, 400 zavitkov toasta... prepečenec, mlinci in drobtine so prebivalcem In turistom obmorskih območij več kot dobrodošli. Vodja ekspedl-ta Jože Meznarič povzame: »Vse leto vozimo na morje, od enega do dveh kamionov na teden, pozimi preidemo na tri, štiri In več v ,špici sezone', v juniju, juliju in avgustu. Kadar pelje šofer za Istro In Pulo, gre na pot ob dveh zjutraj, sicer ob Štirih. Najbolj zanimivi so za naše kupce trajni kruhl, našo pošiljko nestrpno čakajo, okus tega kruha zelo odgovarja gostom, ki prihajajo v Jugoslavijo z zahoda. Stroške prevoza In potrošnjo nafte nam kupci povrnejo, tako da dobimo 4,00 din za 1 kg kruha za območje Istre In Pule. Bojimo se samo, da se bo nafta podražila, takrat pa bo vprašljiva rentabilnost take prodaje.« Ob prihodu novega glavnega direktorja smo se o tem uspe! hitro dogovoriti. Ko so bili en krat začrtani cilji in rezultati, ki jih od take službe pričakujemo, ni bilo bistvenih problemov, meni o tem vprašanju Boris Mayer. Tudi ostali tozdi so imeli glede tega vprašanja enotno mnenje kot tozd Razvoj - inženiring. Na sestanku v Bohinju so o vsej problematiki podrobno in ponovno prediskutirali in opredelili mesto in vlogo te službe. Po tem sestanku je bil v aprilu v skupnih službah in tozdu Razvoj - inženiring izveden referendum, ki bi naj odločal o priključitvi službe kontrole kvalitete k temu tozdu. April je torej mesec, ko sta se obe enoti združili. Povezava pomeni razvoj novih artiklov, investicijskih programov in realizacije teh investicij ter kontrole na ravni DO Žito. Ko smo opredeljevali skupne cilje, smo imeli pred očmi predvsem sledeče: kontrola mora postati v Kombinatu tisto, kar naj resnično pomeni - kontrolo! Ne bi smela več doživljati očitkov, da ni potrebna, ker to niso sodbe ljudi, ki bi vedeli, kaj je kontrola in kaj za neko delovno organizacijo pomeni. Zastavlja se predvsem ena naloga: čimbolj aktivirati kadre v tej službi, da bodo tem nalogam kos. Bili smo enotnega mnenja, da naj »dislocirana tehnološka kontrola« ostane v teh obratih, naše cilje pa bomo uresničevali predvsem v treh smereh: Izdelke, ki jih proizvajamo, kontrolirati v bližini, koder je nameščena ta služba kontrola kvalitete, »bližina« pomeni tudi Brežice, čeprav je vmes 110 km. Funkcija, ki bi jo naj opravljali, je predvsem kontrola in poteka po določenih predpisih in ne daje vedno rezultate za vnaprej Nadaljevanje na 10. strani Iz dveh tozdov zopet eden Potrebe ljubljanskega pekarstva narekujejo širše povezovanje EBliS Predstavniki tozda Pekarne Ljubljana in tozda Pekarna Bežigrad se pogovarjajo o ponovnem združenju npr.: (kontrola kruha, ki so ga že prodali). Drugič je tu kontrola, ki ima rezultate določenih aklimatizacij-skih smislov in tretjič - kontrola, ki naj služi tistemu, ki uporablja surovino v svojem proizvodnem procesu. Ta, tretja funkcija je najvažnejša. To pomeni, da morajo biti zapisani vsi izsledki kontrole, pri vseh surovinah. Zlasti pri mokah in drugih osnovnih sur-vinah naših tozdov mora nastati dokument, na osnovi katerega bomo vodili tehnološke postopke. Kvaliteta moke je odvisna od žit, oziroma primesi mletja; morala pa bi biti nenehno na določeni kvalitetni ravni, čeprav je tu in tam malce slabša, kar bi morali doseči. Mikrobiološki del službe kontrole kvalitete opravlja svojo nalogo, ki je bil zaradi nje ustanovljen. S tozdi, ki so imeli razne dogovore z zdravstvenimi zavodi (v Novem mestu, Kranju, Ljubljani itd., smo se dogovorili, da bomo to kontrolo prevzeli mi, saj jo v okviru DO že imamo. V preteklosti je bila narejena manjša napaka, ki zadeva kadre in zasedenost tega laboratorija oziroma kontrole. Glede na opredelitev del, za katera smo se dogovorili s tozdi in glede na razpoložljive kadre smo praktično ugotovili, da je kadrov preveč. So delavci, ki so na strokovni ravni, pa so praktično neizkoriščeni in bi na ustreznih delovnih mestih lahko »dali veliko več od sebe«. Take delavce moramo zaposliti v okviru Kombinata na delovnih mestih, ki odgovarjajo njihovi strokovni usposobljenosti. Nova dela bodo glede na strokovnost in usposobljenost lahko opravljali v svoje in splošno zadovoljstvo DO. Mislim, da človek ne more biti prav srečen v službi, če ni vsaj 60-70% svojega delovnega časa polno zaposlen. Na kolegiju DO Žito koncem junija je tekla beseda o treh delavcih iz službe kontrole kvalitete, dveh inženirjih in enem tehniku. Predstavniki Mlinov, Pekarn in Šumija zatrjujejo, da nimajo sistematiziranih delovnih mest zanje in da morajo preko zbora delovnih ljudi in referenduma ter drugih pravnih poti dobiti soglasje delavcev. Slišali smo tudi mnenje, da bi lahko opravljali dela, ki so jih doslej zunanji sodelavci na področju kontrole kvalitete. Rezerve vidijo tudi v novoustanovljeni marketinški službi, saj imajo tudi v Kolinski in drugod strokovnjake v komerciali in drugih službah, ker natanko poznajo stroko. Dobri dve leti sta minili, odkar se je delovna enota Pekarna Bežigrad osamosvojila in postala tozd. V tem kratkem času so dosegli zavidljive uspehe, marsikak star stroj so usposobili in se zagrizli v delo kot malokdo. Na tržišče so prodrli z novimi proizvodi, ki so plod njihovega dela in znanja, tehnologije. Razlogi, ki so jih navedli na osamosvojitev, pa so bili tisti, ki so jih ob sedanjih potrebah ljubljanskega poenotenja pekarstva navdajali z dvomi, ki pa so jih prerasli s privolitvijo za ponovno združenje s tozd Pekarne na Šmartinski 154. Na zadnjem sestanku je bila pobuda konference sindikata DO Žito o ponovni združitvi obeh tozdov pozitivno ocenjena. Sprejeli so sklep, da strokovne službe izdelajo ekonomsko analizo obeh tozdov ter delitev proizvodnega programa. To povezovanje bo hkrati temelj za povezovanje pekarskih OZD v Ljubljani; tudi Pekarna Center bi se naj priključila temu. Študijo in program za delitev proizvodnega programa bodo izdelali strokovni delavci tozd Razvoj-inženiring, individualni poslovodni organ Pekarne Ljubljana in Pekarne Bežigrad, pomočnik glavnega direktorja za plansko-ekonomsko področje, Franc Rutar in individualni poslovodni organ Pekarne Center. Program bo izdelan do septembra, nato ga bodo obravnavali IO OOZS in samoupravni organi obeh tozdov. Nosilec naloge je tozd Razvoj-inženiring, koordinator projekta pa Franc Rutar. Elaborat mora utemeljiti ekonomsko upravičenost povezovanja, vsak sedanji tozd - kasnejša delovna enota - pa mora v okviru tega celotnega bodočega združenja videti svoj razvoj in svoje možnosti, tako pri ustvarjanju kot delitvi dohodka. Za preskrbo Ljubljane in okolice bo tak enoten nastop nedvomno ugoden, pričakujejo, da se bodo znižali tudi transportni stroški, saj se Je dogajalo, da so kamioni različnih pekarn oskrbovali iste kraje, tr-govine in druga oskrbovalna mesta. Za izvoz: bonbonske verige, openene banane, lizike... Šumi in Imperial z roko v roki Nova embalaža Pekatet za tuje tržišče Kri za sočloveka Na dan krvodajalcev v meščanski občini so se med drugimi Izkazali tudi Žltovi krvodajalci, ki že tradicionalno pomagajo soljudem z dajanjem te najdragocenejše človeške tekočine. Letos Je darovalo kri več kot 270 delavecv ob tem njihovem dnevu. Največ jih je bilo prav iz tovarniških delovnih kolektivov: iz Saturnusa 80, Emone-Merkurja 60, Indosa 37, Velane 30, Žita 26, Kolinske 20, Pionirja 16, Gradisa 11 ... Pridružimo se Jim, pomagajmo sočloveku, ki nanj prežijo stotere nevarnosti v prometu, na delovnem’ mestu, ob naravnih nezgodah in drugod. Morda je prav tvoja krvna skupina ena najredkejših daleč naokrog in lahko reši dragoceno življenje. Neuvrščeni grade mostove prijateljstva Študijska delegacija iz Namibije na obisku v Žitu Gostje iz Namibije so se zadržali najdelj v Mlinih Koncem junija je obiskala Živilski kombinat Žito v Mostah študijska skupina postdiplomantov iz Namibije, ki so na šestmesečnem izpopolnjevanju v Jugoslaviji, pod okriljem Fakultete za sociologijo, politologijo in novinarstvo. Vseh šestnajst predstavnikov je poslal v našo