9. štev. V Kranju, 27. februvarja 4904. V. leto. GOR6JC6C Političen in gospodarski lisi. Vabilo na naročbo. «GORENJEC* stane za celo leto samo 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Krlvoverka — svetnica. S spisom, ki smo ga objavili pod gorenjim naslovom v 6. številki «Gorenjca>, nismo storili nič drugega, kakor seznanili naše ljudstvo z zgodovino »device orleanske*. To je storila tudi družba sv. Mohorja v svojih »Večer-nicah* leta 1866 in 1871. Pa vzemimo, da je družba sv. Mohorja premalo katoliška, da objavlja take spise, ki pišejo črez duhovnike, kaj pa potem «katoliška družba*, ki je priobčila v svojih 850. Površja imajo vsi ti otoki skupaj 882.447 kvadratnih kilometrov, prebivalcev pa blizu 45 uiihjonov. Japonska je torej glede obsežnosti polovico manjša nego Avstrija, prebivalcev pa ima približno ravno toliko. Imena večjih otokov se glase: Jeso, Sikok, Nipon in Kiusiu. Največji in najimenitnejši je Nipon, kajti na njeni so največje mesta in tudi cesarska prestolnica Jedo ali Tokio, ki šteje milijon duš. Za trgovino s Kitajsko pa je posebno važno mesto Nagasaki na otoku Kiusiu. Svet po japonskih otokih je gorat, in le ob morju se nahajajo večje ravnice, ki so prav dobro obdelane, a vzadi po hribih vedno zelenijo gozdi, večinoma raznovrstni borovci, itn reke, lavorike in vedno zeleni hrastje. Tukaj ob morju najdemo tudi največja in najlepša mesta, katerih prebivalci največ po ladijali občujejo med seboj, ker notranji svet je le težko pristopen, kajti lu se nahaja samo gorovje z visokimi vrhovi, večinoma ognjeniki, ki so vzrok mnogim potresom. Od vsega japonskega sveta je komaj polovica rodovitnega in še večinoma tega je poraščenega s temnimi gozdi. Japonci se namreč boje, da bi jim ne zmanjkalo drv, vsled tega ne puste gozdov izsekavati in zasajali so mlade gozde, j »redno je pri nas kdo mislil na to. Japonci so narod mongolskega rodu, ki si je med vsemi narodi ohranil najčistejšo kri in se ni nikdar pomešal z drugimi. Vendar pa prvotni prebivalci otokov le niso, ampak so se pred davnim časom sem naselili. Od prvotnih prebivalcev se je ohranil le del na Jesu in drugih manjših severnih otokih in se imenujejo Aimus. Svojo prvotno omiko so dobili Japonci od Kitajcev. Sami trdijo, da je bil prvi japonski vladar Kitajec, in da je za njim prihajalo čimdalje več Kitajcev na Japonsko. Neka stara pravljica pripoveduje, da je kitajski cesar okrog leta 200 pr. K. poslal po svetu tristo mladih zakonskih dvojic ter jim naročil, naj zvedo za kak pripomoček, ki PODLISTEK. Žreb naj odločil Osnovna slika*; z m urilonskega bojišča. I. Zbudila se je iz težkih, strašnih sanj, vsled katerih ji je bil utrujen, upehan in obnemogel še ves život. Pa kaj je to V Roki sta ji z nekim, ne preveč trdim povojem, toda tesno zvezani skupaj spredaj in tudi nogi ji drugo 1i drugi tesno stiska neka vez. Jn kakšna ji je postelja? To ni njena navadna postelja ob beli steni poleg okenca, skozi katero jo je vsako jutro tako prijazno pozdravljalo razno vrtno drevje in cvetličje* ampak debela mehka blazina, razgrnjena po tleh, io stena ob njenem ležišču ji je poševno napeto sivo platno, ki je le slabo razsvetljeno od medle luči, prihajajoči; od tam nekod iz nasprotnega kota, kjer se sliši neko tuje polglasno govorjenje. Oči so ji še napol zaprte in še ne ve dobro, ali sanja ali bdi. Ker leži na hrbtu s kvišku obrnjenim obrazom, glavo počasi zasuče proti oni strani, odkoder ji lastijo na uho neznani šepetajoči glasovi. Oči seji razširijo in gledajo nepremično, neverjetno . . . Kri ji zastane v žilah in po vsem životu jo spreleti mrzla zona, zona strahu in groze, kajti komaj štiri korake od nje sede na po tleh razprostrtih blazinah in preprogah ob nekoliko vzvišenem prostoru, na katerem stoji brleča svetilka, sa-movar in nekaj praznih čaš za kavo in drugo pijačo, ♦ rije turški častniki, katerih obraze je že enkrat videla. Toda kje, kdaj ... Nt se mogla spomniti. Oči seji zapro *) O.saovna slika — Skica. bi človeku podelil telesno ncumrljivost. Med potovanjem so prišli na Japonsko in ni jih bilo več nazaj. Leta 51) po Kristusu so učili Kitajci Japonce Konfucijevih naukov. Leta 548 pa so drugi duhovniki s Kitajskega prišli oznanjevat Budovo vero. Obe veri sta na Japonskem razširjeni, zalo je potrebno, da jih nekoliko opišemo. V šestem stoletju pred Kristusovim rojstvom je živel na Kitajskem Konfucij. Govoril je le o nekem nevidnem Bogu. ki biva v nebesih. Drugega ni vedel o njem nič povedati. Največji čednosti sta pravica in modrost; toda človek ima pet čutov, ki ga zapeljujejo in