državo inštitut Združenih narodov iz Lusake. Pri nas se izpopolnjujejo po programu omenjene fakultete, obiskujejo naše kraje kot so Celje, Idrija, Mozirje, spoznavajo osnove socialističnega samoupravljanja, delovne organizacije in različna področja gospodarskega ter družbenopolitičnega življenja. Namibija je z 825000 km2 in okoli 2 milijonoma prebivalstva ena najmanjših afriških držav, 100.000 prebivalcev pa je prise- ljencev, predvsem evropskega porekla, Angležev, Nemcev, Holandcev in drugih. Na svojem obisku v Žitu so si | ogledali tozde Šumi, Pekarne in Mline in se zadržali v krajšem pogovoru. Zelo jih je zanimala proizvodnja v Mlinih in elektronsko nadziranje celotnega sistema silosov ter notranjega pretoka mok. Močan vtis nanje ja naredila tudi avtomatizirana proizvodnja peke kruha, saj je v njihovi deželi vso to delo še večinoma ročno, moko pa morajo zaradi klimatskih razmer in premajhne količine padavin uvažati. Med gosti je bilo nekaj agronomov, ki so se živo zanimali za podrobnosti in načine sodelovanja med živilsko-predeloval' no industrijo ter neposrednim' proizvajalci-kmeti v okviru zadrug. Povedali so nam, da jf kmetijstvo na osnovi zadružni' ške kooperacije v zasnutku znano tudi pri njih, v Afriki, vend9r ima zaradi kolonizatorjev drugačen, centralističen značaj, sa) na velikih plantažah še vedno gospodarijo tujci z vsem pride1' kom. Obisk v Živilskem kombinatu £•' tu je nedvomno koristna etapa v njihovem bivanju v Jugoslaviji " so nam dejali. Koliko zaslužijo v Žitu dijaki in študentje V skladu z ustreznimi predpisi in sugestijami je DS DSSS sptej6* sklep, po katerem so določili višino nagrad, ki jih bodo za svoj® počitniško delo prejemali dijaki in študentje, ki bodo letos poleti 0 praksi v DO Žito. i Za opravljanje obvezne prakse do 15 dni prejmejo dijaki, ki obisK^ jejo srednjo šolo, 2500 din nagrade; študentje, ki obiskujejo I. al' ' letnik visoke šole 3500 din in študentje, ki obiskujejo III. in IV. letn' visoke šole, bodo dobili 4500 din. Dijaki in študentje bodo za delo, ki ni v zvezi z obvezno paks°' prejeli po 33,00 din na uro. .. Za posebno prizadevne bodo osnovo na predlog vodje organizac * ske enote lahko povečali za 10%, če pa bo dijak ali štude lenuharil, lahko dobi tudi do 10% manj nagrade. Mladi: ustvarjajte novo! 400 milijonov dinarjev prihranka na leto pri bonbonih Herba zaradi izboljšave Ivan Cimerman Trije racionalizatorji: Emilšajnovič, Jože Kokalj in Ivan Baznik, z leve Komisija za izume in izboljšave v Žitovem TOZD Šumi je 25. 5. 1981 prejela naslednjo prijavo Za izboljšavo: “Ivan Baznik in Emil Šajnovič Predlagava tehnično izboljšavo oziroma racionalizacijo na zavi-ialnih strojih Theegarten in GD 5000 pri zavijanju 50 g zavitkov bonbonov Herba « 'van Baznik in Emil Šajnovič sta o tem povedala naslednje: Marca meseca 1981 je OOS OZD Šumi opozorila, da pri bonbonu Herba zaradi prevelike leže zavitkov izgubimo 3 do 4 bilijone din (novih) letno. Dej-s,Vo je bilo, da so bili pri zavija-Herba bonbonov zavitki 3 0 4 9 težji, kot je izdelek dekla-riran. Torej smo pri vsakem za-V|tku podarili poprečno 4 g zastonj. P°vsod smo se pogovarjali o 6rn’ kako bi zmanjšali težo za- vojčka na 50 g. Že dolgo pred pismeno prijavo sva o tem razmišljala tudi midva. Problem teže sva rešila hitro, saj sva pri zmanjševanju debeline bonbona od 9,6 mm na 9,2 mm dobila željeno težo zavitka. Pri tem pa se je pojavil problem zavijanja takih bonbonov na zavijalnih strojih, saj se je zavitek skrajšal od 3 do 5 mm in tudi vsa obstoječa embalaža je postala prevelika. To najino zamisel sva posredovala tehničnemu vodji tov. Branku Miheliču, ki se je za zamisel zavzel in jo tudi ves čas podpiral. Najprej smo se dogovorili za preizkus, ki sva ga izvedla bolj »na roko«, ter dala nekaj zavojčkov v oceno. Obenem pa tudi predlagala tehnično izboljšavo. Dela je nato zavrl remont, tako da sva celotno dokumentacijo, vse risbe za izdelavo delov in predlog predelave dokončala šele septembra. Takrat smo vskladili vse termine glede nabave nove embalaže, predelovanja stare in glede preureditve samih strojev. Preurediti pa je bilo potrebno: 1. dozacijo bonbonov v krožnik 2. dvigala za dozacijo bonbonov v zavijalno glavo 3. tačke v zavijalni glavi 4. izmetače zavitkov v mali glavi 5. oblikovalce zavitkov 6. stranske likalnike zavitkov 7. spodnje vodilne letve 8. podajal ne letve 9. stranska hladilna rebra in pokrove. Prijavitelja - inovatorja utemeljujeta izboljšavo z "minimalnimi stroški predelave, velikimi prihranki in večjo kvaliteto izdelkov. Prihranki so nastali tudi pri foliji, celofanu, zloženki in kartonu. Pri 20 zavitkih Herbe je prihranka 80 g. Pri letni proizvodnji Herbe v letu 1981, ki je bila 1154 t, bi bil ta prihranek 92.320 kg. Pri ceni bonbonske mase 33,64 din za kg bi torej prihranili 3,105.600,00 dm. če k temu dodamo še prihranke za embalažo (1 kg folije je 190,42 din) je skupna vsota prihrankov nekje pri 3,500.000,00 din. Na koncu prijave sta prijavljitelja napisala: »Prosiva, da se prijava obravnava po sprejetem pravilniku za izume in izboljšave v naši TOZD.« Po 130. členu zakona o združenem delu pripada avtorjem posebno nadomestilo za ustvarjanje inovaciji v temeljni organizaciji po določeni lestvici, ki navaja: pri čistem prihranku 1,000.000,00 do 5,000.000,00 znesek 66.750,00 din + 2% posebnega nadomestila. Na osnovi tega, 130. člena ZZD je tudi TOZD Šumi sprejel v Pravilniku o izumih in tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih ustrezno lestvico, po kateri pri- Strelci: Prav dobro! ^dicionalno streljanje na s tu*U °b dolenjski cesti je d' letos. Namesto s pušk ba Srt1° streljali s pištolami I kaL7'®5 v tarče na razdalji 2£ bako dobro zadeti? To je stveno vprašanje za tiste j tole niso vajeni. Naj Menjaš izkušnje s tistimi, k reljali pred teboj in izvež orebitne napake pištol, ki (6|| a9°diš merjenje. Tako ai irn 2elenec- Za .stare mačke je al° doma celo orožni list Neif^0 strelianie ~ mačje sc vaj ai delavcev, ki že leta za je 0 °dlično, lahko nazovem obje s1relce. Nalašč ne bc av'li njihovih imen, ker pr kujemo, da bodo do naslednjega leta tudi slabši od njih postali odlični. Biti pripravljen! Zadeti v črno! V navideznega sovražnika. Koliko tisočletij je že star ta nagon po ubijanju in po samozaščiti? Včasih lok, kopje, sulica, danes rakete na infra žarke. Nekoč junaki, ki jurišajo na bunkerje, bombaši, danes nevidna .govorica1 tehnike, ki zanika hrabrost in daje prednost elektroniki, znanju, poučenosti. Človeštvo ne bo naredilo popravnega izpita iz sovraštva, želje po osvajanju in prilaščanju? Če samo pomislim na Palestince, ki tavajo brez domovine in jih iztrebljajo pred očmi svetovne javnosti, je dobro, če si pripravljen. Da ti ne vzamejo tega, za kar so krvaveli rodovi pred teboj. Strelišče torej, streljajo moški in ženske, matere in očetje, dekleta in fantje. Generacije. Na koncu rezultati: Med 54 udeleženci je streljalo 11 žensk. Poprečni rezultati so bili več kot prav dobri. Vsak strelec-lka je imel (a) na voljo 6 nabojev. Ta neizenačena številčna udeležba kljub vsemu pove, da dobro zadenemo. Pričakujemo, da nam tudi iz drugih tozdov, ki jih ni na tem seznamu, sporočijo, kako so streljali! pada inovatorjem ustrezna nagrada. Po tem pravilniku se lahko avtor(ja) dogovori(ta) s TOZD o izplačilu enkratne odškodnine oziroma nagrade in sicer za določeno dobo uporabe. Odškodnina ali nagrada se izplačuje za tehnično izboljšavo največ 3 leta. Izboljšava je zaživela. Postopoma so uvedli izboljšavo in prilagodili nove dele manjši teži in drugačnemu zavijanju ter pakiranju Herbe. Januarja 1982 sta stekla dva stroja, februarja pa še ostala dva. Če bi uvozili nove formate za te nove dimenzije njihove cene ni mogoče primerjati, niti deviz zanje ni. Jože Kokalj dopolnil Izboljšavo. Od januarja do februarja je izvajal predelavo na italijanskih strojih vzdrževalec Jože Kokalj, na osnovi predloženih risb in skic. Pri vgrajevanju novih delov je sam izumil dodatno izboljšavo. Zožil je celofanski trak od 68 mm na 58 mm. V ta namen je vgradil okrogli nož, ki reže celofanski trak, ga zoži, saj bi drugače stara embalaža ovirala zavijanje. Ta nož bo ostal na stroju, dokler ne porabijo vse stare embalaže. Prihranek bo velik, saj stane 1 kg celofana 110,10 din. Pri letni potrošnji 15.000 kg prihranimo 2.200 kg ali 242.220,00 din. Izboljšava se torej že uporablja, po zaslugi inovatorjev, kakor tudi po zaslugi tehničnega vodje tov. Miheliča in Krošelj Rudija, ki sta pomagala, daje izboljšava zaživela. Kaj pričakuješ ti, ki si to naredil? Kolumbovo jajce danes O Krištofu Kolumbu, ki je odkril Ameriko, kroži anekdota: Ko je članom admiralitete razlagal, kako je odkril Ameriko, ga je eden prekinil in rekel: ,To bi tudi jaz lahko naredil!