odvračajo od teh lepih čednosti. Res z lepimi nauki je svoje rojake napeljaval. kako naj se varujejo izkušnjav, naj spoštujejo samega sebe, svojega bližnjega, stariše in prednike, cesarja in Boga. Spoštovanje mora človek imeti tudi do starih ' šeg in navad ter celo do starih prednikov iu vraž. Ljudje so vedno isti nekdaj in sedaj, in kar je bilo nekdaj dobro, mora biti dobro tudi dandanes. To je vzrok, da se Japonci | tako trdovratno drže starih navad. Vse svoje nauke je Konfucij zbral v posebno knjigo, katera služi Kitajcem in j Japoncem kot sveto pismo. Druga zelo razširjena vera na Japonskem je budizem, ki se je v prvem sioletju po i Kristusu zatrosila iz Indije na Kitajsko in od tam — kakor že rečeno — na Japonsko. Ruda je živel v šestem i stoletju pred rojstvom Kristusovim. Po indijski veri se človek zopet in zopet rodi. A ker je toliko revščine in drugih nadlog na svetu, bi bilo bolje, da bi se nikdar ne i rodil, ker pa tega ne more storiti, naj vsaj gleda, da se ne bo zopet rodil. Jedina pot do sreče je čisto brezgrešno življenje. Dalje je učil ljudi, naj se tdržo pregrešnega po- , željenja in vsega posvetnega veselja ter naj ljubijo svojega i bližnjega. Bolj ko se bo človek vzdržal posvetnega veselja, prej bo rešen nadlog, ne bo se več rodil, kajti s telesom i bo umrla tudi duša. Najbolj razširjena vera po vsem Japonskem je stara domača vera «Simbo». Kot najvišje božanstvo se smatra i solnce, kateremu se izkazujejo božje časti! _ za nekaj časa in potem zopet odpro. A pošastne podobe turških Častnikov ne izginejo in njih šepetajoči glasovi ne utihnejo. Častniki sede tako, da vidi obraze vseh treh in sicer dva od strani in enega, ki sedi zadaj v sredi, pa naravnost v obraz. Med prvima dvema je prostor, skozi kateri se vidi na čudno mizo in skozi kateri od tam pada medla | svetloba nanjo. Vscdli so se bili brezdvomno tako zaradi tega, da bi takoj zapazili, ako bi se ona prebudila ali j poskušala se oprostiti vezi. Ker pa svetloba brleče svetilke le s slabimi žarki prodira do nje in ker so častniki ravno takrat zatopljeni v živahen pogovor, nobeden izmed njih «ie zapazi, kako dna obrne svojo lepo glavico proti njim in jih gleda z velikimi odprtimi očmi . . . Revica bi gotovo glasno in bolestno zakričala od groze, ali tako nago in nepričakovano strašno presenečenje ji je stisnilo grlo s tako močjo, da so v njem zastali vsi njeni obupni glasovi, ki so silili ven, in je nekaj časa ležala mirna in trda kakor mrlič. Ko pa so se pred j njo sedeči častniki z divjimi in zopernimi obrazi, na katerih vsakem se je bralo sto in sto najgrozovitejših hu- ! dodelstev, še vedno mirno pogovarjali kakor prej in ker ni nobeden stegnil proti njej ne roke ne krive sablje, pride zopet k sapi in mislim. Predramila se je popolnoma iz nezavesti in omotice ter spoznala, da je vjetnica turških častnikov v turškem vojnem šotoru. In dasi še mlada in neizkušena, se je naglo uverila tudi o tem, da bi zastonj kričala, prosila usmiljenja in klicala na pomoč tu med samimi oboroženimi turškimi vojaki, tu, sam Bog ve, v katerem kraju, in sprevidela je, da je najboljše zanjo, ako ostane mirna V Kranju, 27. leliriivarja. V avstrijski delegaciji je vojni minister Pitreich zagovarjal temeljito enotnost armade in prosil, naj politični boji ne postanejo taki, da bi zanesli razpor v armado. Dalje je rekel: »Skrbeli bomo za to, da se armada odtegne tem bojem; toda potrebujemo podpore politikov na shodih in vplivanje na časopisje.* Utemeljeval je svoj tajni ukaz, ker ni vzroka, da bi se častnik ne smel oklepati narodnosti, iz katere izhaja. Glede očitanja, da minister za podčastnike ne zahteva znanje nemščine, se je minister skliceval na dosedanji običaj in na potrebo dobrih, fizično in moralno zdravili podčastnikov, za kar so najbolji kmetski sinovi. Slednjič je zagovarjal dvoboj in častna razsodišča. Nato se je sprejel izvenredni vojni proračun, v katerem se dovoljuje 15 milijonov za nove topove. Za našega kmeta. Proračunski odsek avstrijske delegacije je rešil resolucijo glede orožnih vaj za kmetske rezerviste. Izrokla se je želja, naj bi se za časa žetve, t. j. od 15. julija do konca avgusta rezervisti iz kmetov, iz-vzemši rokodelce, ne klicali k orožnim vajam. — Resolucija glede povrnitve potnih troškov rezervistom in bram-bovcem se je izročila vladi v blagohotno upoštevanje. Tudi se je pozvala vlada, naj poizveduje, ali bi ne bilo mogoče dati družinam k orožnim vajam poklicanih rezervistov primerne podpore. Iz Srbije. Veliko presenečenje je vzbudila odredba ruske vojne uprave, vsled katere se tisti srbski častniki, ki so bili zapleteni v Nišu v zaroto proti morilcem kraljeve dvojice ter bili vsled lega odpuščeni iz srbske armade, sprejmejo v rusko armado. Na srbskem dvoru si ne morejo tolmačiti tega pojava. Iz Macedonije. Albanci so se vzdignili iz dveh vzrokov: ker se tirja od njih desetina in vojaki. Dosedaj jim obojega ni bilo treba dajati. Upor se je začel v Mitrovici tt r se je naglo razširil na Skoplje, Prizrend in Djakovo. Ker je to neposredno na avstrijski meji. se Turška boji, da bi začela posredovati Avstrija. Vsled tega je v nemirne kraje odposlala okrog 7000 mož. Topničarji kakor da bi spala ali pa še ležala v omotici. Zato zopet počasi obrne glavo v prejšnjo lego, ne da bi njeni čuvaji to zapazili. Da se je njeno prebujenje in spoznanje njenega obupnega položaja izvršilo tako tiho in mirno, pripomoglo je k temu razun navedenih okoliščin gotovo mnogo tudi to, da je bila zvezana. Ako bi bila prosta, bi najbrž začela gibati z rokama in nogama in bi se še morda vsedla na posteljo, kar bi seveda več ne moglo ostati skrito turškim častnikom. Vezi na rokah in na nogah pa so jo precej pri prebujenju opozorile, da se godi nekaj nenavadnega ž njo in so jo tako pripravile do opreznega zavedanja in opazovanja onega, kar je bilo okoli nje. Ležala je zopet vznak z zaprtimi očmi, a po glavi so ji šumele in rojile najstrašnejše misli, da je bila mnenja, da ji morajo zavreti možgani, srce ji je glasno toikio kakor bi ji hotelo prekljuvati prsi, in život se ji je tresel ves kakor da bi jo bili ravnokar potegnili iz zamrznjene vode. Zdelo se ji je, da leži živa pokopana v tesni rakvi globoko pod zemljo, da sliši gori nad seboj srečno se smejoče ljudi, ki pa je nočejo odkopati in rešiti; zdelo se ji je, da jo vlečejo v harem, da jo pohotno gleda grd turški starec in jo nesramno nadleguje, a ker se mu ona noče zlepa vdati, jo spet vlečejo ven na morišče, in zdelo se ji je, da šviga peklenski ogenj iz zemlje ter bruha na njeno površje na stotine, na tisoče najostudnejših in naj-grozovitejših pošasti v podobah oboroženih Turčinov, ki se drve na vse strani po mili bolgarski domovini, poži-gajoč in moreč, in zazdi se ji, da so že tudi k njej pridivjale te pošasti ter jo začele sekati in suvati s sabljami in noži! . . . _ Konec pride. 83 in konjeniki so odšli v Mitrovico. — Ruska in angleška vlada sta dogovorno resno posvarili turško in bolgarsko vlado, naj obe vladi udušujeta stremljenje vojnih strank v obeh državah. Dopisi. Is Sore. Dobro so začeli, ker hočejo častnim občanom voliti vsakega še tako neznatnega župnika. Tudi pri nas se je v naši občinski seji minulo nedeljo sklenilo, naj se izvoli častnim občanom prejšnji župnik Hiersche, ki pa nikakor ne zasluži te časti. Dokaz temu je, ker je cela občina razen nekaj kimovcev po koncu. Kaj je vendar dobrega storil Hiersche? Občani, ali se ne spominjate cerkve na Jeperci. Nek list ga je enkrat že spomnil na to, ker sam ni videl, toda cerkev je še vedno sušilnica za perilo. Ni sicer bogata, pa vseeno romantična ali znamenita je cerkev na Osojniku. Pred sedmimi leti je udarila strela v zvoniku, kateremu je zgorela streha. Kdo se jo je usmilil, da jo je pokril kakor pasjo uto, tega sicer ne vem, pač pa mi je znano, da Hiersche gotovo ne. Poprej sloveč Osojnik je sedaj zapuščen. To je zasluga Hiers beta, ki naj bo častni občan Sore. Nabralo bi se preveč malenkosti za njegove zasluge, da bi se mogel voliti tak človek častnim občanom. Vi, kmetje, seveda ne veste mnogo, če pa hočete, Vam prihodnjič povem še kaj več. O drugem izvoljenem ni vredno, da bi govoril. X. Is Šmartnega pod Šmarno goro. Na občnih zborih prostovoljnih gasilnih društev tukajšnje občine je bil načelnikom za leto 1904 izvoljen zopet nadučitelj g. Franc Lavtižar, ki je bil — kot ustanovnik vseh treh gasilnih društev — tudi imenovan častnim članom vseh treh gasilnih društev. Podnačelniki so: Gregor Jeras za gasilno društvo v Gameljnih; Ivan Jerala za gasilno društvo Šmartno pod Šmarno Goro - Tacen in Josip Lavtižar za gasilno društvo v Pirničah. Ker si imenovana gasilna društva zidajo svoje »gasilne domove* v Tacnu, Srednjih Gameljnih in Gornjih Pirničah, kateri bodo tekom prihodnjega poletja s primernimi slavnostmi izročili njihovemu namenu, usojajo si že zdaj bratska društva na to opozoriti ter jih pod geslom esede nam pri tem silijo pod pero, a jih ne smemo in zbog dostojnosti ne maramo opisati, kaj je vrhulega vse še počel s kuharico in njeno sestro. Njemu podložnim ženskam je prigovarjal, da naj izjavijo, ako bodo vprašane, da je kakšen