« Krištof Kolumb je zahteval kuhano jajce iz kuhinje. Ko ga je dobil, je dejal: ,Kdo zna to jajce postaviti na mizo pokonci?1 Nihče se ni oglasil. Vzel je jajce in ga trdo posadil na mizo, pri tem pa zlomil lupino. ,To bi tudi jaz lahko naredil!1 je vzkliknil prejšnji govornik. Kolumb pa je odgovoril: »Vi BI to storili, jaz pa SEM STORIL!1 Ta anekdota mi je prišla na misel, ko sem poslušal različne izjave o neuresničenih zamislih, ki so jih nekaj let sem imeli v glavah različni avtorji, ki so ocenjevali .podvig' pri Herbi. Koliko Kolumbov je v Žitu in zakaj ne prijavijo svojih umovanj prej ali sploh nikoli. Vabimo jih k besedi v Glasniku! EMONA CENTER NOVE JARŠE BO ZGRAJEN DO 29. NOVEMBRA? Nasproti Žita na Šmartlnski 154 raste nov oskrbovalni center: Emona center Nove Jarše. Delavci Gradisa so zastavili lopate ali bolje pripeljali buldožerje za izkop, že koncem aprila. Do konca maja so že zabetonirali temelje, prve dni julija pa dvignili konstrukcijo. Geza Cipot, ki je delovodja na gradbišču, nam je posredoval nekaj osnovnih podatkov. Ta oskrbovalni center bo obsegal samopostrežno trgovino in gostinski del z bifejem, skladiščni del s hladilnico za meso in sadje ter zelenjavo In, seveda, upravne prostore. Vsa površina, ki jo zajemajo omenjeni objekti, je velika okrog 4500 m2. Dela potekajo nemoteno, saj je rok za otvoritev relativno kratek: 29. november 1982. Prebivalci Novih Jarš bodo bogatejši za močan oskrbovalni center in nedvomno bo na policah te samopostrežne najti marsikak Žitov izdelek. Izgradnja treh novih Žitovih pekarn, velika investicija za posodobitev tozda Mlini, predvidena gradnja pekarne v Kranju In prizidka na Vrhniki, sovlaganje v kmetijstvo SRS za pridobitev osnovnih surovin - žitaric, investicija v tovarno čokolade Gorenjko - vse te naložbe so vzrok, da se Žito trenutno ne more vključiti v to izgradnjo, saj skrbi za razvoj živilsko-predelovalne industrije na mnogih drugih geografskih območjih Slovenije. rezultati TOZD Število udelež. Odličnih Prav dobrih Dobrih Teh. obrati 6 2 4 DSSS 4 1 2 1 Mlini 13 5 5 3 Pekarne Lj. 4 2 2 Razvoj inž. 3 1 2 Šumi 4 1 ' 3 Blagovni promet 8 3 3 Pekarna Bežigrad 12 3 5 4 Desetletno sodelovanje obrodilo sadove Naši predstavniki ob proslavljanju 10. obletnice sodelovanja z VValterjem Hitschlerjem Ob 10-letnlcl sodelovanja med VValterjem Hitschlerjem In Žitom so naši predstavniki izročili dolgoletnemu izvozniku naših Izdelkov darila. Ob nagovoru, ki je zajemal vse etape v osvajanju tržišč, na katera smo s pomočjo g. W. Hltsclerja prodrli v svet In sl tam zagotovili določen ugled - so naši predstavniki izrazili svojo zahvalo za njegova prizadevanja In zvestobo ter vseskozi korekten odnos v poslovanju. Z novimi stroji, ki Jih Je pod ugodnimi pogoji posredoval tozdu Imperlal, da bi lahko bolje konkurirali v mednarodni areni, pa je pokazal, da bo naše sodelovanje še v bodoče plodno In uspešno. VValter Hltschler je ob tem srečanju, ki je dobilo obeležje prijateljske topline, vzhičen izrazil svojo pripravljenost, da nas še nadalje zastopa. Predstavniki Žita so se z lepim darilom zahvalili tudi dolgoletni sodelavki g. W. Hltschlerja, gospe Llpfert, katera Je nepogrešljiva poslovna sodelavka našega glavnega izvoznika. VValter Hltschler se zahvaljuje Ob 10-letnlcl sodelovanja med Žito vi m največjim Izvoznikom, firmo VValter Hltschler so naši predstavniki prejeli za prisrčen sprejem In zahvalo od g. Hltschleja pismo, kjer piše: »V naši firmi smo po povratku Iz Jugoslavije pripovedovali, kako smo skupaj proslavili 10-letnico In se pogovarjali o naših načrtih. Omenil sem vsem udeležencem naše osebne odnose. Verjamemo, da smo v vas našli partnerja, ki razume razmere na tržišču In jih upošteva. Živim v nekem drugem svetu In zakonitostim teg* sveta se moram podrejati, pri tem pa ml mora Žito slediti, če hočemo izvažati. Pokazali ste tudi razumevanje za nepretrgano nabavo, ki Je osnova za sodelovanje.« Šumi vse podjetnejši v izvozu bonbonov 700 600 500 400 300 200 Ul Z o H 100 LE<5£MPA I2V02A Utffi 4964 ■ 4962- v V % 1 / s / /, P v, ** /, V, z, s £ ž /-• z / , Ž H z V/ kz v 's, >; I -Z I 'Z c z, •Z 2l II III IV v vi VII Vlil IX MESECI XI XII Prodaja bonbonov niha in povzroča nemalo skrbi. Znano je, da standard pada, ker se kaže v povečani prodaji kruha In testenin In zmanjšani prodaji mesa ter .luksuznih* Izdelkov, med katere uvrščajo nekateri laiki tudi bonbone, žvečilno gumo In čokolado. Drug vidik oziroma vzrok za manjšo prodajo pa Je zaostrovanje Izvoznih po- gojev, pomanjkanje osnovnih surovin In aditivov, saj je prav brez nekaterih uvoženih dodatkov nemogoče bonbone izdelati In nato spet - izvoziti za ljube devize. Med tozd Blagovni promet in tozd šumi so se po zadnjih vesteh dogovorili za sledeče količine izvoznih artiklov za posamezne dežele: Država Predvidena količina za Izvoz 1982 ZDA 405 ton - Fru - fru In Visoki C Anglija 150 Ton - Visoki C 30 ton - penenlh proizvodov Nemčija, Hltschler 150 ton - lizik 50 ton - penenlh banan Nemčija, Travvlgo 100 ton - lizike verige, visoki C, Alpski bonboni Za naše proizvode se zanimata tudi dva nova kupca, VValter E. Jacques in Regal iz Kanade, ki bi predvidoma kupila nekaj kontejnerjev letno, vendar se še z Regalom niso sporazume- li. Ponudba Je menda ugodna, kar zadeva ceno. Tudi v arabske dežele predvidevajo po en kontejner Izvoza mesečno. V tozd Šumi menijo, da smo zakasnili s ponudbami, ki bi jih lliproizv. §pro !!I ;.'zvoz lij zaloge s lij mmm\ legenda H++ - icycuua ili ifit: iifmiiilH?! m.\\m iLeoo ||p 400:4 M- 120 80 .lij. 'Hit -Ht III meseci 5«, Bini morali poslati nemudoma po sejmu ISM v Kčlnu, ko so bili dogovori še sveži. Enako velja za švedskega ponudnika, ki je bil pripravljen kupiti ob koncu 1981 najmanj en kontejner Šu-mljevlh proizvodov mesečno. V tozd Šumi menijo, da Je prišel čas povsem novega pristopa na tržišču, ko se ne smemo uspavati na doseženih lovori- kah. Prvo vodilo prodaje naj bi bilo: MANJ TOGOSTI, ZLEVI-MO SE IZ STARE KOŽEI To pomeni: organizirati obiske kupcev, potovati, iti k njemu, ne pa čakati, da pride on k nam, proizvajalcem In h komercialistom. Znebiti se moramo predsodkov, da Je potovanje v tujino turizem. Telefon ali teleks vsekakor nista več primerni sred- stvi za pomembne dogovore. Nesmiselno se Je, na primer, pogovarjati z arabskim, afriškim kupcem po telefonu. Ker v kondltorskl branži še nimamo slovesa na tujem tržišču, smo v boju za devize največkrat v podrejenem poloi*Ju In moramo sprejeti »dump^* ške« cene, saj se srečujemo • konkurenco iz zahodnega sveta. V tem zahodnem svetu, od katerega pričakujemo konvertibilne valute pa nas, Slovenc*) pojmujejo kot državljane •* vzhodnega »bloka«, čeprav smo izvenblokovski, neuvrščeni, kot Je to vsemu svetu znano-Tako torej nehote .pademo' med Čehe, Poljake, Ruse, koder se borimo za svoj prosto! na soncu In s svojo 100-letn* tradicijo, za katero ta zahod*1 svet niti ne ve - In katero šu*1** uživa doma (propaganda J* nujnal) stopamo v korak z t0, četniki, ki komaj začenjajo s tovrstno proizvodnjo ali pa ImaJ6 bore malo tradicije. Seved* nam vse to znižuje ceno nafl*1 proizvodov. Renome pride z I0' ti - trdega