učitelj ali uradnik oče njegovega otroka. V enem slučaju je sploh zahteval, da se njegov brat, ki je bil oženjen, naznani kot nezakonski oče. 7jc ta dejstva bi zadostovala do popolne obsodbe dotičnega. Vendar podamo še nadalje vzrok in ta je, da je, akoravno mu je bilo piepovedano od višje oblasti skupno živeli z njegovo « ljubico*, prisilil taisto, da je zopet prišla k njemu »streči* in jo je pri vsaki priliki, ako mu je predbacivula njegovo življenje, javno pretepaval in opsoval z nesramnimi psovkami. Seveda mu ni zadostovala ta stara ljubezen, temveč je iskal še druge ljubice. Dalje pravi ona obširna pritožba, daje župnik kljub temu, da že komaj hodi, uganjal razne stvari tudi drugod. Od žensk si je izposojal kak «Andenken», ki je obstojal iz las (V!) itd. Uganjal je vrhutega še take stvari, ki pač ne spadajo v javnost in katerih ne smemo zapisati, ker bi bili zaplenjeni. Vprašamo sedaj celi svet, posebno pa fa-rane šmiheljske tare, niso bili možje opravičeni proti takemu duhovniku vložiti pritožbo že zaradi teh vzrokov? Vemo, da bo občna obsodba izrečena v naš prid in v prid pritožiteljev. In take stvari, katerim noben dostojen človek ne more pritrjevati, je uganjal naš dušni pastir Ivan Govedič, ki si sedaj drzne porabili deco, da bi se očistil pred farani in sramotil ter obrekoval farane-Slo-vence! Bili smo tihi. Nihče ni vedel, kakšen je župnik Ivan Govedič, tudi prosto ljudstvo ni vedelo zato: mi, ki smo za vse to dobro znali, smo molčali, kakor grob, ker nismo hoteli, da bi se reklo: šmiheljski farani so proti duhovščini. Pokličemo na krov prejšnje gg. kapelane, kakor Vinka Cepina, Karola Preskarja, Krnesta Trstenjaku, Franca Loma kakor tudi sedanja dva in druge gg. duhovnike, ki so imeli in ki imajo še vedno priliko s šoštanjskimi Slovenci in z ljudstvom občevati okoli po I ari, iti jih vprašamo, je li smo Slovenci — barabe, kakor nas je iz prižnice psoval g. župnik; je-li smo mi nasprotniki in soviažniki duhovščine in videli hočemo, kdo bo ostal ob-rekovalec in lažnivec ter zaničevalec duhovskega stanu. Da se šoštanjski Nemci potegujejo za naklonjenost župnika, je samoumevno, kajti za to naklonjenostjo tiči političen vzrok, ker upajo Nemčurji pri prihodnjih občinskih volitvah zmagati s pomočjo Ivana Govediča. Ne zavidamo torej nikogar za naklonjenost našega dušnega pastirja. Poživljamo pa gospoda Ivana Govediča. da naj vloži proti temu članku tožbo in ne morda popravek in videli bomo, kdo bo dobil klofuto, kakor se on baba s prižnice. Pripomnimo, da je okoluosti razkošnosti in ljubavnih posledic njegova ljubica in kuharica opisovala mnogim ljudem in njene trditve dokazala s pismi, izvirnimi od Ivana. Kaj porečejo k takemu duhovskemu tovarišu gospodje v Mariboru? _ Telovadno društvo »Gorenjski Sokol". Bratje! Sokoli! Kličemo Vas, bratje, k drugemu vsesokolskemu sestanku, k prvemu jasnemu dokazu naših teženj, naših uspehov in napredka, k II. vsesokolskemu taboru v Ljubljani v dneh 16., 17. in 18. aprila 1904. Bratje, ne samo živo hrepenenje, da privijemo brat brata na slovanska prsa, da odkrijemo drug drugu vznesene misli, ne! ne samo to nas sili k bratskemu sestanku, ampak nova doba, doba preporoda slovenskega Sokolstva zahteva od nas, da pokažemo nesokolski slovenski javnosti sadove svojega kratkega, a resnega delovanja ter začrtamo tako javno točno svojo pot k našemu visokemu cilju, da ohrabrimo tako ne samo sebe, ampak tudi druge ter jih tako privabimo v naš sokolski krog. Zato, bratje, Vas kar najsrčneje vabimo, da pripomorete vsak po svojih močeh, da bode ta vspeh kakor mogoče velik, da hodu tako velik, da bode še v doglednem času naša sokolska organizacija preplula tudi najoddalje- nejše kote slovenske zemlje, da bode poslala last, jednaka last vsega naroda. Upamo, da sc ne obračamo k Vam zastonj, upamo, da se v kar največjem številu odzovete našemu bratskemu vabilu tako, da bode naše društvo častno izpolnilo delež svoje sokolske naloge. Na svidenje torej pod praporom sokolskim, na svidenje na drugem sokohkem taboru. Na zdar! Odbor. Nekaj določil glede javnih nastopov. Ako hočemo izpolnjevati svojo nalogo popolnoma, moramo odstraniti vse one napake, na katerih še bolehajo naša društva, t. j. nerednost in misel nesokolsko. misel, katere so polna samo kričava usta, katero predoči uekateinikom že sama rdeča srajca, za katero pa srce ne zna. Opozarjamo todaj še enkrat vse brate Sokole, da hočemo vzdržavati vse svoje sklepe brez ozira; vsaj smo trdno prepričani, da oni pravemu Sokolu niso ni kak o novo. težko breme, ampak, da so — še predno smo bili