dela. Svetu pa mor0' mo ponuditi ENOOBRAZN^' MONOLITNO PODOBO ŽlfA tako likovno kot po kvaliteti I*1 širokem izboru Izdelkov. Naloga vseh, ki skrbe za ra*' voj, Je po mnenju proizvajale* iz Šumija še zahtevnejša, Pr previjati morajo vse več izd*'j kov .dvonamensklh*, takih, 10 bodo zadovoljili jugoslov*1’' skega In tujega kupca. Ta* dvonamenske proizvode P moramo opremiti tudi z dvoj*1 ml deklaracijami. Pri tem je treba vedeti, da j, silno težko zadovoljiti OK^ renomlranega Angleža, ki *f desetletja kupuje določa* proizvode In hkrati zadovo1 mnogo .mlajšega', manj * htevnega ameriškega kupo*' Po želji Tiavvlga so se v to*jJj Razvoj - Inženiring že lotlH ^ delave takšnih bonbonov, K* jih sprejelo naše In tuje trži*" O tem drugič. Šumi vse podjetnejši... Nekaj pripomb k zapisu S člankom se strinjam, dopolnila pa bi ga v naslednjem: Ža/ je v Jugoslaviji, ki z izvozom šele stopa v mednarodno areno, še vse preveč prisoten človeški faktor. S poslovnostjo, ki je v zapadnem svetu abeceda, smo mi5e v zaostanku. Prepočasi se obračamo pri reagiranju na tu-Je9a kupca. Potrebna bo prevzgoja in preusmeritev našega komercialista. Prav tako kot ekonomsko znanje mu je potrebno temeljito obvladovanje jezika, kor komercialist danes ne more imeti poleg sebe še prevajalca. Ce se hočemo približati našemu kupcu, tujcu, moramo spoznati Poleg jezika njegove navade, njegove značilnosti in posebno-sf/> njegove praznike, standard, distribucijske poti za naše pror izvode, konkurenco, s katero se bomo srečali, uvozne predpise kupčeve dežele, kupno moč potrošnikov, in ne nazadnje, solidnost bodočih partnerjev. Za vse gornje so nujna tudi potovanja, vendar jih je treba predhodno, po številnih stikih, po možnosti z več kupci, temeljito pripraviti, še tako pripravljeno potovanje pa ni porok za takojšen uspeh. Potrebno je nekaj poskusov in precej skrbnega dela, da se po določenem času, lahko tudi po letu dni in več, dozorijo prvi sadovi. Samo z domačo tehnologijo verjetno ne bomo mogli povsod osvojiti trga, in bomo morali biti na konvertibilnih tržiščih kooperacijski partnerji našega kupca, še bolje - kupcev, saj še vedno drži pregovor pri trgovanju: Imej v ognju hkrati več železi Julija Dolenec Civilna zaščita preverila znanje Žitova ekipa zasedla tretje mesto Najboljši dosedanji Uspeh Žitove ekipe LhKinSka organizacija RKS tari 8na Moste'Po|je in sekre-1^'at za ljudsko obrambo sta Šd°S ,P°novno organizirala v rj. ^ni dvorani Kodeljevo tek-pJanJa ekip civilne zaščite v medicinski pomoči. Tek-0r Val° je 52 ekip iz delovnih rwni2acii in krajevnih skup-pr * ■ Cilj tekmovanja je bilo r'Ud6r-anie usP°sob|jenosti za Prve medicinske po-ujm 1 ob morebitnih nesrečah, nah ali vojnem stanju. Zas10^1' konkurenci so Žitovci 61^1edli tretje mesto, prva je bila gg Pa 12 Blagovno transportne- VftlC®n»ra. druga pa iz Papirnice avce. dvorani kulturnega dota ®pANSKI BORCI je bila ne-aej ni P° tekmovanju svečana *a§A^b^inske9a štaba za civilno pri *0, na kateri so podelili Pri rania za dosežene uspehe SjSit 6 u na področju civilne za-fiaau^ obliki diplom in značk ^anru lm našim delavcem: V|ari. ki Drglin, Sabini černoš in aim|rju Svetu. Ekipa II. voda za prvo medicinsko pomoč, ki nas je tako častno zastopala na tem tekmovanju, je ob tej svečanosti prav tako dobila priznanja, na katera smo lahko vsi ponosni. 52 ekip je veliko število tekmovalcev, mnogo spretnostni In znanja je potrebno, da se lahko uvrstiš med prvo trojko. V II. ekipi so nastopali: Antonija Mirela, Katarina Pinterič, Katarina Trček, Pava ŠkrbiČ, Milica Urbančič, Nada Sluga, Milena Leben in Janko Badovinac. Za dosego tretjega mesta so od 120 možnih točk osvojili 117,5 točke. Tudi I. Žitova ekipa se je dobro odrezala, zasedla je 15. mesto in osvojila 107,5 točke. V njej pa so tekmovali: Jelena Babič, Bernarda Kocjan, Olga Saje, Vesna Pungartnik, Francka Klaus in Vinko Levstek. To tekmovanje, ki je bilo letos desetič, nadaljuje tradicijo partizanske sanitete in sovpada s 4. julijem, dnevom borca, ter z 22. julijem, dnevom vstaje slovenskega naroda. Vsak potres ne pozna uvodov Ivan Cimerman Ljubljansko kotlino so že nekaj dni stresali rahli potresni sunki. Starejši prebivalci Ljubljane se spominjajo leta 1905, ko je bilo mesto delno porušeno, ker ga je prizadejal močan potres. Svarilni sunki in izkušnje iz preteklosti so navedli prebivalce na pripravljenost, civilna zaščita pa je ukrenila vse potrebno za primer, če... Radio in televizija sta skupaj s časopisjem že nekaj dni opozarjala prebivalstvo na pripravljenost, štab civilne zaščite v Živilskem kombinatu Žito pa je pripravljal delavce na najhujše. To jutro je predsednik odbora za LO in CZ ob 7.15 sklical izredno sejo odbora za LO in DO in sprejel sklep: štab civilne zašči- te in njene enote morajo biti na Šmartinski 154 v stalni pripravljenosti za izvajanje reševalnih akcij, če bo prišlo do močnejšega rušilnega potresa. Ob 7.30 je poveljnik štaba CZ, Ivan Vesič, uvedel v štabu stalno dežurstvo in aktiviral kurirsko mrežo. Kurirji so začeli pozivati pripadnike CZ po poedi-nih temeljnih organizacijah, da se takoj javijo na za to določenih zbornih mestih. Ob 11. uri je načelnik štaba CZ Sabina Černoševa predala ra-port poveljniku štaba tov. Ivanu Vesiču, da so vse enote zbrane na zbornih mestih izven poslopij, da so seznanjene z nastalim položajem ter v popolni opremi in pripravljenosti. Od 129 pripadnikov CZ jih je bilo prisotnih 98, ostali so bili na delu ali upravičeno odsotni. Iz zgodilo se je! Dne 16.6.1982, ob 12. uri. Epicenter potresa je bil nekje v sredi na šmartinski 154, med tozdi Pekarne Ljubljana, Mlini in Šumijem. Ob 12. uri se se stresle vse stavbe in k sreči je večina delavcev pričakala potres 9. stopnje po Mercallijevi lestvici na planem. Sunek je trajal osem sekund. S sireno smo sprožili alarm. Takoj po sunku so pripadniki CZ in NZ, gasilci, tehnično reševalna enota, prve enote medicinske pomoči, enota za red in varnost, enota za radiološko, biološko in kemično zaščito posegli na kraj nesreče. Začeli so z gašenjem požara in reševalnimi akcijami. Od objektov je bila najhuje poškodovana DE Peka-kete in ekspedit tozda Pekarne. Gasilci so v Pekatetah gasili požar in rešili dva delavca z lažjimi poškodbami; iz ekspedlta Pekarn prav tako dva z lažjimi in dva s težjimi poškodbami. Prenesli so jih z nosili v šotor, kjer so jim nudili prvo medicinsko pomoč. Ob 11.20 je bil požar pogašen. Ob 12.50 je pred zbranimi enotami poveljnik štaba CZ, Ivan Vesič, predal raport predsedniku odbora za LO in DS, glavnemu direktorju ŽK Žito, Marku Soku, ki je pohvalno ocenil brezhibno izvedeno vajo. Po sodelovanju udeležencev je bilo opaziti, da so izvršili svoje naloge z vso zavzetostjo, kot da se je vse to resnično zgodilo. Urjenje in izpolnjevanje Je rodilo sadove. Nikoli ne veš, kdaj se lahko zgodi l Mercator in Žito ob dogovoru za izvoz zmrznjene hrane Degustacija v Mercatorju je vzbudila pozornost in rodila dogovor Mercator prodaja zmrznjena živila, ki Jih dobiva od Jugoslovanskih proizvajalcev kot so Ledo Iz Zagreba, Žltoprodukt Iz Zrenjanlna, PKB Beograd In Žito. Od predstavnikov Mercatorja, s katerimi so se srečali Žitovci ob degustaciji obrata zmrznjene hrane tozda Pekarne, smo izvedeli, da je zmrznje-nahrana šele ,na pohodu' In v njihovem programu ne predstavlja velike postavke. Ljubljanske mlekarne Imajo svoj program, ki Je tudi največji, tako da nastopajo drugi proizvajalci kot dopolnilo tovrstnih Izdelkov. Cilj prizadevanj v Mercatorju je, da bi proizvode zmrznjene hrane in drugih tovrstnih Izdelkov nudili potrošniku preko celega leta, saj nekajmesečna sezonska prodaja povzroča več stroškov. Seveda Je na tem trgu že velika konkurenca Iz drugih republik. Konkretni pogovori so stekli o možnostih za plasma Žltovih proizvodov zmrznjene hrane na deloviščih v tujini. Obrate družbene prehrane na tujem namreč oskrbuje Mercator, kjer nudi svojim delavcem primerno, kalorično prehrano, V Mercatorjevi kuhinji se je sklanjal nad posodami Žltov mojster slaščičar Jakob Kan-dušar. Mercatorjevi predstavniki so okusili marelične cmo- ke, sirove štruklje, jabolčni zavitek, žlikrofe... Ti zadnji, žlikrofi, z mesnim nadevom, so vzbudili vso pozornost Ali bi jih lahko izvažati v Irak? Kolikšna Je njihova kalorična vrednost? Koliko Jih mora delavec pojesti za en obrok, da vzdrži v tamkajšnji klimi? Koliko kalorij potrebuje za težka, koliko za lažja dela? Ali so lahko žlikrofi glavna jed in s kakšno Jedjo jih lahko serviramo? Na vsa ta vprašanja Je treba natanko odgovoriti In nato ukreniti vse ustrezno za izvoz v Irak. Dogovorili so se, da bodo prišli predstavniki Mercatorja v Žito in si ogledali obrat zmrznjene prehrane. Ko bodo videli celotno proizvodnjo In izdelke, se bodo lahko odločili za ustrezno ponudbo. Predstavniki Mercatorja so menili, da Je zaenkrat za njih najzanimivejši Žltov Izdelek Iz tega programa - žlikrofi. Ob mesnem nadevu pa je pomembno tudi, kdo nas bo oskrboval z mesom In kako zagotoviti nepretrgano proizvodnjo v sedanjih razmerah. Pogovore lahko ocenimo kot uspešen člen v verigi poskusov za razširitev tržišča. Bomo pometli na lastnem dvorišču? Za enotno službo vzdrževanja Marjan Jerman, v.d. direktorja tozd Tehnični obrati, o stanju in poti naprej Marjan Jerman, v. d. direktorja tozd Tehnični obrati (na sredi) V analizi spremenjenih pogojev razvoja tozda Tehnični obrati, ki jo je posredoval Marjan Jerman, sedanji v. d. direktorja, je nekaj tehtnih dejstev in izhodišč, ki bodo zanimala tudi naše bralce. Vse bolj je pomembno, da tako razbito vzdrževanje v DO Žito ne more več dolgo trajati. Koreni zla pa so v več ih napakah in jih omenjena analiza poudarja ter hkrati nakazuje pot naprej. Splošne delavnice in avtodelav-nica v Ljubljani ter delavnice na Viru in Homcu so bile v sestavu tehnične službe v DO Žito, imele so status vzdrževalnih delavnic za vse dejavnosti v Kombinatu. Ta funkcija je zgubila svoj pomen v DO Žito, ker se je v smislu Zakona o združenem delu kasneje formiral tozd Tehnični obrati, pri čemer je odigrala pomembnejšo vlogo pri tem .družbenopolitična intencija in manj ali skoraj nič - ekonomska', kot navaja analiza. Ob ustanovitvi te tozd ji ni bila odrejena ali dogovorjena njena bodoča funkcija. Zato se je kolektiv tega tozda zaradi tega, ker so drugi tozdi organizirali lastne vzdrževalne delavnice na Šmartinski 154, soočil z dejstvom, da je ostal brez dolgoročno zajamčenega dela oziroma zavisi od nerednih naročnin tozdov. Tov. M. Jerman je zapisal: »Naročila za delo so bila le slučajnostna in po potrebi taka, da je tozd Tehnični obrati ostala brez možnosti, da bi ustvarjala dohodek ter je živela le od najetih kreditov in ostalih tozd v DO, s katerimi je poravnavala osebne dohodke zaposlenim, delno pa jih je porabila kot obratna sredstva za poslovanje, predvsem za nabavo repromateriala za potrebe teh tozdov. V taki situaciji je bilo nesmiselno razmišljati o kakšnemkoli razvoju te tozd. Tehnična opremljenost je bila in je še danes na ravni vzdrževalne dejavnosti, kar seveda ni dopuščalo, da bi prevzemali od kogarkoli taka dela, ki bi kolektivu zagotavljala eksistenco.« Nedorečen koncept dela, slaba organiziranošt in opremljenost delavnic in druge šibkosti so bile za iskanja dela zunaj DO Žito. Žitovi tozdi so naročali v letu 1981 le za okrog 50% vseh del, ki jih tozd Tehnični obrati opravljajo. In koliko so lani naročali in plačevali naši tozdi? Poglejmo le največje, ki imajo najmočnejši strojni park: Mlini 29,82%, Pekarne Ljubljana 18,21«, Triglav - Gorenjka 15,66%, Šumi 14,99%, Pekarna in slaščičarna Dolenjska 5,19%, Pekarna Kranj 4,67%, Pekarna Bežigrad 2,85%... Kdo ima samostojno službo za vzdrževanje? Najmočnejšo samostojno službo za vzdrževanje ima tozd Šumi, sledi mu tozd Pekarne Ljubljana, tozd Mlini, tozd Pekarna Bežigrad - seveda je sporno vprašanje, če so to kompletne službe in koliko dela so »dolžne« poverjati tozd Tehnični obrati. To je kislo jabolko, v katerega bo hudo ugrizniti! Verjetno pa o tem odločajo samoupravni sporazumi, če so in jih seveda ne kršimo v taki ali drugačni obliki. 53 delavcev tozda tehnični obrati V splošni delavnici jih dela 16, v avtomehanični 9, v delavnici na Viru 6, v obratu Plastika 12, v skladišču tehničnega materiala 5 in v ožji upravi tozda 9. Analiza navaja: »Ker so poedini tozdi v okvjru DO začeli formirati svoje lastne vzdrževalne delavnice iz objektivnih pa tudi subjektivnih vzrokov in so poe-dina delovna mesta prevrednotili, da so si pridobili potreben strokovni kader, je dobršen del kadra iz delavnic odšel v druge tozd na Šmartinski cesti 154.« Kako dalje? Analiza navaja, da med tozd Tehnični obrati in ostalimi tozdi v DO ni nobene trdne povezanosti, kar vnaša v delo stihijo. Tako ostajajo nekatere strojne zmogljivosti neizkoriščene, ni denarja za repromaterial, dobivali so ga s krediti, krediti pa zahtevajo obresti... Da bi okrepili to dejavnost na Šmartinski 154, bosta v prvi fazi reorganizacije ukinjeni delavnici na Homcu in Viru. Zaenkrat bodo urejeni prostori na Šmartinski, pozneje pa bi lahko dozidali priključek. Bomo uresničili bohinjske dogovore? Smer nadaljnjega razvoja tozd Tehnični obrati smo začrtali v Bohinju. Normalno poslovanje obrata plastične embalaže bo omogočeno z organizirano in sporazumno dogovorjeno proizvodnjo plastične embalaže za potrebe tozdov znotraj DO Žito. Z nabavo novih povezovalnih strojev nameravajo omogočiti serijsko delo. Zaskrbljuje lokacija tega obrata, ki je dokaj odmaknjen. Dejavnost avtomehanične delavnice naj bi bila po sklepih v Bohinju zagotovljena s podpisanim sporazumom med tozdi v DO Žito, vsaj kar zadeva preventivni pregled vozil in vzdrževanje. Predlog sporazuma so iz tozd Tehnični obrati poslali tozdom, vendar zaman od njih čakajo na pripombe in dopolnitve. Tudi splošne delavnice ne morejo rezervirati svojih zmogljivosti za tozde, ker ne vedo, če jim bodo dali ,kaj zadelat'. Huda kri pa nastane, če v teh delavnicah delajo za zunanje partnerje, pa hoče .vskočiti vmes' Žitov tozd (brez odlašanja, nujno popravilo), z zunanjim sodelavcem pa jih že veže dogovor - pa morajo domačina, z »dvorišča« zavrniti. In ta domačin jezen odvihra od domačinov z dvorišča po pomoč, celo v drugo občino. Zato: »Vsa dejavnost naj se skoncentrira v Ljubljani. V primernem in razpoložljivem prostoru tehnično in tehnološko zasnovati to dejavnost tako, da bi lahko izvršili taka dela, ki so jih sposobni opraviti z obstoječim strojnim parkom. Naši tozdi večinoma sami izdelujejo rezervne dele (Šumi) za remonte in nadomestila na strojnem parku. Zato bi za naše dejavnosti lahko v Tehničnih obratih izdelovali te dele, pa tudi manj zahtevne stroje. Za dopolnilo bi se lotili tudi kakšne polserijske proizvodnje, lažje seveda,« predlaga tov. Jerman. Da bi lahko točneje opredelili zmogljivosti, ki jih bo rabil posamezen Žitov tozd, morajo natanko opredeliti to količino dela (ure), da bodo vedeli, koliko časa in dela lahko nudijo vsakemu tozdu v DO. Tako bodo »tudi vedeli«, koliko časa jim ostane za zunanje partnerje, delodajalce. Brez njih bi bili trenutno brez večjega kosa kruha. Planirati na osnovi lanske realizacije tozda je ob takih odnosih (vsako leto za približno 6,000.000 din več) tvegano. Ukrepi za uresničevanje bohinjskih dogovorov pa bodo morali biti v začetku boleči in odločni. Srednjeročno planiranje brez trdnih izhodišč je mogoče le ob natančni delitvi dela in zaupanju v NAŠE delavce. Tudi iz Tozda tehnični obrati bi moral marsikdo na specializacijo v svoji branži, tako v Jugoslaviji kot na tuje. Morda bi zmanjšali število .sejmarjev*, ki hodijo na velike evropske sejme, od katerih ni dolgoročnih koristi. Močne, koncentrirane službe pa bodo zahtevale tudi specialiste, ki bodo obvladovali vsak svoje področje dela do zadnjega vijaka ali elektronke. Cehovski, obrtniški način dela in strokovne rasti bo v takih, bodočih delavnicah - zgodovina. Družbenopolitično izobraževanje delavcev, članov IO OOZS Mari Medved Konferenca OO ZS ŽK ŽITO se je na svoji seji dne 17. 