primorani jih skleniti -- vsem pravim sokolskim bratom sveta narodna dolžnost, katere bi ne bilo treba sklepoma javno pribiti, ako bi bili vsi odkritega, resničnega sokolskega mišljenja. Toliko, da ne bode kdo pozneje morebiti razžaljen, ako mu bode za-branjeno javno nastopanje. Sklepom III. odborove seje dne 4. februvarija t. I. j določujemo po § 15. društvenih pravil: a) Javnih nastopov v sokolske m kroju se smejo udeleževati samo oni bratje, ki redno obiskujejo v to določene ure redovnih vaj. Skrajni čas je že, da bratje Sokoli sami uvidijo, da je toliko časa nemogoč vsak vzoren nastop, dokler niso vsi jednako izvežbani v redovnih vajah: to izvežbanost . pa je možno doseči le z rednim pohajanjem redovnih vaj. Ure, določene za vadbo redovnih vaj, se bodo pravočasno naznanile po poli, v telovadnici in v »Gorenjcu*. b) Udeležiti se javnih telovadb imajo pravico samo redni telovadci. (Islo velja tudi o prostih vajah.) Kakor smo že enkrat povdarjali, se nočemo ponašati z bleščečimi uspehi navideznega dela, ampak I smo zadovoljni s skromnim nastopanjem, o katerem pa lahko trdimo: to so uspehi neumornega, rednega delo- I vanja celega leta, večih let. Kdor drugače misli, ni Sokol. Kdor pa je istih misli, ve, kje ga pričakujemo z odprtimi rokami. S tem hočemo uničiti sijajno, toda perijodično. j simptomično delovanje naših sokolskih društev; le Vgpehi trajnega, resničnega dela naj pokažejo javnosti, kako je naše delo, kaka je naša misel, naš polet! c) Tekmovalnih telovadb se smejo ude-j ležiti samo oni, o katerih se je vaditeljski zbor prepričal, da so zato popolnoma zmožni, izvežbani, injimje dovolil s tem udeležbo. Vse te določbe se uveljavijo v polnem obsegu z dnem 1. marca 1904 ter veljajo toliko časa, da odbor ne uvidi potrebo njih premembe. Izjem v nobenem slučaju ne pri-poznamo, vsaj smo vsi jednaki; samo oni bratje, ki niso stalno v Kranju, se oproščajo njih obveznosli za čas, ko se mude drugod. Bratje! Sami po svojem prepričanju ste volili odbor, zato upamo, da bodete sklepe odbora smatrali resnim in jih ne prezirali tako, kakor so lo storili nekaterniki lansko leto. Podpišite se na poli, katera bode tekom par dni krožila med Vami, vsi oni, kateri se mislite v sokolskcm kroju udeležiti vsesokolskega sestanka v Ljubljani. Bratje, o katerih je vaditeljski zbor prepričan, da bi lahko telovadili, dobe od istega še posebne pozivnice. Na zdar! Novlčar. N a Gor « nj ske m. Osebne vesti. Upokojen je c. kr. davkar v Kranjski gori, g. Peter Vavpotič. — Prestavljen je c. kr. evidenčni geometer g. Henrik Hrovatin iz Logatca v Radovljico. Vsiljevanje klerikalnih časnikov je postalo v zadnjem času — kakor se nam poroča z Gorenjskega — že neznosno. Naši politični, za vsak čut poštenosti in dostojnosti že popolnoma topi in nedovzetni duhovniki po-nujejo in vsiljujejo svoje lažnive, obrekljive in umazane cunje a la «Domoljub» in »Slovenec* na prižiiicah, v spovednicah, pri velikonočnih izpraševanjih in po raznih javnih prostorih brez studa in srama, kakor Jud svoje slabo blago. In kakor Jud oddaja včasih svoje ničvredno blago za vsako ceno, tako so naši črni kramarji vsilili umazanega »Slovenca* nekaterim kmetom za letno naročnino po 6—8 gld. Nekatere gostilne in društva pa niso naročene na »Slovenca« že več let, a ga še vedno redno dobivajo. Ravno tako je tudi z »Domoljubom*. Kjer ga ne morejo izpečati za denar, tam ga naroče in plačajo petični župniki sami. — Slovenski narodnjaki in rodoljubi, ako vam je kaj na tem, da naši klerikalni janičarji popolnoma ne omrežijo našega ljudstva in mu kakor pajek muhi ne izsesajo zadnjih življenskih moči, ganite se in ne glejte s prekrižanimi rokami na te najhujše zatiralce slovenskega naroda! »Klin s klinom* bodi vam geslo in na delo! Blage žene spomin. Dne 17. januvarja 1.1. je po dolgi bolezni v Kranju umrla g. Jera Zorman kot vdova-zasebnica. V svoji mladosti je bila zelo pridna in varčna 85 i potezami popisan obupni položaj macedonskih Bolgarov in satanske grozovitosti, ki jih kruti Turki počenjajo na I tem, še pod njihovo vlado se nahajajoči m slovanskem narodu. Podrobnosti, ki jih je pisec izpustil med posameznimi točkami, si razumni čitatelj lahko sam misli. Povest popisuje žalostne dogodke v opustošeni vasi, dogodke vjetih bolgarskih deklic in pojasnuje, kakšna usoda je zadela sorodnike najlepše ujetnice Dobrilke in kaj se je ž njo godilo še pozneje. — Bolgari so manjAa veja velikega slovanskega narodnega drevesa in govore jezik, ki je močno podoben hrvaščini aH slovenščini, tako da jih lahko razume vsak Sloven c. V zadnjih