5. 1982 odločila pristopiti k programu družbeno-političnega usposabljanja članov IO OOZS, ki ga je pripravil Občinski svet ZS Moste-Polje. Družbeno-politično izobraževanje se je izvajalo v dneh 24., 25., 26. in 27. maja 1982 v prostorih naše organizacije in je zajelo štiri pomembne tematike, katerim so člani IO v vseh dneh z zanimanjem sledili. Posamezne teme so predavali strokovnjaki, ki jih je zagotovila Delavska univerza Boris Kidrič. Ta je bila tudi organizator celotnega družbeno-političnega izobraževanja. O vlogi in nalogah sindikatov je predavanje vodil tov. VLAHOVIČ ANDRIJA dosedanji predsednik Občinskega sveta ZS Moste-Polje. Člane izvršnih odborov ZS je seznanil z nalogami sindikatov po sprejetih sklepih in usmeritvah dosedanjih kongresov in konferenc ZS ter opozoril na pomembno vlogo sindikata pri organiziranju združenega dela, zlasti še v naši DO, kjer so nekatere TOZD preveč samostojne in delujejo kot delovne organizacije. Nadalje je podal široko razlago, kako se mora sindikat vključevati v ekonomske naloge, načelo delitve po rezultatih dela, gospodarsko stabilizacijo, zaposlovanje, izobraževanje, kadrovsko funkcijo, celotno socialno varnost delavcev, SLO in družbeno samozaščito, kako mora ak-tivno opravljati zaščitno funkcijo delavca. Največ pa je svoje predavanje usmeril v zagotavljanje samoupravljanja in informiranja delavcev, kjer ima sindikat najvažnejšo vlogo. Slušatelji so se seznanili tudi z organiziranostjo sindikatov in njihovimi metodami dela-Področje socialne politike in zagotavljanje socialne varnosti delavčev je razlagal tov. Jože TAVČAR, strokovni sodelavec Republiškega sveta ZS. Podal je primerjavo med zapadnim sistemom socialne varnosti delavcev in sistemom socialne varnosti v našem samoupravnem socialističnem sistemu. Seznanil je člane IO z usmeritvami 3. konference ZS o socialni varnosti, in nujnosti izvajanja sklepov 3 konference ZS na vseh ravneh sindikalnega dela, najbolj pa v osnovnih organizacijah ZS. Osredotočil se je na posamezna področja socialne varnosti, jih podrobno opisal ter članom IO posredoval predloge, kako čimbolj uspešno izvajati vsa delovna področja socialne politike. Sistem obveščanja in informiranja v OZD in v sindikatih je razložil tov. Matjaž VIZJAK, novinar pri DU Boris Kidrič. Člani IO so se seznanili z raznimi oblikami informiranja, ki jih je možno izvajati 'f združenem delu ter s sredstvi in načini informiranja. Pri svoji razlagi pa se je predavatelj poglobil v potrebo po poljudnem, preprostem, objektivnem in popolnem informiranju delavcev. O uresničevanju stališč glede pridobivanja dohodka ter načel deli' tve po delu in rezultatih dela je slušateljem predaval tov. Herma0 JESENŠEK, direktor Zavarovalne skupnosti CROATIA. Člane IO j® seznanil v uvodu z Dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, z družbenim dogovorom o skupni osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke iP skupno porabo ter z zakonom o zajamčenem osebnem dohodki Nadalje je prikazal shemo delitve celotnega prihodka, kriterije z® določanje osebnih dohodkov delavcev na podlagi živega in minu' lega dela, skupinskega in individualnega ocenjevanja dela; veti1 del svoje razlage pa je posvetil nagrajevanju po rezultatih opravi]0-nega dela. Taka izobraževanja, tudi iz drugih tematskih področij, bo Konf0-renca OOZS ŽK Žito še organizirala, pa ne samo za člane 10 0® ampak tudi za samoupravne organe, saj so prav tokratna preda'/0-nja družbeno-političnega usposabljanja delavcev - članov izvršni*1 odborov ZS pokazala željo delavcev in njihovo potrebo po nen0, hnem izpopolnjevanju in pridobivanju novih znanj. ■»: TiM * 1 Najpogostejša so naročila od zunaj Vdrl sem v njeno srce, za kazen ji moram poganjati kri po žilah Alojz Riglerje v imenu tozd Pekarne Ljubljana izročil srce slovenskemu paru Tradicionalna kmečka ohcet v Ljubljani je za izbrane pare in turiste veliko, veselo doživetje, za naše peke pa priložnost, da pokažejo, kaj znajo in zmorejo. To je bil svečani petek! 25 src - pletenic so spekli v tozd Pekarne Ljubljana ta dan in ob treh zjutraj so že začeli. Vsako je bilo težko 1,60 kg. Pod vodstvom tehnologa Alojza Riglerja so delali še oblikovalci Stane Gorišek, Franc Anžlin in ivan Turkal. Pozanimali smo se, v čem se peka takšnihle umet-nin loči od peke navadnega kruha. Alojz Rigler je dejal: »Pri peki Src je važno poznavanje tehno-lo9ije. Temperatura, zorenje testa in vzhajanje so pred samo Peko zelo pomembni. Pred oblikovanjem src vzhaja testo 10 do 15 minut. Ko je srce narejeno, (preplet kit je mojstrsko delo ali pa samo rutina za izkušenega peka), ga damo v Peč, kjer se peče pri temperatu-ri 180°C 45 minut. Temperatu-ra testa preden ga denejo v peč 'n receptura testa odločata o dolžini peke, pomembna je količina sladkorja v testu. Po pečenju smo še vroče srce premazali z mešanico sladkorja, jajc in vode, da je dobilo lep lesk.« Srce je krasila planika, kar je pomenilo, da bo vseh 25 parov na tej kmečki ohceti na vrhovih sreče. In glej čudo: kakor hitro so aranžerji zavili teh 25 src v sta-niol papir-se je papir nabreknil in srca so ga orosila. Kot bi zadihala. Vroče testo se še dolgo ni ohladilo pod rdečo .mašni-co\ ki ga je krasila. Tudi za pekovsko srce potrebuješ mnogo - srca in - znanja, saj vendar ni kar tako - za oči pol Evrope, ki bo vse to filmala in kazala po televiziji in revijah in za neštete radovedneže - speči lepe, rumeno-zlataste srčne pletenice, ki jih bodo mladoporočenci s srečnimi smehljaji stiskali na prava srca. PEČENO SRCE NA SREČANJU SLOVENSKIH KINOLOGOV Najprej: kaj je kinologija? Kdor misli, da je v zvezi s kinom, filmom, se moti! To je NAUK O REJI PSOV. Ti zvesti spremljevalci človeka nam pomagajo živeti na več načinov. Zadnje čase se vse bolj uveljavlja dresura psov za reševanje v elementarnih nesrečah, pri zemeljskih in snežnih plazovih, poplavah in potresih - kjer so s svojimi izjemnimi lastnostmi idealni .radarji' za zaznavanje in odkrivanje ponesrečencev. Zato se za to- vrstne pse vse bolj zanimajo tudi organizatorji civilne zaščite, saj so psi poleg še tako izpopolnjene tehnike najbolj zanesljivi .sodelavci' v primeru nesreč in nezgod. V uredništvu Glasnika se je oglasil tov. Vladimir Grgurevič, ki je zdaj upokojen, zaposlen pa je bil v Tehničnih obratih Žita. Prišel je, da bi se nam zahvalil za razumevanje in pomoč, ki ga je nudilo Žito Kinološkemu društvu Krim ob prijateljskem srečanju slovenskih kinologov koncem maja. Ob tej veseli priložnosti so tozdi Pekarne Ljubljana, Mlini, Šumi in DE Pekate-te poklonili Kinološkemu društvu svoje izdelke, ki so jih imeli na tomboli. Na prireditev so povabili predstavnika tozd Pekarne Ljubljana tov. Alojza Riglerja, da je slovenskemu paru 1982 (s slavne ohceti), izročil sveže spečeno srce - iz testa, mojstrovino njihovih pekov. Kinološko društvo pa je navdušenima zakoncema podarilo tri mesece starega, čistokrvnega nemškega ovčarja, ki mu je ime Eros. »Eros je grški bog ljubezni, ki naj mladoporočenca čuva pred vsem hudim v življenju,« je dejal tov. Grgurevič, in povedal, da je zelo vesel, ker ima še vedno stik z Žitom, in čuti utrip življenja v njem preko Glasnika, ki je po njegovi sodbi postal pestrejši in zanimivejši in ga vedno nestrpno pričakuje. V imenu Kinološkega društva je izrazil tudi željo, da bi Žito še nadalje pokazalo zanje takšno razumevanje kot doslej. Nameravamo jih obiskati in vam posredovati reportažo s srečanja, ki bo govorila o dresuri psov - reševalcev za potrebe civilne zaščite, ki je postala v naši in tudi drugih delovnih organizacijah sestavni del delovnega procesa. Namleta moka treh življenj 'van Cimerman Ta popoldan je imel svečano obeležje. Oznanjala ga je lepa slovenska pesem, obložena mi-Za in nasmejni obrazi proslav-ijajočih mlinaric in mlinarjev. Slavljenca, obložena z rožami in lud/ malce v rožcah, sta se odtegnila družbi in mi povedala 'tekaj o sebi. SfEFKA DRAŠČEK se natanko sPominja, da je prišla v službo v tevarno testenin Pekatete 7. 