letih je tudi na Gorenjskem med železniškimi delavci v Bohinjski Bistrici in na Hrušici več sto macedonskih Bolgarov, katere pa tu navadno imenujejo le Macedonce. Ti so kot delavci zelo marljivi in vztrajni; žive pa jako trezno in skromno. Iz naše povesti naj Gorenjci spoznajo, v kakih neugodnih in nesrečnih razmerah so bili rojeni in Mongolsko "mULs MANDŽff f Jhtnjkttlz, ter si je vsled tega prihranila precej iepo premoženje. Akoravno je pred par leti iz gole dobrosrčnosti in še »mod živimi* menda 10.000 gld. izročila svoji nezakonski sestri in svojemu nezakonskemu bratu — je z ozirom nato, ker je sama poskusila, kako se hudo godi revežem — glasom svoje oporoke zapustila večino svojega premoženja, in sicer desettisoč (10.000) K revežem mesta Kranj, štiri-tisoč (4000) K d i j a š k i kuhinji v mestu Kranj za dijake kranjske gimnazije in d v a t i s o č (2000) K b o 1 n i š n i c i v mestu Kranj; — pri vsmi tem pa ni pozabila na sorodnike svojih možev in na župnijsko cerkev v Kranju. Umrl je v četrtek popoldne v Kranju trgovec g. Matej Rooss, ki je bil občespoštovan in ljubezniv mož in oče tukajšnje narodne rodbine. Pogreb se je vršil danes popoldne ob mnogobrojni udeležbi. Narodna čit. seje udeležila istega z zastavo, čit. pevci so zapeli dvoje ganljivih žalostink. N. v m. p.! «2reb naj odločil* Pod tem naslovom smo z današnjo številko »Gorenjca* v podlistku začeli priobčevati več poglavij obsegojočo povest, v kateri je z glavnimi vzgojeni ti siromaki ter naj imajo odslej več kristjanskega in slovanskega sočutja zanje kakor tudi za druge bolgarske nesrečneže tam doli v daljni Macedoniji. Biserna poroka. Dne 9, t. m. je obhajala na Prevojah pri Brdu zakonska dvojica 87 letni posestnik Valentin Kurent in njegova 83letna žena Doroteja biserno poroko. Cerkvena slavnost se je vršila kakor pred 60. leti v župni cerkvi na Brdu, kjer je gospod župnik Debelak iz Št. Jurija imel presrčen govor na srečni zakonski par, katerega je potem poročil. Oddelek domžalske godbe je spremljal svatovski izprevud, okrog 60 po številu, tako v cerkev, kakor tudi na potu domov Pri pojedini, ki se je vršila v z zastavami okrašeni slavljenčevi hiši so potem fotografirali goste. — Slavljenec je bil več let občinski odbornik. Svoj čas, ko v naših krajih se ni bilo železnice, je prevažal razno blago v Trst, Gradec in na Dunaj. Oba slavljenca sta še čila in krepka. Imela sta 13 otrok, od katerih jih živi še osem. Cesar je poslal povodom biserne poroke slavljenčem« večjo denarno podporo. sr Kako le lahko spozna klerikalne občinske može ? Neka uradna oseba je prišla v klerikalno občino na Gorenjskem ter vprašala ondotnega liberalnega gostilničarja, ki se je bil šele pred kratkim -izprcobmil iz klerikalca, kateri so v občini novoizvoljeni občinski odborniki, da mu bodo podpisali neke uradne listine. «Te bodete pa prav lahko našli,» mirno odgovori vprašani gostilničar. • Pojdite po vasi, in katerega kmeta z najbolj neumnim obrazom bodete srečali, tisti je gotovo občinski odbornik. Saj veste, da naš lajmošter ne trpi pametnega in razumnega človeka v občinskem odboru, ker bi z ljudmi take vrste ne mogel vladati občine kakor bi on hotel. Zato si je dal izvoliti za občinske može najncvednejše in najneumnejše kmete, ki ne znajo in si tudi ne upajo kake stvari po svoje misliti in pievdariti, ampak misli zanje le lajmošter, kmetje pa mu s svojimi slamnatimi glavami udano in slepo le — kimajo!* «Legionarji.» narodna igra, spisal V v. Govekar, se igra jutri popoldne ob 3 uri, bržčas zadnjič v sezoni. Zvečer se pa poje krasna, velika opera »Afričanka*. Opozarjamo torej vrle Gorenjce na ti dve predstavi. — Kakor čujemo, igrajo tudi naši vrli diletantje »Legionarje* dne 25., 26. in 27. marca t. 1. v korist naši dijaški kuhinji. Trgovinska in obrtna zbornica se je v svoji seji od dne 23. t. m. bavila s predlogom ravnateljstva obrtne strokovne šole v Ljubljani, da naj se ali zviša po zbornici že dovoljeni prispevek za štipendije revnim, podpore vrednim učencem napomiuanega zavoda za 600 K, ali pa naj se že določena svota posameznih štipendij zniža, ker je letos vsled deželnozbdrske obstrukcije izostala deželna podpora. Svetnik C. Pire toplo priporoča zvišanje prispevka, da ne bodo vsled brezvestne klerikalne obstrukcije trpeli ubogi in marljivi dijaki, ki so navezani na te ustanove in bi morali ostaviti šolo, ako bi se jim štipendije odtegnile ali znižale. Svetnik J. Baumgartner predlaga, da naj se podpora zviša le za 300 K, a ko še svetnik L. Frirsagcr priporoča zvišanje za 000 K, sprejme zbornica ta