1. l949. »Morda je bilo najlepše °- da je bilo toliko ročnega de-a' Predvsem za nas, ki smo bile ^e,a navajene še z doma. Do efa 1959, ko smo priključili Ži-U| /e bila naša direktorica Ivan- Kot mati, ki ima majhne otroke nisem delala nikdar ponoči, imeli so razumevanje zame. Dve hčerki imam in obe sta danes zaposleni v Žitu, Vida v tozdu Maloprodaja, Nevenki pa v Pekarnah. Najlepša leta mojega življenja so bila posvečena otrokom in delu. Mož, ki je montažer, je bil mnogo na terenu in tako je bilo marsikatero breme samo na mojih ramenih. Ko sem se vsem posvečala, sem bila srečna in reči moram, da komajda verjamem, da so vsa ta leta minila.« Hotel sem jo povprašati še za vnuke in o občutjih, ki jo navda- se vrnil v domovino leta 1946. Med tem časom, ko me ni bilo, so družino Tothovih odpeljali v internacijo, saj so bili zavedni Slovenci. V njihovem mlinu je bila partizanska javka in gospodar je zvesto delal za partizane. Na enem izmed sestankov so prestregli sekretarja okrajnega komiteja Gornje Radgone, Franca Jurkoviča-Jova, ki je padel. Zdaj je na tem mestu v mlinu spominska plošča, ki spominja na to zverinstvo fašistov. Ponovno sem se zaposlil 1948 pri Toth Mariji in upravljal z mlinom, imel sem še dva delavca. Nato so mlin nacionalizirali ter ga nato 1949 zopet vrnili lastnikom. Potem sem delal v Mlinskem podjetju Maribor, pa v Cerknici. dela s srebrnim vencem. Zelo sem ponosen nanj. In ko ga, veterana Mlinariča (pravi priimek ima!) vprašam o tistem »nekaj več«, kar priklepa mlinarja na poklic, pravi: »Kdor nima veselja do tega in gleda samo na denar, ne bo nič dosegel!« Z dušo in telesom moraš goreti za ta poklic, ki dandanes ni več tako težak, kot je bil nekoč. Ko gledam zoreče žit0, je tako kot da bi morje valovilo, pa mi že srce tako vzvalovi. In navda me veselje, da bo klas, kruh, da ljudje ne bodo lačni. Slovenska zemlja lahko da dovolj za prehrano vse Slovenije, če bomo le podprli kmeta in tvegali z njim točo, sušo, poplavo. Želim, da bi ljudje bolj spoštovali kruh, ki je zlato, da bi ga bilo manj v smetnjakih. Po svetu stradajo kruha, zase lahko rečem, da ga nisem nikdar vrgel proč, niti drobtine,« zaključi in pridruživa se pevcem, da ob dobri kapljici zaokrožimo nekaj domačih. Tudi neopazne usode puščajo sledi v srcih ljudi Za Tilko Plahutnik iz tozda Mlini, ki odhaja v pokoj, velja naslovna ugotovitev. Ne le bežni opazovalec, njeni sodelavci menijo tako. Rojena 1927, je doživela dve vojni vihri. Oče, krojač, je imel devet otrok, sina in osem hčera. Ni imel dovolj pod palcem, da bi jih vse izšolal, zato se * je morala Tilka tiho žrtvovati in pomagati. Po meščanski šoli se je zaposlila kot delavka v Saturnusu, kjer je delala 12 let. »Delo, delo, nobenih drugih dejavnosti si nisem mogla privoščiti. Očetu in mami sem pomagala kot gospodinjska pomočnica, mama pa je šivala z njim vred, da smo se nekako preživeli. Ostalih osem otrok si je postlalo vsak po svoje, mnogokrat jim je pomagala .postiljati' Tilka, saj so se druga dekleta, sestre, šolale. S 14 leti je dočakala drugo vojno in jo k sreči z vso družino preživela brez večjih pretresov v Polju, kjer so živeli. Tilka povzame: »Leta 1945 sem služila leto in pol pri zasebniku, pa sem se spet vrnila domov pomagat. Oče in mati nista več zmogla, za delo je bilo težko. Tako sem do leta 1948, ko so se sestre osamosvojile, ostala zvesta domu. Svoje materinsko poslanstvo sem izpolnila 1949, ko sem rodila sina Janeza, drugega sina, Andreja pa 1964. V Žito sem prišla 1964 in o$tala tu vse do današnje upokojitve", do junija 1982. To so bili lepi, stari časi! Žito je bilo še v pleničkah in na Šmartinski 154 so takrat že stale Pekatete, tovarna testenin. Današnji tozd Pekarne Ljubljana je bil zgrajen, niso pa še obratovali: Centralno skladišče so komaj odprli, Šumija, silosov in mlinov še ni bilo, stala pa je že upravna zgradba. Začela sem delati kot čistilka vreč v oddelku za embalažo. Tri mesece sem ostala, nato sem •šla v pakirnico, kjer sem delala do danes. Ej, mnogo jih je bilo direktorjev, ,ki so se zmenjali v tem obdobju! Ko sem pfrišla v skladišče, je bil direktor tozda Mišo Lipuž, sledil mu je Bogo Bratina pa Ivan Zore, njemu pa sedanji Jože Šef-man. Glavni direktorji Žita pa so bili: Franc Puterle-Cure, Bogo Bratina in zdaj Marko Sok.« In ko Tilko Plahutnikovo pobaram, kaj jo je v življenju najbolj razveselilo, sramežljivo prizna: »Vnukinja! Komaj čakam, da grem domov in jo vzamem v naročje.« »Prezgodaj greš v pokoj!« se ji prikupi sodelavec. Na mizi darilo: ura, uhani, kristalni kozarci in kuverta. Za spomin in oddol-žitev. Štefka Drašček in Jože Mlinarič še dolgo ne bosta pozabila prisrčnega slovesa od svojih mlinarjev Ošabnova. Prvega julija 1959 jajo, pa ni bilo več časa. Oblože-te'neva torej 33 let, odkar sem na z darili je morala domov, kot * Pridružila Žitovim delavcem. je navajena, čeprav je ura kazala ai je bilo lepega? Ej, mnogo P®ga pa tudi grdega vmes, kot Pač v vseh življenjith-Najlepše j® bilo zagnano, delavno vzdušij !judje, ki smo držali skupaj. 'ste čase smo delali s srcem, n 6d°vi vojne so bili še živi in ,j ® so vsi potrebovali, saj smo el°vali osnovna živila. Poz-te- ko so stroji vse bolj nado-no5ča/' liudl’ se ie tista prisrč-SL navezanost in tovarištvo Sejalo. I0 °ar. ki smo ga dobivali za de-Cr’ res ni predstavljal toliko kot ^dstavija danes, saj smo živeli iff. 0rnho pa tudi zahtev nismo 6,1 Pretiranih. okrog štirih. Najlepše je med svojci. Življenjska pot JOŽETA MLINARIČA je pestro pobarvana. In kar je najvažnejše: vsa zapisana mlinarstvu. »Že od malih nog sem imel veselje do mlinarstva,« začne pripovedovati. »Leta 1936 sem se začel učiti in se nato zaposlil pri Gjdrkešu v Gornji Radgoni. Tega mlina ni več, ker so ga Nemci sežgali. Nato sem delal pri Jožetu Tothu, ki je bil mlinar, žagar in veleposestnik. Nasilno sem bil mobiliziran v nemško vojsko, po razpadu Nemčije sem ,padel' v rusko ujetništvo, od koder sem 1. 6. 1956 pa sem prišel v Logatec in od takrat pa do danes sem pri Žitu. Iz Logatca me je glavni direktor Franc Puterle-Cure poslal v Fužine, kjer sem moral marsikaj na novo organizirati in narediti red. Izgube so imeli in poslovanje ni teklo tako, kot bi moralo. Od leta 1968 do danes pa sem vodja izmene v tozd Mlini v Ljubljani. Omenil bi še, da sem 1952 opravil mojstrski izpit iz mlinarske stroke pri Združenju obrtnikov v Mariboru, leta 1968 sem prejel priznanje Žita za uspešno delo pri izgradnji Kombinata in razvoj samoupravljanja. 6. 1.1973 sem prejel iz kabineta predsednika republike Josipa Broza Tita odlikovanje: red Gremo v hribe! Med 2223 - članskim kolektivom Žita se nas precej aktivno ukvarja tudi s hojo v gore. To nam pomeni razvedrilo in zdravo fizično dejavnost, nam vrača in ohranja zdravje in moči za delo. V hribih smo preživeli mnogo prijetnih ur v veseli družbi ter doživeli in videli mnogo lepega in zanimivega. V okviru rekreacijskega aktiva našega Kombinata sicer obstaja planinska sekcija, ki je vsako leto organizirala vsaj tri izlete v naše gore, a vedno se jih je udeležilo le malo planincev, le tisti najbolj »zagnani«, ki jim za to dejavnost ni žal ne časa, ne lastnih materialnih sredstev. V bistvu sta aktivni le dve malo bolj organizirani skupini, ena v skupnih službah in druga v tozd Triglav - Gorenjka. Vsi ostali hodijo v hribe posamično, ali pa se udeležujejo izletov v okviru planinskega društva v kraju, kjer žive in delajo ali pa v družbi svojih sorodnikov, znancev ali prijateljev. Morda bi se naših izletov udeležilo večje število ljubiteljev planin, če bi v naših tozdih in v rekreacijskem aktivu obstajal drugačen odnos do te dejavnosti. Sekcija zadnja leta ni imela na voljo nikakršnih finančnih sredstev. Če pa bi udeležencem |ahko krili vsaj minimalne stroške izleta - potne stroške in morda še prenočnine, bi Be nam gotovo pridružilo več članov našega kolektiva. Upamo, da se bomo letos, ko je v Kombinatu zapihal nov veter, tudi na področju odnosa do športa in rekreacije, podali v hribe v večjem številu in pogosteje in bomo skupaj preživeli marsikatero prijetno urico. Tudi na takih izletih se kujejo nova prijateljstva, večje medsebojno zaupanje in razumevanje, s čimer se krepi enotnost našega Kombinata! Za začetek si rezervirajte zadnji vikend v juniju, ko bomo organizirali naš prvi letošnji jzlet v hribe. O smeri in času izleta bomo pravočasno obvestili vse temeljne organizacije. A. Š. Tudi družinski proračuni poznajo skrivne pustolovske pod-račune. ★ ★ ★ Kovač, ki Ima svojo kovnico denarja, postane krojač usod. * * * Denar Je materializirano delo za materialiste In Idealizirano za Idealiste. * * * »Tl sl hlapec bolne materije!