predlog z veliko večino. — Iznova se izvolijo predsednikom J.Lenarčič, podpredsednikom F. KoII-niann in provizoričnim predsednikom J. Baumgartner. Za zbornične zastopnike pri konus, obravnavah radi zagotovitve vojaških naturalnih potrebščin se določita svetnika V. Majdič in J. Schrev, v industrijski svet pa se odpošlje zbornični predsednik J. Lenarčič. — Velike važnosti je bila zadnja seja trgovinske in obrtne zbornice, ker se je v isli napravil važen korak za ustanovitev višje trgovske šole v Ljubljani. Ker je potreba takega zavoda za razvoj slovenskega trgovstva vedno nuj-nejša. je predsedstvo predložilo zbornici v pretresovanjc po zborničnem tajniku dr. V. Murniku sestavljeni in po združenih odsekih odobreni organizacijski statut za višjo trgovsko šolo. Nemška zbornična člana J. Baumgartner in K, Luckmann sta izražala dvome o potrebi trgovske šole in o mogočnosti iinanciranja ter se zlasti pritoževalo, da se je v učnem načrtu premalo oziralo na nemški jezik. Predsednik Lenarčič, tajnik dr. M urni k ter svetnik Pire so ometavali neopravičene pomisleke in neosnovane šovinistiške pritožbe nemških članov, na kar je konečno zbornica po neznatni spremembi § 8, soglasno in en bloc sprejela vse druge točke organizacijskega statuta. Blago srce. Da naš prečastiti ni posebno nežnih čutil, o tem smo že dolgo uverjeni, da pa je tako nizkotnega srca, kakor hočemo pokazati, tega bi niti na njegovem obrazu ne brali. Naš »Sokol* je priredil tudi letos svojo maskerado in pri dekoracijskih delih je pomagal postreščekov sin-jurist. Ker pa dekoracije niso bile po volji prebivalcem kranjskega farovža, zaletel se je naš blagi prečastiti do njegovega očeta z grožnjo, da bode sina zatožil na Dunaju, ako bode slikal take stvari. Da je Koblar kaj takega zmožen, o tem se skoro ne drznemo dvomiti — omnis Aristippum decuit color! Kajne, Tone, in naj bode še tako umazana!? Popravek. V zadnji številki na strani 76. v četrti vrsti od zgoraj, prva kolona se ima glasiti »pri Mei-ningerjih* in ne »pri Mannheimerjih*. Drobiž s Gorenjskega. Častno svetinjo za štiri-desetletno službovanje je dobil mlinarski pomočnik Jakob j Tavčar v Železnikih. - Cesar je pomilostil 6 kaznjenk v begunjski kaznilnici. V Kranjski gori je padlo letošnjo i zimo snega že 5*70 metrov. Toliko ga že ni padlo od I leta IH70., kakor je zaznamovano na Razingerjevi go-i stilni Podkorenom. Križem sveta. Vol požrl 460 kron. V VVelsu je hotela neka kmetica j kupiti pri ondotnem oskrbniku dva vola. Ko je šla s po-I sestnikom v hlev, da bi si ogledala vola, ji je padla iz rok, ne da bi opazila, denarnica, v kateri je bilo 460 K. Sele, ko je prišla žena na cesto, je zapazila, da nima denarnice. I Hitro je stekla v hlev, kjer je iskala denar. A kako se je ustrašila opazivša, kako se jeden izmed volov ravno davil nad jednim delom denarnice. Ostali del, kjer je bil shranjen denar, je vol že požrl. • Zvezda,* izobraževalno, zabavno in podporno dru-I štvo na Dunaju je imelo svoj občni zbor, na katerem se je izvolil odbor. Društvo je priredilo 9 zabav in 3 izlete. Podpore je prejelo več Slovencev in Slovenk. Dohodkov je bilo 1003 K, troškov 451 K. Društvo je tudi to leto lepo napredovalo._ Dalje na strani 87. " Rusko-japonska vojna. Danes prinašamo sliko bojišča rusko-japonske vojne, da tako ustrežemo želji cenjenih naročnikov. Rusko brodovje je pokazalo, da je popolnoma kos sovražnemu. Najnovejša poročila poročajo o sijajni zmagi ruskega brodovja pred Port Arturjem. Uraduo se poroča, da je japonska vojna mornarica znova napadla Port Artur, a je bila grozovito poražena. Štiri | japonski parniki in 2 transportni ladji so se potopile. ; Zlasti se je odlikovala ruska oklopnica različnih umetniških razglednic. Pošiljajo se le cele serije po sledečih cenah (vštevši poštnino): 60 (6 razi.) 440 K, 600 (6 razi.) 39*0 K. Ker je čisti dobiček namenjen za priredbo društvene razstave, pričakuje podpisani odbor prav obilnega povpraševanja po edinih umetniških narodnih razglednicah. Bojišče v Vzhodni Aziji. V založbi I. Blaznika nasl. v Ljubljani je izšel v več barvah izdelan zemljevid bojišča v Vzhodni Aziji. Cena 20 vin. Dražbi sv. Cirila in Metoda v korist se prodaja po vseh trgovinah pralno milo družbe sv. Cirila in Metoda, čegar kakovost presega vse dosedanje vrste mil. Z ozirom na prepolrebno družbo sv. Cirila in Metoda, se prosi vse prijatelje družbe sv. Crila in Metoda, zlasti zavedne slovenske gospodinje, da poskusijo to milo ter se prepričajo o njega kakovosti. Listnica uredništva. Dopisniku z Bleda in Boh i d j«: Pride prihodnjič. — Dobitniku iz Selc: Za to številko prepozno došlo, porabimo v naslednji številki. — Dopisnik »Jet.» v Šoštanju na ŠUjarsLem: Dopis prejeli, pa prepozno za to številko. Priobčili ga bomo v 10. številki. Prosimo vedno zanesljivih, verodostojnih poročil. — Pošiljatelju članka »Nazaj v cerkev.'