« ml Je dejal milijonar, ki nabira zdravilna zelišča. Bistri potomci ne ribarijo v kalnem Ivan Cimerman Bistri potomci so prava »šiba božja«, tudi za tiste, ki ne častijo nobenega, niti materialističnega boga. Radio govori o podražitvi piščančjega, ovčjega, telečjega in volčjega mesa. To sprejmem: volkovi so rekli svoje. Televizija -kaže slike o zanosu mladinskih delovnih akcij. Veselje za oči. Petkrat sem bil udarnik, potem pa sem udaril v zasebno obrt. Časopisi popišejo deset strani o Falklandskih otokih, pred nosom pa olje, kruh in bencin dražji. Pogleda me bistri potomec, pa reče: »Ati, ali si tudi ti dolžan kakšne devize teti iz Avstrije in stricu iz Amerike? Rekel si, da jim boš kupil neke reči, si jih kupil?« Osupnem. Seveda jim nisem kupil. Dolarje sem dal za cement, dobil sem ga na kredit. Na kredit imam avto, na kredit imam štedilnik, na kredit imam televizor in še nekaj kredita sem dobil, ker sem bil najbolj priden vračalec kredita med kreditnimi kreditniki. Vzor. Človek je naše največje bogastvo, a ni trdna valuta, razčlovečenje pa nima zlate podlage. ★ ★ ★ Zemljiško rento dobivajo zlasti lastniki zidanih vikendov za Izvensezonskl turizem. ★ ★ ★ Najbolj uspešen karambol dveh Evropejcev na Balkanu Je ka(v)sko zmaga, kadar oba priznata krivdo. ★ ★ ★ Pretapljal Je device v devize, pa so ga potunkall. Trgovina z belim blagom Je horizontala, ki ne trpi vertikalnih stališč. »Eeee, sinko, ti tega ne dojameš v vsej vzročno-posledični soo-dvidnosti. Jaz se nisem nič zadolževal. Denar od tete in strica sem vzel na varno.« »Madona mule,« si rečem poti-hem, »problem bi rad razkrinkal v globalu, mene pa poimensko obtožil. Sem jim jaz kriv, da so mi zaupali teh nekaj tisočakov?!« »Hočem imoti svojo sobo, sobo, sobo!« vrešči zvečer, ko ga vržemo iz televizijskega fotelja kjer prikazujejo pornografski film, kjer igrajo neke zahodno-dekadentne štorije z nagimi ritkami. Jutri ga čaka kontrolka iz matematike, tu pa - višje cene in gole ritke, »Dobil boš svojo sobo, tisto z balkonom, samo zidar in pleskar in vodovodni napeljevalec morajo priti. Kaj misliš, da sem kupil hišo zato, da bo v njej strašilo?« In za kreditno kreditne obresti dobim potihem kreditič. Vselim bistrega potomca v lastno sobo. To so prihajajoče generacije, krepki morajo biti, da bomo skupaj odplačali tistih borih dvajset milijard dolarjev. Ne smejo biti podhranjeni kot mi, ki nismo poznali tropskih sadežev iz nerazvitih dežel. »Aaaatil« mi šepne v nedeljo, ko je sonce v zenitu. »Ali bo ta hiši-, ca kdaj moja? Moja soba je nekoliko majcena!« Osupnem: med nama z ženo spi kot kitajski zid, čustva mi zavre, zdaj pa: celo hišo! »Bo, sinko, bol Leta 2000 bo čisto čisto tvoja. Ti boš moral odplačati le še zidarja, elektrikarja, keramičarja, tesarja in mogoče prinašalko mleka. Zdaj pa me lepo pokrij, če se prehladimo in nevarno zbolimo, bodo v banki žalostni. Ali pa bosta žalostna stric in teta, ki bosta morala plačati obrestno obrestne obresti od svojega, nam posojenega denarja. Prvenstvo ZTKO Ljubljana Moste- Polje končano, Mlini šesti Lestvica trim tekmovanja v velikem nogometu Lj. Moste-Polje 1. NOTRANJCI 18 14 1 3 56:15 29 2. PRAVNIKI 18 12 5 1 49:19 29 3. LJ. BANKA 18 12 2 4 43:17 26 4. PSIHIATRIJA 18 8 3 7 39:41 19 5. PAPIRNIČAR 18 5 5 8 35:43 15 6. ŽITO MLINI 18 6 3 9 44:45 15 7. OBNOVA DOM 18 6 2 10' 30:54 14 8. INTERNISTI 18 6 1 11 21:46 13 9. ZSMS MOSTE-POLJE 11 5 2 4 29:21 12 10. INTEGRAL 18 1 3 14 20:61 5 11. KOM PODJETJE 7 1 1 5 13:21 3 Vlado čop, kapetan bežigrajske ekipe, s priborjenim pokalom Bežigrajski peki prvi Sredi Junija se je bežigrajskim pekom Izpolnila vroča želja: osvojili so prvo mesto na nogometnem turnirju občine Bežigrad. Za dosego tega odličnega mesta so morali štirikrat zmagati. V pose meznlh stopnjah tekmovanja pa so zabeležili pri teh zmagah sledeče rezultate: Predtekmovanje 3:0, 3:0; polfinale 15:2 in finale 4:1. Na tekmovanju je nastopalo osem ekip, pokrovitelj pa Je bila ZSMS Triglav - Ljubljana Bežigrad. Tekmovalci pričakujejo, da bodo deležni večjega razumevanja In da bodo med tekmami Imeli od rekreacijskega aktiva Žita, ki bi že moral zaživeti, vsaj toliko sredstev, da bi sl kupili vsaj sendviče in kokte, morda še kakšno pivo po tekmah. Prijavnino so Jim plačali v tozdu, ostale stroške pa so poravnali sami. Kljub tej grenki kapljici pa ostaja ta uspeh zapisan kot eden velikih podvigov naših pekov, ki se odpovedujejo celo spanju, da lahko redno trenirajo. 0 tem so pisali že drugi. Čestitamo! Jeseni pa je že skrajni čas, da poenotimo razpršene sile na športnih poljanah In na osnovi enotnega programa začrtamo tudi dejavnost različnih rekreativnih športnih panog v Žitu. Medtoz- dovskl turnir v nogometu ali celo obnovljena Žlvlllada niso I0 privid. Le kdo bo prevzel nase pezo organizatorja. r ZA BRATSTVO IN ENOTNOST- A •antje krepkih nog in velike< i«r 'rca Vsako nedeljo, točno ob pol osmih zjutraj, pozimi ah poleti, v lepem ali pa v snegu, dežju in vetru, se na asfaltiranemt rokometnem igrišču v KS Urške Zatler pomerijo v malem nogometu: voznik viličarja Karabin, oejf, Nikola (oba iz Slu n ja), RTV mehanik Vlado iz Ložnice, dipl. ekonomist Janez, profesor Bojan, pravnik Vine in kovinotiskar Mišo (vsi iz Ljubljane), mizar Esad. vodoinštalater Iso m pek Hamdua (vsi iz Bihača) in kapetan I. razreda Dragan iz Lazarevca. To je dvanajsterica fantov in mož, starih od 22 do 44 let Združila in zbližala jih je ljubezen do športa Karabin. Isg. Nikola, Zdravka Bojan in Mišo na eni strani in Vlflffo. Esad, Janez, Dragan, Vine in Hamdija na drugi strani se na igrišču kot levi borijo za vsako žogo. Ko pa je tskme konec vsi skupaj zalijejo zmago s pivom, ne glede na rezultat in zmagovaloa Od leta 1974. se družijo vsake nedelje, bratsko in složno. Sploh ni dvoma: krepkih nog in velikega srca bodo še dolgo obdržali to - plemenito navado. Zaljubljeni v nogomet krepijo bratstvo in enot' nost, našo skupnost - kjerkoli so, doma ali daleč od rojstne hiše■ IVAN ŠUČUP , <____________________________ J V bežigrajskem glasilu ZBOR OBČANOV so Imena naših deiav' cev, pekov Iz tozd Pekarna Bežigrad, ki Jih moramo okrepiti * priimki, da se bo vedelo, kdo je kdo. Po vrsti so omenjeni: Niko1* Matoša, Mišo Matoša, Hamdija Begič, Iso Koplč, Zdravko čof Vlado Čop (kapetan) poleg naštetih sta bili v zmagovalni ekip1 tozda Pekarna Bežigrad, Dušan Obšteter In Stane Florjančič. Končan pomladni del v malem nogometu, Pekarne druge Žltovl tekmovalci so nastopali v pomladnem delu prvenstva zelo uspešno; saj so v končnem plasmaju zasedli v VI. ligi odlično 2. mesto. Uvrstitve so sledeče: 1. Prule, 2. Žito, tozd Pekarne, 3. Petrol, 4. Badminton, 5. Papirnica Vevče, 6. RTV Storitve, 7. Mladi, 8. NK Kodeljevo, 9. Sap Ceprom, 10. Izoilrka, 11. Puterlejeva, 12. Elektroobnova, 13. Krpan (- 2), 14. Iskra šP, 15. Dom Exim (-1) in 16. Saturnus A (- 6). Mati nogomet je priljubljena panoga naših mlinarjev Zahvala Zahvaljujem se vsem sodel^ cem tozda Blagovni promet' so mi ob smrti moje drage ^ f me stali ob strani, ji daro'' cvetje, izrazili sožalje in jo spr mili na njeni zadnji poti. Milica Pefi^