*: Vas članek smo morali na nekaterih me&tih nekoliko ublažiti, ker je prehud. Pride v kratkem na vrsto. — Gospod Čistoslav Presestnik: Vaš podlistek pride v eni prihodnin številk na vrsto z malimi izpreincnbami. — Gospodu dopisniku iz Poljan nad Škofje Loko: Uvodni članek v 10. številki. — Dopis iz Škofje Loke za to številko prepozno došel. Pride prihodnjič. Iskrena hvala vsem cenjenim gg. dopisnikom. Se priporočamo za nadalje! MT* Ima* v kleti »ti več sto hektolitrov pristnega belega in črnega vina, nekaj fine rakije in brinovca ter namiznega olja lastnega pridelka. — Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni. » Ivan Poj man posestnik in trgovec, Vodnjan-Oignano (Istra). IVetužniin srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je miš dobri, iskreno ljubljeni, nepozabni oče, oziroma tist in stari oče, gospod Matej Rooss trgovec previden s sv. zakramenti i\ umirajoče po dolgi, zelo mučni bolezni v 68. let i svoje dobe ob 3. uri popoln-dne mirno v Gospodu zaspal. Pogreb preljubega ranjcega bode v soboto, dne 27. t. m. ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti na I ikajstio pokop disče, kjer se bo položilo v lastno »akev. Sv. mase zadušnice se bodo darovale v iupni cerkvi. Blagega pokojnika priporočamo v prijazen spomin in pobožno molitev. V Kranju, dne 25. februarja 1904. Albert, Rudolf, Edmund, »inovi — Marija, Ida o mož. Biebeneicbler, Kristina, hčere. — Kari Sle-beneicbler, zet. - Ida Siebeneichler, vnukinja. 88 Jfove sani s 4 sedeži, se takoj prodajo. Kje? pove uprivništvo »Gorenjca«. 32 2 28-2 priznano najboljša se dobiva pri trgovini R.&ERooss v Kranju. Iiepo meblirano stanovanje se odda takoj kakemu gospodu. Istotam se lahko dobiva tudi hrana. Več se izve v upravni*tvu »Gorenjca*. 29—1 Jedini slovenski humoristično - satirični tednik, ki prinaša izključno originalne slike. Izhaja v Trstu vsako soboto. Naročnina za vse leto 6 K, za pol leta 3 K. Posamezne številke se prodajajo po 10 vin. Zahtevajte brezplačne številke na ogledi 4 rabljeni, popolnoma dobri Howe-šivalni stroji od kateiih sta dva še skoro nova, se po 10—20 gld. prodajo. Istotam se dobe tudi vse vrste novi stroji in zraven spadajoči deli. — Povpraša naj se pri 6. Batheltn v Tržiču. 24-4 •coli G.Piccoli lekarnar v Ljubljani dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža y* [g priporoča naslednje izdelke svojega ke-0 mirno faunaci vtiči ega laboratorija, ki se izpotatljajo k> t sicer vsi drugi medi-kamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo. Piccolrjeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica a) vin. Piccolijevo železnato vino se uporablja pri malo krvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspeli o ni. Polliterska steklenica 2 K Piccolrjev; sirupi iz malin ali tamarinde d jo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijaeo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 1*80. Zunanja naroČila po poštnem povzetju. P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij II. 199—90 Tedenski sejem v Kranju dne 22. t. m. Prignalo se jo 275 glav goveje živine, 4telet, 41 prašičev,. — ovac, 1 koza, — buša, — konj. — 50 kg: pšenice K 9—, prosa K 750. ovsa K 650. rži K 750, ajde K 9—, ječmena K 7 — fižol ribničan K 10*—, koks K11-—r mandaion K 9—. Wm Vina je odprla s 1. febr. 1904 V Kranju Jstati fluiisfo zalnii katera posluje že 10 let in si je pridobila tekom te dobe občno pohvalo ter priznanje za dobra in pristna svoja vina. Klet je v hiii Fr. Kuralta. Kdor ieli imeti zdravo in dobro vino, n. 140-86 er, irar v Kranju priporoča svojo izborno zalogo ur, zlatnine in srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 144-16 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoma svoje najliolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se doposjjejo na zalitevanje zastonj. izvolite si ogledati v dpitalski ulici it. 5 moj novo urejen, bogato založen snknen oddelek, broječ blizu 1000 različnih vzorcev zadnjiii novosti, modni kamgarn in čevijot, lovsko sukno, dosking, trikot, peruvijen i. t. d. — Ostanke prodajam po zelo znižani ceni. — Postrežba strogo solidna. VzoroJ na zahtevo poštnine prosto. U0 4o R. BEiklaao. Ljubljanska KREDITNA BANKA v Ljubljani Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja