322
Haloze
Dr. Žgeč Franc (Nadaljevanje.)
Politična občina Podlehnik.
V prvem poglavju naše študije o Halozah v lanski Sodobnosti smo razčlenili dve katastralni občini politične občine Podlehnik ter smo spoznali, zakaj Haložan sam nima kruha, kdo mu ga odjeda.
Mogoče veljajo naši izsledki tudi za druge katastralne občine vinorodnih Haloz, mogoče pa je v tej ali oni občini povsem drugače. Presmela bi
bila trditev, da nam podajata naši katastralni občini Gorca in Dežno že popolno sliko vseh Haloz. Brez znanstvenega raziskovanja bi bila to zgolj domneva brez vsake podlage. Vinorodne Haloze štejejo 52 katastralnih občin, Gorca in Dežno sta le dve izmed njih. Z njima nismo mogli zajeti celotnih ^ Haloz. Če hočemo Haloze spoznati podrobneje, moramo z našo analizo nadaljevati.
Jasno je, da nam ni treba obravnavati vseh 52 občin na isti način, kakor smo obravnavali Gorco in Dežno. Tam je bila nujno potrebna analiza posestnega stanja, da smo lahko zaslutili neke zakonitosti. Sedaj pa lahko vzamemo večje skupine katastralnih občin, to so sedanje politične občine, saj imamo že trdno podlago tudi za ostale Haloze. Poleg analize bomo uporabljali sintezo, da se povzpnemo do splošnejših pregledov, do splošnejših zaključkov. Izhodišče nam morajo ostati posamezne katastralne občine, ki jih bomo poskušali strniti v večje ali manjše skupine. Te skupine bomo med seboj primerjali, da izluščimo splošne zakonitosti.
Po Gorci in Dežnem se tedaj lotimo drugega velikega poglavja naše razprave o vinorodnih Halozah: Politične občine Podlehnik.
*    *    *
Vse Haloze so razdeljene na 6 velikih političnih občin: i. Majšperk; 2. Ptujska gora; 3. Podlehnik; 4. Leskovec; 5. Sv. Barbara; 6. Zavrč. Tem šestim političnim občinam se pridruži še polovico politične občine Sv. Vid niže Ptuja.
Prave vinorodne Haloze pa se raztezajo v glavnem južno-zapadno od črte, ki jo tvorita Dravinja in Drava, le da politične občine Majšperk navadno ne prištevamo več k vinorodnim Halozam.
Vinorodne Haloze bi tvorile štiri velike politične občine: Podlehnik, Leskovec, Sv. Barbara in Zavrč v celoti, nadalje dve katastralni občini politične občine Ptujska gora, Janški vrh in Dolena, ter polovica politične občine Sv. Vid niže Ptuja.
Tudi v ostalih katastralnih občinah Ptujske gore in politični občini Majšperk goji prebivalstvo vinsko trto. Toda tam je ostala vinska trta vseeno le gost. Ni jih zagrabila s tako elementarno silo kakor vinorodne Haloze. Sicer lahko omenimo že tukaj, da so tudi v notranjosti vinorodnih Haloz posamezne katastralne občine, ki po svoji naravi pravzaprav ne spadajo v vinorodne Haloze, ker prevladujejo tam bodisi njive po dolinah ali pa gozdovi.
V naši razpravi bomo obravnavali politične občine Podlehnik, Leskovec, Sv. Barbara in Zavrč; nadalje dve katastralni občini Ptujske gore in
323
pet katastralnih občin Sv. Vida niže Ptuja, ki ležijo najbližje Ptuja (ter nosijo najbolj pečat tujcev na sebi).
*    *    *
Katastralni občini Gorca in Dežno sta del velike politične občine Podlehnik, ki šteje poleg teh dveh še deset drugih katastralnih občin.
Notranje razlike v tej politični občini so zelo velike. Podrobnejše obravnavanje šele bo pokazalo, v koliko je upravičena naša delitev celotne politične občine Podlehnik na tri skupine.
V prvi skupini so pravi gospodarji tujci, domačini so le še viničarji ali mali posestniki.
Druga skupina obsega tri katastralne občine, ki se vlečejo na obeh pobočjih doline od središča naše politične občine, to je od Sv. Trojice v Halozah proti Maclju.
Macelj je gorovje, pokrito z gozdom, ki se razteza skoro vzporedno glavni smeri Haloz ter leži južno od njih. Iz razlogov, ki jih bomo razumeli šele pozneje, sem moral dati k tem trem katastralnim občinam še Ložino, čeprav leži precej daleč od njih, vendar pa pod Macljem.
Lega teh občin za vinograde ni ugodna, imajo pač že značaj Maclja. Zato so tukaj gospodarji še domačini in celo redki vinogradi so skoro izključno njihova last.
Vse ostale katastralne občine moramo dati v tretjo skupino, kjer je lega vinogradov mestoma še dokaj ugodna, mestoma pa se približujejo Maclju. Tukaj posedujejo tujci precejšen del zemlje in velik del dobrih vinogradov. Vendar so poleg tujcev lastniki zemlje in vinogradov še vedno domačini.
ii     is     *
Tri skupine imamo tedaj v politični občini Podlehnik. V prvi skupini so gospodarji tujci, v drugi domačini in tudi v tretji prevladujejo domačini, čeprav je tukaj še mnogo tujcev.
Druga in tretja skupina se bližata Maclju ter nosita mestoma že njegov značaj.
Prva skupina obsega naši dve občini Gorca in Dežno ter katastralno občino Rodni vrh. Tudi katastralno občino Podlehnik bi skoro lahko dali semkaj, vendar pa smo jo morali baš zaradi našega vidika včleniti v tretjo skupino, saj imajo še 61% zemlje domačini, Haložani.
Druga skupina obsega katastralne občine Zakl, Stanošino, Kozmince in Ložino.
Za tretjo vmesno skupino nam ostanejo končno sledeče katastralne občine: Podlehnik, Sedlašek, Gruškovje, Jablovec in Strajna.
*    *   *
324
Oglejmo si najprej površine posameznih katastralnih občin in odstotke, ki odpadejo v njih na vinograde:
I.
Gorca         meri:    617 ha 34 a; vinogradov je   65 ha 35 a ali 10'59%
Dežno            „        261 ha 33 a;           „           „    30 ha 64 a  „    11-73%
Rodni vrh      „        384 ha 82 a;           „           ,     37 ha 83 a   „      9'82%
1263 ha 49 a; vinogradov je 133 ha 82 a ali iO'59%
II.
Kozminci merijo: 158 ha 94 a;   vinogradov  je   4 ha 85 a   ali   3-5 %
Ložina             „       365 ha 43 a;           „            „   18 ha 25 a    „    4"99%
Slanošina        „      328 ha 39 a;            „             „         —          „      —
Zake                „      186 ha   3 a;            „            „    2 ha 25 a    „    1/2 %
1038 ha 79 a;  vinogradov je   25 ha 35 a  ali 2"43%
III. Jablovec     meri:    199 ha 73 a; vinogradov je   23 ha   29aalill"66%
Gruškovje     „	1074 ha 23 a;	¦ »	„    92 ha	56 a   ,	,    8-61%
Podlehnik     „	418 ha    la;	»»	„    42 ha	72 a   ,	,   10-21%
Sedlašek        „	627 ha 75 a;	»>	„    61 ha	63 a   „    9-81%	
Strajna          „	345 ha 43 a;	j»	„    21 ha	88 a   ,.	,    6-33%
2665 ha 15 a; vinogradov je 242 ha    8 a ali    9*08%
Iz gornjih podatkov je razvidno, da je druga skupina najmanjša, da meri v celoti nekaj manj kakor katastralna občina Gruškovje sama za se. Kozminici in Zakl sta najmanjši katastralni občini v naši politični občini Podlehnik sploh, kmalu za njima pa sledita tudi Stanošina in Ložina; prva na četrtem, druga na šestem mestu.
Zato tudi ne smemo istovetiti v nadaljnjih izvajanjih katastralne občine s katastralno občino, temveč se moramo zavedati, da je samo Gruškovje iz tretje skupine večje kakor pa vse štiri katastralne občine druge skupine.
Nikogar ne bo torej presenetilo dejstvo, če so tudi skoro vsi vinogradi druge skupine last domačinov, saj merijo jedva desetino vinogradov tretje skupine. Druga skupina nima samo relativno najmanj vinogradov, tudi absolutno doseže komaj eno desetino vinogradov tretje skupine ali nekaj nad eno četrtino vinogradov v Gruškovju.
Že zgoraj smo dejali, da je prva skupina vinorodna. To nam prikazuje nazorno tudi naša krivulja (glej slika 1). Na njej vidimo odstotek vinogra-
325
dov v posameznih katastralnih občinah naše politične občine Podlehnik. Najvišji odstotek doseže Dežno 11"73%, takoj za njimi pa sledi Jablovec ll-66%. Med prvo in tretjo skupino ne bi bilo bistvene razlike, če ne bi krivulja pri katastralni občini Strajna padla na 6-33%. Tako pa znaša povprečni odstotek za prvo skupino, Gorca, Dežno, Rodni vrh, 10"59%, dočim znaša povprečni odstotek tretje skupine 9"08%.
Odstotek, rinogrndor v politični občim
Slika štev. 1.            »
V  veliki razdalji za prvo in tretjo skupino sledi druga skupina, saj ima Ložina 4*99%, Kozminci 3"05%, aZkl i'2% vinogradov in Stanošina je sploh brez vinograda. Povprečni odstotek vinogradov od celotne površine zemlje znaša tukaj 2-43%.                          ...    t
Ko imamo sedaj površine posameznih katastralnih občin in odstotek vinogradov od celotne površine zemlje, nastane najvažnejše vprašanje po gostoti prebivalstva. Žal imam podatke le za nekdanje politične občine do 1. 1931., ko je bilo pri nas zadnje ljudsko štetje. Seveda se te nekdanje politične občine ne strinjajo z našimi skupinami. Mi smo podelili pač celotno politično občino na tri velike skupine, pri čemer nam je služilo za vidik lastninsko razmerje tujcev do domačinov.
Že v prvem delu naše študije smo ugotovili za katastralni občini Gorco in Dežno, da pride tam na 1 km2 povprečno 652 prebivalcev.
V  katastralnih občinah Dolena, Rodni vrh in Strajna, ki merijo skupno 13 km2 96 ha pa. je bilo 661 prebivalcev, na 1 km2 živi 47-4 prebivalcev. Ka-tastralne občine Dolena še nismo imeli, ker spada danes pod politično občino Ptujska gora. Katastralno občino Rodni vrh smo dali v prvo skupino h Gorci in Dežnemu, Strajno pa v tretjo skupino. Za celotno nekdanjo politično občino Dolena imamo podatke, za posamezne katastralne občine pa jih nimamo.
326
Zato tudi za našo prvo skupino ne moremo dognati, po podatkih, ki so mi na razpolago, točno gostote prebivalstva. Vidimo pa, da znaša na Gorci in Dežnem točno 65.2, v nekdanji občini Dolena, kamor je spadal prej Rodni vrh, 47'4 prebivalcev.
Gruškovje in Ložina sta tvorili prej politično občino Gruškovje, kjer je prišlo na 1 km2 58'9 prebivalcev. Ložino smo dali radi njene lege pod Macljem v drugo skupino, kamor ne silijo tujci, Gruškovje pa v tretjo vmesno. Tako tudi tukaj ne moremo določiti niti za posamezne katastralne občine, niti za naše skupine gostote prebivalstva.
V  nekdanji politični občini Nova cerkev, ki je obsegala katastralne občine Jablovec, Kozminci in Zakl, pride 87"68 prebivalcev. V katastralnih občinah Sedlašek in Stanošina 6705 in na Podlehniku končno 108.13 prebivalcev na 1 km2.
Iz teh podatkov vidimo, da je naseljenje v politični občini Podlehnik zelo različno. Najnižja gostota v nekdanji politični občini Dolena znaša 47-4, najvišja pa 108'13 prebivalcev.. Naloga kake nove študije bo, da razišče problem naseljenja v Halozah do dna. Meni to danes ni mogoče.
*      A     *
Že v prvem delu naše študije smo videli, da si deli na Gorci celotno površino zemlje 155 posestnikov. Od teh je 37 domačinov in 17 Haložanov iz drugih katastrskih občin Haloz. Skupno število posestnikov Haložanov znaša tedaj 54 ali 34*83 %. Ako hočemo biti točni in pravični, moramo prišteti k številu domačinov iz lastne katastralne občine še število posestnikov iz ostalih haloških občin, ker so tudi oni končno domačini v Halozah.
Na Dežnem je vseh posestnikov 86, od teh 24 domačinov ali 27*9% in 19 posestnikov iz drugih haloških občin ali 22%. Skupno 49*9%.
Na Rodnem vrhu je 57 posestnikov; domačinov je 23 ali 40*35%; posestnikov iz ostalih Haloz pa 9 ali 15*78%, skupen odstotek znaša 56*13%.
V  celi prvi skupini je torej 298 posestnikov, od teh 84 domačinov in 45 posestnikov iz ostalih Haloz. Ker pa izvira na Gorci 5 posestnikov, na Dežnem 4 posestniki in na Rodnem vrhu 1 posestnik iz ene izmed obeh katastralnih občin naše skupine, 6 posestnikov na Gorci, 9 na Dežnem in 7 na Rodnem vrhu pa iz politične občine Podlehnik sploh, smo šteli te posestnike dvakrat, prvič kot domačine v domačih občinah, drugič kot posestnike iz ostalih Haloz v drugih občinah, kjer imajo del svoje posesti. Da to napako odpravimo, moramo odšteti vse te posestnike od posestnikov iz ostalih Haloz, ki leži njihova domovinska občina izven Podlehnika. Takih posestnikov je, kakor smo dejali, 32. Ostane nam še 13 posestnikov iz ostalih Haloz.
V  prvi skupini je torej 84 domačinov in 13 posestnikov iz ostalih Haloz,
skupno 97 domačih posestnikov.
*    *   *
327
V  Kozmincih je 43 posestnikov; domačinov je 26 in 4 Haložani iz ostalih občin, skupaj 30 posestnikov ali 6976%.
V  Ložini je 43 posestnikov, domačinov je 31 in 6 posestnikov iz ostalih Haloz, skupno tedaj 37 ali 8604%.
V  Stanošini je 118 posestnikov; od teh je domačinov 30, posestnikov iz ostalih Haloz je 58. Skupno je tedaj domačinov 88 ali 74-57%.
V  Zaklu je 72 posestnikov; domačinov je 38 in iz ostalih Haloz je 16 posestnikov. Skupno 54 domačih posestnikov ali 75%.
V  celi drugi skupini je 276 posestnikov, 125 domačinov in 84 posestnikov iz ostalih Haloz. Od teh posestnikov iz ostalih Haloz moramo odšteti zopet vse one, čijih domovinska občina leži v isti skupini ali v eni izmed obeh ostalih skupin, to je v politični občini Podlehnik. Vsi posestniki iz ostalih Haloz izvirajo iz politične občine Podlehnik, tako da moramo vse odšteti. Ostane nam torej samo 125 domačinov ali 65'1% od celotnega števila posestnikov, od katerega smo odbili vsoto ostalih Haložanov izvirajočih iz
politične občine Podlehnik.
*    *    *
V  Jablovcu je 69 posestnikov, 29 domačinov in 22 posestnikov iz ostalih Haloz, skupno 51 ali 739%.
V  Gruškovju je 198 posestnikov; 121 je domačinov in 44 posestnikov iz ostalih Haloz. Skupno je 165 posestnikov domačinov ali 83-33%.
V   Podlehniku je 113 posestnikov, 58 domačinov in 15 posestnikov iz ostalih Haloz. Skupno je 71 domačih posestnikov ali 62"83%.
V  Sedlašku je 173 posestnikov, 99 domačinov in 46 ostalih Haložanov. Skupno je 145 domačih posestnikov ali 84*38%.
V  Strajni je 87 posestnikov, 45 domačinov in 27 posestnikov iz ostalih Haloz. Skupno je 72 posestnikov domačinov ali 82.75%.
V  celi tretji vmesni skupini je 640 posestnikov, domačih posestnikov je 504. 125 posestnikov iz ostalih Haloz, ki izvirajo iz naše politične občine, moramo zopet odbiti, da jih ne računamo dvakrat. Torej ostane 379 domačih posestnikov ali 73-59%  (od 640—125).
Vf      V?      A
Ako primerjamo naše tri skupine med seboj, vidimo veliko razliko med prvo skupino in med drugo ter tretjo skupino. V prvi znaša odstotek posestnikov domačinov jedva 43-29%, v drugi 65*1% in v tretji celo 73'59%. Odstotek je v drugi in tretji skupini skoraj še enkrat tako visok kakor v prvi.
Iz teh podatkov še seveda jasne slike ne dobimo, ker samo število posestnikov pove premalo. Zato si hočemo takoj sedaj ogledati površine zemlje, ki jo imajo domačini ter del vinogradov, ki je njihova last v posameznih katastralnih občinah in v posameznih skupinah.
328
V celi politični občini Podlehnik je tedaj 1214 posestnikov, od teh je 561 domačinov in 210 posestnikov iz ostalih Haloz. Od teh 210 posestnikov iz ostalih Haloz pa jih izvira 160 zopet iz ene izmed ostalih dveh skupin, torej iz politične občine Podlehnik, ostane nam samo 50 posestnikov, ki izvirajo iz drugih političnih občin, ne iz Podlehnika. Domačih posestnikov nam
ostane 561 + 50 = 611.
*    *    A
Na Gorci ima 37 domačinov 141*3 ha zemlje (228%), 17 Haložanov iz ostalih občin pa 48-53 ha (7-9%). Skupno imajo domačini 189"83 ha ali 30'7%. Ceste in pota ter vodovje merijo 20"35 ha (3-3%).
Na Dežnem ima 24 domačinov 9767 ha ali 37"42% in 19 Haložanov iz drugih občin 29"32 ha ali 112%. Skupno tedaj 12699ha ali 48"62%. Ceste in pota ter vodovje merijo 3-98ha (i'7%).
Na Rodnem vrhu ima 23 domačinov 128" 18 ha zemlje in 9 Haložanov iz drugih občin 2931 ha. Skupno je 157*49ha ali 40*88%. Ceste in vode: 5*31 ha <l-33%).
Ker meri celokupna površina zemlje v teh treh katastralnih občinah 1263'49ha in ker odpade na domačine ter posestnike iz ostalih Haloz 474 ha 31 a, znaša odstotek njihove zemlje 37*55%. (Ceste in vode skupno 2-33%.)
Nazorno nam prikazuje odstotek zemlje domačinov ter odstotek zemlje tujcev za vse tri katastralne občine, Gorca, Dežno in Rodni vrh, slika št. 2.
Slika štev. 2.
Kakor smo v prvem poglavju naše študije o Gorci in Dežnem zazna-menovali domačine z belo barvo, tujce pa s črno, tako ostanemo pri istem zaznamenovanju tudi v tem drugem poglavju. Ker pa smo hoteli ločiti le zemljo domačih posestnikov Haložanov od zemlje tujih posestnikov, izvi-rajočih odkoderkoli, se nismo ozirali več ne na posestnike iz ostalih Haloz, ki smo jih priključili domačinom, ne na kmečke posestnike s polja, ki smo
22
329
jih morali dati logično k tujcem. Za Haložane so tujci in tudi za nas so tujci, ker bivajo izven Haloz.
Najmanjši odstotek zemlje posedujejo domačini na Gorci s 30"7%, največjega na Dežnem z 48"6%, povprečni odstotek za celo prvo skupino pa
znaša 37'55%.
*   *   *
V  Kozmincih ima 22 domačinov 133-71 ha in 7 posestnikov iz ostalih Haloz 975ha. Skupno imajo 143'46ha ali 90"8%.
Ceste in vode: 3*95 ha (2"5%).
V  Ložini ima 31 domačinov 257'12ha in 6 posestnikov iz ostalih Haloz 18-81 ha. Skupno imajo domačini 27593 ha ali 75"59%.
Ceste in vode: 545 ha (l-5%).
V  Stanošini ima 30 domačinov 73-67 ha in 58 posestnikov iz ostalih Haloz 106'54ha. Skupno imajo domačini 180"21 ha ali 5494%.
Ceste in vode: 1192 ha (3"6%).
V  Zaklu ima 38 domačinov 134" 38 ha in 16 posestnikov iz ostalih Haloz 20-31 ha. Skupno imajo domačini 154-69ha ali 83'15%.
Ceste in vode: 5" 19ha (2'8%).
Druga skupina s štirimi katastralnimi občinami, Kozminci, Ložina, Sta-nošina in Zakl meri 103879ha. Na domačine odpade od te površine 736'29ha ali 70-85%.
Nazorno nam prikazuje posestno stanje v naši drugi skupini slika št. 3.
Najmanj tujcev je v katastralni občini Kozminci, kjer doseže njih odstotek komaj 6"7%, na ceste in vode odpade 2-5%. Domačini imajo torej 90-8%. Največ zemlje pa imajo tujci v Stanošini 241'46%. Kakor bomo videli v nadaljnjih izvajanjih presega ta odstotek celo vse katastralne občine naše tretje skupine. Povprečni odstotek zemlje domačinov v drugi skupini pa znaša 70'85%, tako da ostane skoro tričetrtine kroga belega.
330
V  Jablovcu ima 29 domačinov 10914 ha in 22 posestnikov iz ostalih Haloz 54-05 ha. Skupno imajo domačini 163-19 ha ali 81'59%.
Ceste in vode: 2-32 ha (1*16%).
V  Gruškovju ima 121 domačinov 64492 ha in 44 posestnikov iz ostalih Haloz 117-19 ha. Skupno imajo domačini 762'11 ha ali 70*95%.
Ceste in vode: 614ha (0*6%).
V  Podlehniku ima 58 domačinov 237*64 ha in 13 posestnikov iz ostalih Haloz 21-24 ha. Skupno imajo domačini 25888 ha ali 61-93%.
Ceste in vode: 14" 16ha (3*4 %).
V  Sedlašku ima 99 domačinov 326*48 ha in 46 posestnikov iz ostalih Haloz 135-06 ha. Skupno imajo domačini 461-54ha ali 73*49%.
Ceste in vode: 12-25 ha (1*9%).
V  Strajni ima 45 domačinov 175*47 ha in 27 posestnikov iz ostalih Haloz 63*36 ha. Skupno imajo domačini 238*83 ha ali 69*22%.
Ceste in vode: 2*41 ha (0*7%).
Celotna tretja skupina s katastralnimi občinami, Jablovec, Gruškovje, Podlehnik, Sedlašek in Strajna meri 2665*15 ha. Na domačine odpade od te površine 1884*55 ha ali 70*71%.
Razmerje zemlje domačinov do zemlje tujcev nam spet nazorno prikazuje slika št. 4. Skoro vseh pet krogov je enakih. Prevladuje povsod bela barva; vendar imajo tujci v tej skupini 27'9% zemlje, kar znaša 743*32 ha.
(Dalje.)
22*
331
416
Haloze
F. Žgeč
Primerjamo zopet naše tri skupine med seboj, da dobimo pregled čez celotno politično občino Podlehnik. V prvi skupini je last domačinov 37-55%, v drugi skupini 70*85% ter v tretji vmesni skupini 69-22%. Velik razloček je med prvo in ostalima skupinama, medtem ko sta druga in tretja skupina relativno skoro enaki, čeprav je absolutno med njimi velik razloček, saj je tretja skupina neprimerno večja kakor druga.
Celotna politična občina Podlehnik meri 4967"43 ha.
Od tega ima 561 + 50 domačinov 3095-15 ha. Na posameznega posestnika pride povprečno 5'07 ha.
Prebivalcev pa je v tej politični občini po zadnjem ljudskem štetju približno 3300.
Po teh podatkih je povprečna površina, ki pride na enega posestnika visoka. Upoštevati pa moramo, da haloška zemlja, kakor smo že ugotovili v prvem poglavju naše študije, ni isto kar je zemlja na Murskem ali na Ptujskem polju. Mnogo njiv se sploh orati ne da, ampak mora Haložan zemljo z motiko in rovnico prekopati. Velik odstotek zavzemajo tudi slabi, izsekani
gozdovi. Sploh pa je zemlja v smeri proti Maclju vedno manj rodovitna in lege vinogradov vedno slabše. Kar je boljših vinogradov v tej politični občini, so itak po večini last tujcev. Od vinogradov pa je bilo odvisno blagostanje prebivalstva Haloz. Danes tudi vinogradi ne pomagajo premostiti la-tentne krize v poznokapitalistični družbi, ker vinogradništvo propada. Vino nima nikake cene, posebno v Halozah na oddaljenejših krajih, kjer je prebivalstvo izročeno na milost in nemilost prekupčevalcem z vinom. Baje prodajajo vino že po dinarju liter.
A tudi razlike v podelitvi zemlje med posamezne domačine so velike, kakor bomo še videli pozneje.
Na Gorci je 65-35ha vinogradov, ki so last 91 posestnikov, 67 posestnikov je brez vinograda. Od tega ima 28 domačinov in 8 posestnikov iz ostalih Haloz 9'22 ha ali 14'1%; 28 posestnikov s polja in Gornje Pristave ima 9-42ha ali 14-4% vinogradov. Dva tujca, 13 Ptujčanov, 6 posestnikov z Brega, 2 inozemca, 1 posestnik iz Ljubljane in 3 posestniki iz Hrvaške pa imajo skupno 46"8 ha ali 71"5%.
Domačini in Halozami iz ostalih občin imajo tedaj 14"1%, kmetje s polja in Gornje Pristave 14'3% in tujci imajo 71*5%. Če prištejemo še kmete s polja k tujcem, saj so v Halozah tujci, tedaj imamo sledečo sliko: Domačini 14-1%; tujci 71-5% -f 14"4 = 85*9%.
Na Dežnem je 30-64ha vinogradov, ki so last 43 posestnikov. 15 domačinov in 6 posestnikov iz ostalih Haloz ima 7'37 ha ali 24*08%, 14 posestnikov s polja in 1 s Ptujske gore poseduje 504 ha ali 16'4%, 4 posestniki s Ptuja in 3 posestniki iz ptujske okolice imajo 18"23 ha ali 59-52%. Domačini imajo tedaj 24-08%, kmetje s polja in ostali tujci 16*4% + 59"52% = 75-92%.
Na Rodnem vrhu je 37-83 ha vinogradov, ki so last 44 posestnikov. 21 domačinov ima 10"6ha in 6 posestnikov iz ostalih Haloz l'57ha, skupaj 1197 ha ali 316%. 4 kmetje s polja in 3 z Gornje Pristave: 3'65 ha ali 9-65%. 4 posestniki iz Ptuja 10"24ha, 5 posestnikov iz neposredne okolice Ptuja 8'38 ha in 1 posestnik iz Trbovelj 3'59 ha. Skupno imajo tedaj slednji 22'21 ha ali 58"75%. Vsi tujci pa imajo tedaj 25-86ha ali 68'4%, medtem ko imajo domačini 1197 ha ali 31-6%.
•k     ft     *
V  prvi skupini na Gorci, na Dežnem in na Rodnem vrhu je 133-82 ha vinogradov. Od tega imajo domačini in posestniki iz ostalih Haloz na Gorci 9"22ha, na Dežnem 7*37 ha in na Rodnem vrhu ll"97ha. Skupna vsota znaša 28-56 ha ali 21-34%.
V  celi prvi skupini je komaj 64 domačinov ter 20 posestnikov iz ostalih Haloz, ki so ob enem posestniki vinograda. Od teh 20 posestnikov iz ostalih Haloz jih je 5, ki imajo posestva v isti skupini in 9, ki imajo posestva v
417
ostalih katastralnih občinah politične občine Pocllehnik. Da jih ne štejemo dvakrat, moramo njihovo skupno število zopet odšteti od posestnikov v Halozah. Ostanejo nam samo posestniki, ki imajo svoja posestva v Halozah izven politične občine Podlehnik in teh je 6. Povprečno pride na vinogradnika domačina 0'4i ha.
Kakor smo videli zgoraj v naši prvi skupini 97 vseh posestnikov domačinov, vinograde pa jih ima 70 (64 -f- 6). Brez vinograda ostane 27 posestnikov poleg viničarjev seveda, ki ne posedujejo ničesar.
Vzorno nam prikazuje slika št. 5. razmerje med posestniki domačini in med posestniki tujci. Črna barva prevladuje tako močno, da bela sploh do izraza ne pride. V skladu z gornjimi podatki je najhujše na Gorci, a tudi na Rodnem vrhu izpolnjuje bela barva domačinov jedva nekaj več kakor četrtino kroga, saj znaša njihov odstotek 31"6%. Na Dežnem pa je četrtina kroga belega, odstotek domačinov znaša, kakor smo lahko razbrali iz
gornjih podatkov, 24*08%.
*    *    *
V  Kozmincih ima 11 domačinov 4'85ha vinogradov, to se pravi, da imajo domačini vse vinograde ali 100%.
V  Ložini je 18*25 ha vinogradov. Od tega ima 23 domačinov in 2 posestnika iz ostalih Haloz 16"38ha ali 89"76%. Poleg domačinov ima samo en Ptujčan l-4ha in 2 posestnika iz obmejne Hrvaške 0'47ha ali skupno 1*87 ha ali 10-24%.
V  Stanošini vinograda sploh ni, kakor smo že zgoraj ugotovili.
V  Zaklu je 2*25 ha vinogradov, ki so vsi v posesti 9 domačinov.
V  drugi skupini je 25-35 ha vinogradov, kar znaša komaj 2"43 % celotne površine zemlje. Največ vinogradov je na Ložini, kakor smo videli že v naši sliki št. 2., tam se je dvignila krivulja na 4-99%. V Kozmincih in v Zaklu so vsi vinogradi last domačinov, a tudi v Ložini posedujejo domačini 89*76% vinogradov. Tako vidimo, da so skoraj vsi vinogradi v tej skupini last domačinov, saj  znaša  odstotek tujcev 7"37%.
418
Vendar pa celokupna vsota vseh vinogradov domačinov v drugi skupini ne doseza vsote vinogradov domačinov v prvi skupini. V prvi skupini imajo vsi domačini vkljub navalu tujcev 28'56ha, v drugi skupini pa 23-48 ha.
Celotna površina zemlje v prvi skupini meri 1263 ha 49 a, v drugi skupini pa 1038 ha 79 a. Ako primerjamo sedaj razmerje površine vinogradov, ki jo imajo domačini, do celotne površine zemlje v prvi in drugi skupini, ee dokopljemo do čudovite sličnosti. V prvi skupini znaša količnik razmerja 2"27, v drugi skupini pa 2-26.
Vsi vinogradi druge skupine so last 43 domačinov in 2 posestnikov iz ostalih Haloz, ki pa sta tudi domačina v politični občini Podlehnik. Ker merijo vinogradi domačinov v tej skupini 23'48ha pride povprečno na vinogradnika domačina 054ha. Dočim pride v prvi skupini samo 041 ha. Brez vinogradov ostane 84 posestnikov.
Dodelitev vinoac^dov y politični občini Podlehnik. kozminct             Loiina                S skupina.
Nazorno nam prikazuje premoč domačinov napram tujcem, kar se tiče posesti vinogradov, slika št. 6. Dva kroga sta popolnoma bela, le v krogu za katastralno občino Ložina je majhen črn trikotnik, ki nam predstavlja 10'24% vinogradov tujcev.
Toda po naši analizi ne bo to, na videz zelo ugodno stanje, nikogar premotilo. Stanje prebivalstva se ni izboljšalo, saj je povprečna površina vinograda, ki pride na posameznega posestnika, le neznatno večja kakor v prvi skupini. Zato pa nimajo niti majhni posestniki vinogradov, niti posestniki brez vinogradov možnosti, da bi hodili vsaj za borno plačo delat k tujcem v vinograde.                   *    *    *
V  Jablovcu je 23*29 ha ali 11*66% vinogradov, 28 domačinov in 16 posestnikov iz ostalih Haloz ima 16-83 ha ali 73"17%. 4 posestniki iz Ptuja in okolice imajo 2-59 ha in 10 posestnikov s polja 3"51 ha, skupno imajo tujci 6-46 ha ali 26"83%.
V  Gruškovju je 92-56ha ali 8"61% vinogradov. 102 domačina in 21 posestnikov iz ostalih Haloz ima 63-72ha ali 68-84%, 5 posestnikov s polja ima
419
1*91 ha, 8 PtujČanov 12*08 ha, 3 posestniki iz okolice Ptuja 2*97 ha, 2 tujca 645ha, 2 posestnika iz ostale Slovenije 4*77ha in 3 posestniki iz Hrvaške 066ha. Vsi tujci skupaj 28*84 ha.
V  Podlehniku je 42"72 ha ali 10-21 % vinogradov. 36 domačinov in 7 posestnikov iz ostalih Haloz poseduje 18*54 ha ali 43*11%, 13 kmetov s polja 5'38ha, z inozemci imajo 11*1 ha, 1 tujec 1*37 ha, z Ptujčani 3*95 ha, 2 posestnika z Brega 166ha. Tujci imajo 23*46ha ali 56*89%.
V  Sedlašku je 61*63 ha ali 9*81 % vinogradov. 78 domačinov in 32 posestnikov iz ostalih Haloz ima 41*68 ha ali 67*66%, 2 posestnika s polja 0*68 ha, 2 tujca 2*89 ha, 1 Ptujčan 0*57 ha, 6 posestnikov iz neposredne okolice Ptuja 11*05 ha, 1 posestnik iz Hrvaške 0*12 ha, 2 posestnika iz ostale Slovenije 1*6 ha, 2 inozemca 3*04 ha. Vsi tujci skupaj 19*95 ha ali 32*34%.
V  Strajni je 21*88 ha ali 6*33% vinogradov. 32 domačinov in 13 posestnikov iz ostalih Haloz ima 14*22 ha ali 64*99%, 2 posestnika s polja 0*49 ha, 5 Ptujčanov 4*01 ha, 1 posestnik iz ostale Slovenije 1*05 ha, 2 posestnika iz Hrvaške 211 ha. Vsi tujci skupaj 7*66ha ali 35*01%.
*    *    *
V   celi tretji vmesni skupini ima 276 domačinov in 89 posestnikov iz ostalih Haloz 154*99ha ali 64*04% od 24208ha vinogradov, kolikor merijo vsi vinogradi te skupine. Odšteti moramo zopet 10 posestnikov iz ostalih Haloz, ki so domačini v naši skupini, in 60 posestnikov, ki so domačini v ostali politični občini Podlehnik, tako da nam ostane le 19 posestnikov iz ostalih Haloz.
Brez vinograda je 98 posestnikov domačinov.
Povprečno pride na vinogradnika iz te skupine 0*52 ha.
Vinogradi domačinov merijo 154*99 ha v tretji skupini. Celotna površina zemlje te skupine pa meri 2665 ha 15 a. Razmerje vinogradov domačinov do celotne površine zemlje znaša tedaj 5*8, dočim je znašalo v prvi skupini 2*27 in v drugi skupini 2*26. Relativno posedujejo domačini tretje skupine največ vinogradov, a tudi absolutna vsota je tukaj najvišja, čeprav pride na enega posestnika 0*52 ha vinograda, torej nekoliko manj, kakor v drugi skupini.
Število posestnikov domačinov, ki posedujejo vinograde, je v tretji skupini pač neprimerno višje kakor v prvi in drugi skupini. V prvi skupini poseduje 70 domačinov vinograde, v drugi 43, v tretji 281. Tretja skupina je res dvakrat toliko velika kakor prva, število vinogradnikov domačinov pa je štirikrat tako veliko, kakor odnosno število v prvi skupini.
Nazorno vidimo razmerje domačinov do tujcev spet na sliki št. 7., ki nam predstavlja podelitev vinogradov v tretji skupini politične občine Podlehnik. Za domačine najneugodnejše razmerje vlada v katastralni ob-
420
čini  Podlehnik,  kjer  doseza  odstotek        PoddtUr vmo^maor * puacni obccm PodUhmk.
domačinov   komaj   4311%.    V   vseh
ostalih    katastralnih    občinah    imajo
domačini   nad   60%   vinogradov;   na
Jablovcu     znaša    ta     odstotek    celo
73"17%.   Povprečni   odstotek   za   celo
skupino   pa   znaša   64"04%,   tako   da
ostane    približno    5    osmin   velikega
kroga belega.
V   prvi skupini je vseh posestnikov domačinov in posestnikov iz ostalih Haloz 97, vinogradnikov je 70;  27 je brez vinogradov.
V   drugi skupini je 127 posestnikov, 43 jih ima vinograde, 84 je brez njih.
Če sedaj posnamemo glavne številke,  dobimo  sledeči  pregled:
V prvi    skupini ima    70 domačinov vinograde, 27 je brez njih, v drugi       „           „      43         „                 „           84   „
v tretji       „           „    281          „                 „           98   „
V  prvi skupini je količnik razmerja vinogradnikov do posestnikov brez vinograda 70 : 27 = 2*57.
V  drugi skupini je isti 43 :84 = 0-52.
V  tretji skupini je 281 :98 = 2"86.
Ako primerjamo sedaj te količnike med seboj vidimo, da je količnik tretje skupine nekoliko višji od količnika prve skupine. Količnik druge skupine pa znaša približno eno petino prve in tretje skupine.
Upoštevati pa moramo dejstvo, da je v tretji skupini relativno in absolutno mnogo več domačinov posestnikov zemlje in posestnikov vinogradov, kakor v prvi skupini. Ta količnik se nanaša zgolj na posestnike, ne pa na neposedujoče viničarje, ki jih ne upošteva.
V tretji skupini je 84 posestnikov domačinov brez vinograda. Zanimivo hi bilo vedeti, koliko jih ima od teh vinograde v ostalih katastralnih občinah politične občine Podlehnik.
Iz Kozmincev imata dva posestnika majhne vinograde in sicer prvi v Rodnem vrhu 20 a, drugi v Strajni 30 a.
Iz Ložine imajo 3 posestniki vinograde v domači katastralni občini ter v Gruškovju 39 a, 27 a in 40 a. Ni pa nobenega posestnika brez vinograda, ki bi imel vinograd v ostalih Halozah.
421
Iz Stanošine ima 11 posestnikov, ki so brez vinograda v domači ka-tastralni občini, vinograde v Sedlašku v skupni izmeri 4"7i ha in dva posestnika v Jablovcu skupno 38 a.
Iz Zakla imajo 3 posestniki brez vinogradov v domači občini, vinograde v Jablovcu skupno 72 a, trije v Sedlašku skupno 146 a in 1 posestnik v Strajni 14 a.
Od 84 posestnikov brez vinogradov v drugi skupini ima 22 posestnikov vinograde v ostali politični občini Podlehnik, 62 sta brez vinograda. Med temi se nahaja mogoče ta ali ona izjema, ki ima vinograd v politični občini Leskovec ali v ostalih Halozah. Toda te izjeme bodo pač redke.
*    *    *
Ko smo si ogledali katastralne občine v politični občini Podlehnik in naše skupine vsako za sebe kot celoto, si oglejmo še notranjo strukturo v podelitvi posestev in vinogradov med domačini.
Iz naših dosedanjih izvajanj sledi, da je vseh posestnikov domačinov v politični občini Podlehnik 563. K tem posestnikom iz domačih katastralnih občin takrat nismo prišteli posestnikov iz ostalih Haloz. Končnih izsledkov ne bi dosti spremenili, če bi to storili, delo pa bi zelo komplicirali.
Oglejmo si torej, kakšna je notranja podelitev zemlje teh 563 posestnikov v njih domačih katastralnih občinah.
	do 1 ha	l-2ha	2-5ha	5-10 ha	nad 10 ha	Skupno štev. pos.
	7	9	12	7	2	37
	6	4	8	3	3	24
	4	4	3	9	3	23
	17	17	23	19	8	84
	SO-23%	20-23»/o	27-4»/o	22-6 %	9'5 o/0	
	3	—	10	7	11	31
	7	3	4	8	5	27
	10	5	12	3	—	30
Zakl........	9	4	17	7	2	39
	29	12	43	25	18	127
	22-8%	9S%	33-9%	19-7 %	14-2 %	
	27	21	24	28	20	120
	6	8	9	4	2	29
	11	11	18	12	6	58
	23	21	38	13	5	100
	17	5	9	10	4	45
	84	66	98	67	37	352
	23-9 »/o	18-8 »/o	27 8%	19-9 °/„	W5 »/o	
(Dalje.)
422
Haloze
F r.   žgeč
V prvi skupini ima od 84 posestnikov 57 ali 67"8% posestva do 5 ha. V drugi skupini ima od 127 posestnikov 86 ali 66'2% posestva v isti izmeri. V tretji pa jih ima od 352 posestnikov 248 ali 70*5%. Odstotek je skoro enak, le da je v tretji skupini, kjer je število domačinov najvišje, število majhnih posestnikov celo nekoliko višje, kakor v prvi in drugi.
Manj kakor 1 ha ima v prvi skupini 20'2%, v drugi 22-8%, v tretji 23-9%. Od 1—2 ha pa ima v prvi skupini 20'2%, v drugi 9*5%, v tretji 18-8%.
Odstotek najmanjših posestnikov je v vseh treh skupinah skoro enak, odstotek posestnikov od 1—2 ha pa pade v drugi skupini na 9"5%.
Največjih posestnikov nad 10 ha je relativno največ v drugi skupini s 14*2%. Samo Ložina pod Macljem šteje 11 takih posestnikov. Tretja skupina jih izkazuje 37 ali 10"5%, Gruškovje pa 20 ali od 120 posestnikov domačinov v Gruškovju 16"6%. Tudi Gruškovje se dotika Maclja.
Število in odstotek najmanjših posestnikov ter posestnikov z zemljo do 5 ha je neprimerno večje kakor število in odstotek večjih posestnikov nad 5 ha, zlasti pa takih nad 10 ha.
Po podrobni analizi posestnega stanja domačinov v politični občini Podlehnik razčlenimo še notranjo strukturo v podelitvi vinogradov.
Domačini imajo vinograde, ki merijo:
	0—a	do 10 a	10—200	20—50a	50—100 a	nad 100 a	1*   S*   1-| S.    8'P    1 a
Rodni vrh . . .	9 9 2	5 1 1	6 3 4	13 9 7	4 2 7	2	=   37—  9=   28 =   24—  9=   15 =   23-  2=   21
	20 23-81%	7 10-93°/o	13 20-3°/o	29 46-3°/o	13 20-3°/o	2 3-12»/o	=   84-20=   64
Kozminci   . . . Stanošina   . . . Zakl......	8 16 30 SO	2 1 3	1 2 1	9 5 4	4 s 1	7	=   31—  8=   23 -   27 — 16=   11 =   30 — 30=    0 =   39 — 30=     9
	84 66-l»/o	6	4 9--°/o	18 41'8»/o	8 18--»/o	7 16-2°/o	= 127 — 84=   43
Gruškovje . . . Jablovec .... Podlehnik . . . Sedlašek .... Strajna.....	18 1 22 22 13	5 2 2 8 7	15 2 6 16 7	39 14 16 36 12	35 7 9 16 5	8 3 3 2 1	= 120 —18 = 102 =   29—  1=   28 =   58 — 22=   36 = 100 — 22 =  78 =  45 —13 =   32
	76 21-6°/„	24 8'7°/o	46 16-7%	117 42-4»/0	72 26-1%	17 6-2%	= 352 — 76 = 276
463
Že prej smo med seboj primerjali število posestnikov brez vinogradov v naših treh skupinah. Sedaj si oglejmo še njihovo razmerje do vseh posestnikov domačinov v odstotkih.
V  prvi skupini, v kateri je 84 posestnikov domačinov, jih je 20 brez vinogradov, kar tvori 23-8%. V drugi skupini jih je brez vinogradov 84 ali 66.1 % od 127. V tretji skupini končno je od 352 posestnikov domačinov 76 brez vinogradov ali 21"6%.
Prva in tretja skupina imata skoro isti odstotek, druga pa ima neprimerno večjega. A če tudi odštejemo v drugi skupini 22 posestnikov, ki v domačih katastralnih občinah vinogradov nimajo, a jih imajo v ostali politični občini Podlehnik, nam ostane še vedno 62 posestnikov brez vinograda ali v odstotkih 48-8%.
Vf       L       A
V  prvi skupini ima 64 posestnikov domačinov ali 76-2% vinograde. 49 ali 76-53% od teh ima površine do 50 a; 15 ali 20'3% do 100 a in 2 ali 3*1% posestnika na Rodnem vrhu nad 1 ha. Razpredelnica nam kaže, da je na Rodnem vrhu za domačine ugodnejša podelitev vinogradov kakor pa na Dežnem in na Gorci. Najslabše je na Gorci, kjer ima 5 posestnikov površine do 10 a, dočim imata iste količine na Dežnem in na Rodnem vrhu po 1 posestnik.
V   drugi skupini ima 43 ali 33"9% posestnikov domačinov vinograde. Do 50 a jih ima 28 ali 64-8%. 6 jih ima manj kakor 10 a, kar tvori 14%, torej za 4% več kakor v prvi skupini. Zato pa ima na Ložini 7 posestnikov ali 16'2% nad 1 ha vinograda, v Kozmincih in Zaklu nima nad 1 ha nobeden.
V  tretji skupini ima do 50 a 187 posestnikov domačinov ali 67-8%. Izmed teh jih ima do 10 a 24 posestnikov ali 8'7%, nad 1 ha pa 17 ali 62%. Najvišji odstotek ima vinograde med 20 in 50 a.
Ako nekoliko primerjamo podatke iz naše tabele, vidimo, da ima v prvi skupini do 50 a: 76-53%, v drugi 64-8%, v tretji 67-8%. Najvišji je odstotek v prvi skupini, dočim je najvišji odstotek najmanjših vinogradnikov v drugi skupini, kar je samo po sebi razumljivo, saj ta skupina ni posebno vinorodna.
Najvišji odstotek posestnikov nad 1 ha ima Ložina s 7 posestniki ali od 23 vinogradnikov, ki jih šteje ta katastralna občina, 30'4%. Ako si ogledamo lego Ložine na zemljevidu, bomo to razumeli. Od vseh katastralnih občin je najbolj oddaljena od Ptuja od velike ceste ter leži pod Macljem.
*    *    *
Posestniki s Polja imajo v politični občini Podlehnik sledeče površine zemlje ter vinogradov.
Na Gorci ima 48 posestnikov 58'38ha zemlje. Od teh jih poseda 22 vinograde s skupno površino 8'44ha. Z Gornje Pristave pa ima 15 posestnikov 34-31 ha  in  od teh 6 posestnikov vinograde v izmeri 0'98 ha.   Čeprav leži
464
Gornja Pristava že na pobočju Haloz, jo moramo vendar še prištevati k Dravskemu polju. Skupno ima tedaj 63 posestnikov 92*69 ha zemlje in 28 posestnikov ima 9*42 ha vinogradov.
Na Dežnem ima 29 posestnikov 36"28 ha zemlje ter 14 posestnikov od teh vinograde v izmeri 4*79 ha.
Na Rodnem vrhu ima 8 posestnikov skupno 16"31 ha in 4 posestniki od teh  i'83 ha  vinogradov.  Z  Gornje  Pristave  ima  5  posestnikov  30*33 ha  in
3  posestniki od teh 1*82 ha vinogradov. Skupno ima 13 posestnikov 46*64 ha zemlje ter od teh 7 posestnikov 3*65 ha vinogradov,
V  celi prvi skupini ima torej 105 posestnikov s polja 175*61 ha zemlje in od teh 49 posestnikov 17*86 ha vinogradov. Povprečno pride na posestnika 1*67 ha zemlje, pri čemer moramo upoštevati, da sta med njimi 2 večja posestnika z Gornje Pristave, ki imata posestvi v izmeri 10*22 ha in 14*7 ha. Na vinogradnika pa pride povprečno 0*36 ha vinograda.
*      ;V      *
V  Ložini nimajo posestniki s polja niti zemlje niti vinogradov, v ostalih treh katastralnih občinah druge skupine pa imajo samo zemljo in sicer: v Kozmincih 5 posestnikov 5*81 ha; v Stanošini 15 posestnikov 15*60 ha in 1 posestnik z Gornje Pristave 1*02 ha. V Stanošini tedaj 16 posestnikov 16*62 ha. V Zaklu končno 12 posestnikov 14 ha. Skupno ima v drugi skupini 33 posestnikov 36*43 ha.
Povprečno pride na posestnika s polja v drugi skupini  1*1 ha zemlje.
V  Gruškovju ima 6 posestnikov s polja 6*53 ha zemlje, od teh 4 posestniki 1*91 ha vinogradov. V Jablovcu ima 12 posestnikov 11*83 ha zemlje. Od teh 10 posestnikov 3*51 ha vinogradov. Na Podlehniku ima 26 posestnikov 41*03 ha zemlje in 13 posestnikov 5*38 ha vinogradov. V Sedlašku ima 9 posestnikov 10*8 ha zemlje in 2 posestnika 0*68 ha vinograda. V Strajni imajo
4  posestniki 6*51 ha zemlje in 2 posestnika 0*49 ha vinograda.
Skupno ima v tretji skupini 57 posestnikov 76*7 ha zemlje ter od teh 31 posestnikov 11*97 ha vinogradov.
Povprečno pride na posestnika 1*34 ha zemlje, na vinogradnika pa 0*38ha vinograda.                            ,s    *    vV
V  prvi skupini ima 105 posestnikov s polja 175*61 ha zemlje, v drugi 33 posestnikov 36*43 ha, v tretji 57 posestnikov 76*7 ha.
V  prvi skupini ima 49 posestnikov 17*86 ha vinogradov, v drugi ni vinogradnika s polja, v tretji pa 31 posestnikov 11*97 ha vinogradov.
Absolutno in relativno je največ posestnikov s polja v prvi skupini, relativno najmanj v tretji. Katastralne občine, ki so polju najbližje, to so Gorca, Dežno. Podlehnik in Rodni vrh izkazujejo tudi največ posestnikov s polja, Ložina, ki je najbolj oddaljena, nima nobenega.
465
Povprečno pride v prvi skupini na posestnika 1*67 ha zemlje, na vinogradnika 0*36 ha vinograda; v drugi skupini 1*1 ha zemlje, v tretji 1*34 ha zemlje in na vinogradnika 0*38 ha vinograda. Najmanjše površine zemlje imajo posestniki s polja v drugi skupini, največje v prvi. Površine vinogradov pa so v prvi in tretji skupini približno enake.
Kakor smo že v prvem delu naše študije o Gorci in Dežnem ugotovili za ti dve katastralni občini, tako moramo ugotoviti za celo politično občino Podlehnik, da imajo posestniki s polja v Halozah le majhna posestva in neznatne krpice vinograda. Tudi za celo politično občino Podlehnik se je izkazala trditev, da prodirajo kmetje s polja v Haloze in da oni odjedajo Haložanom kruh, kot pretirana bajka.
Kakšno je stanje posestnikov iz Ptuja in ptujske okolice v celi politični občini Podlehnik? V prvem poglavju smo obdelali le dve katastralni občini, kjer je naval tujcev zelo močan. V nadaljnjih izvajanjih pa smo dognali, da imamo v Halozah tudi katastralne občine, kjer naval tujcev ni tako velik, kjer so gospodarji še domačini. Ptujčani pa tvorijo pretežni del tujcev.
Na Gorci ima 17 Ptujčanov in 7 posestnikov z Brega pri Ptuju 203.29 ha zemlje. 13 Ptujčanov in 6 posestnikov z Brega ima vinograde s skupno površino 31*33 ha.
Na Dežnem ima 6 Ptujčanov in 5 posestnikov iz neposredne okolice Ptuja 90*04 ha zemlje. 7 posestnikov od teh ima 18*23 ha vinogradov.
Na Rodnem vrhu ima 5 Ptujčanov in 5 posestnikov z Brega 85*53 ha zemlje in 9 od teh 8*38 ha vinogradov.
V  celi prvi skupini ima 45 posestnikov iz Ptuja in neposredne okolice 378*86 ha zemlje;   od teh  ima  35 posestnikov 57*94 ha vinogradov.
Povprečno pride na posestnika iz Ptuja in neposredne okolice 8*42 ha zemlje, na vinogradnika pa 1.66 ha vinograda.
iV       vV       iV
V  Ložini ima 1 posestnik iz Ptuja 15*52 ha zemlje, od tega 1*4 ha vinograda.
V  Kozmincih imata 2 posestnika z Brega 3*19 ha zemlje.
\ Stanošini ima Minoritski samostan v Ptuju 95*06 ha zemlje in 5 drugih posestnikov 6*02 ha zemlje. Od teh sta dva najbrž doma iz Haloz. Sedaj živita v Ptuju, obdržala sta pa krpico zemlje v Halozah. (0*06ha in 0*46 ha). V Stanošini vinogradov ni.
V  Zaklu ima  1  Ptujčan 6*52 ha in 1  posestnik z Brega 0*26 ha zemlje. Skupno ima 11 Ptujčanov ter posestnikov z Brega 126*37 ha zemlje ter
1 posestnik iz Ptuja 1*4 ha vinograda.
Najboljše vidimo iz tega primera, kako malo vrednosti ima pri majhnem številu posestnikov povprečna mera, ker pa smo jo že povsod dru-
466
god navedli, jo navedimo še tukaj. Povprečno ima tedaj v drugi skupini ll'58ha zemlje, vinogradnik pa 1*4 ha vinograda.
*    *    *
V  Gruškovju ima 11 posestnikov iz Ptuja 127"89 ha zemlje, 4 posestniki iz neposredne okolice Ptuja pa 34-01 ha zemlje. 8 vinogradnikov ima 12-08 ha vinogradov.
V  Jablovcu imata 2 posestnika iz Ptuja 1467 ha zemlje, 2 iz ptujske okolice 4-52 ha zemlje. Vsi 4 skupaj imajo vinograde v izmeri 2'95 ha.
V  Podlehniku ima 6 Ptujčanov 24"11 ha in 4 posestniki iz ptujske okolice 10-28ha zemlje. 6 vinogradnikov od teh pa ima 6"33ha vinogradov.
V  Sedlašku imata 2 Ptujčana 56"61 ha in 8 posestnikov iz ptujske okolice 34"84ha zemlje. 7 vinogradnikov pa ima ll"05ha vinogradov.
V  Strajni ima 7 posestnikov iz Ptuja in okolice Ptuja 7155 ha zemlje, 5 vinogradnikov od teh pa 401 ha vinograda.
V  celi tretji skupini ima 46 posestnikov iz Ptuja in neposredne okolice 378"48 ha zemlje; od teh ima 30 posestnikov 36"42 ha vinogradov.
Na posestnika pride v tej skupini povprečno 8*23 ha zemlje, na vinogradnika pa 1*21 ha vinograda. Povprečne mere sicer zabrišejo kontraste in medsebojne razlike, podajo pa vendarle pri večjem številu tudi neko sliko.
•    *    *
V  prvi skupini ima, kakor smo videli, 45 posestnikov iz Ptuja in okolice 378"86ha zemlje; od teh jih ima 55 vinogradnikov 57"94 ha vinogradov.
V  drugi skupini ima 11 posestnikov iz Ptuja in okolice 126"57 ha zemlje; 1 vinogradnik pa 1*4 ha vinograda.
V  tretji skupini končno ima 46 posestnikov iz Ptuja in okolice 378'48ha zemlje; 30 vinogradnikov pa 36"42 ha vinogradov.
Skupno imata v celi politični občini Podlehnik 102 posestnika iz Ptuja in okolice 883"71 ha zemlje, od  teh 66 vinogradnikov 95'76 ha vinogradov.
Povprečno pride na posestnika v prvi skupini 8"42 ha; v drugi ll"58ha ter v tretji 8"23 ha zemlje. Na vinogradnika pa v prvi skupini 1*66 ha; v drugi 1*4 ha ter v tretji 121 ha vinograda.
Površini zemlje, ki jo imajo posestniki iz Ptuja in okolice v prvi in tretji skupini sta si za las slični. Vpoštevati pa moramo dejstvo, da je tretja skupina skoro dvakrat tako velika kakor prva. Absolutno se števili ujemata. Relativno pa je v tretji skupini za polovico manj Ptujčanov kakor v prvi.
Pri povprečnih podatkih pa vidimo, da neprimerno prekašajo povprečne mere domačinov ter posestnikov s polja. Kar smo ugotovili o njih že za Gorco in Dežno, velja za celo politično občino Podlehnik.
Razumljivo je tudi, da pride v najbolj vinorodni prvi skupini tudi najvišja povprečna mera vinogradov na vinogradnika Ptujčana. Baš veliki
467
vinogradi tujcev so odločilni  za vinorodnost  skupine in obratno. Kjer je veliko lepih in dobrih vinogradov, tja silijo tudi tujci.
*    *    *
Tujce v ožjem pomenu besede, to je posestnikov, ki stanujejo sicer v Halozah, a vinogradov sami ne obdelujejo, govorijo navadno tuj jezik ter stanujejo v lepo opremljenih vilah, v politični občini Podlehnik ni veliko. Nekateri živijo stalno v Halozah, nekateri pa potujejo po mestih in po inozemstvu. Tudi nekaj inozemcev je v Halozah, kar smo že ugotovili v prvem delu naše študije.
Na Gorci sta 2 tujca, ki imata 1764 ha zemlje in 2*74 ha vinograda. 4 inozemci imajo na Gorci 62*62 ha zemlje in 2 od njih imata 6*81 ha vinogradov.
Na Dežnem in na Rodnem vrhu ni niti tujcev niti inozemcev.
V  Ložini ima lesna eksploatacija 20*2, s sedežem v Kozmiscih 51*79 ha gozda.
V   Stanošini imata 2 tujca 15'36 ha zemlje brez vinograda. V ostalih dveh katastralnih občinah druge skupine ni niti tujcev v ožjem pomenu besede niti inozemcev.
V   Gruškovju imajo 3 tujci 65*06 ha zemlje in 2 izmed njih 6"45 ha vinogradov.
V   Sedlaškem imata 2 tujca 22*83 ha zemlje i|i 2*89 ha vinogradov; 2 inozemca pa 22*04 ha zemlje in 3*04 ha vinogradov.
Na Podlehniku imajo 4 inozemci 56*35 ha zemlje in trije izmed teh 11*1 ha vinogradov. 1 tujec pa ima 6*29 ha zemlje in 1'37 ha vinograda.
V  Strajni ima 1 tujec 8*39 ha zemlje brez vinograda.
Tako ima 12 tujcev v politični občini Podlehnik 187*36 ha zemlje in 7 vinogradnikov od teh 13-45 ha vinogradov.
10 inozemcev pa ima 141*01 ha zemlje in 7 izmed njih vinograde s površino 20*95 ha.
Povprečno pride na tujca 15*61 ha zemlje, na inozemca 14*1 ha. Na tujca vinogradnika pa pride 1*92 ha vinogradov, na inozemca 2*99 ha vinogradov. Tujci imajo tako veliko povprečno mero radi Ložine in Gruškovja, kjer so večji posestniki.
*             *      vV
Iz ostale Slovenije je v celi politični občini Podlehnik 16 posestnikov, ki imajo 100*4 ha zemlje in 7 vinogradnikov, ki imajo 12*95 ha vinogradov.
Iz Hrvaške ima 31 posestnikov 74*43 ha zemlje, od teh ima 11 vinogradnikov 7*34 ha vinogradov.
Že v prvem poglavju naše študije smo ugotovili, da se posestniki iz Hrvaške med seboj zelo razlikujejo. Med njimi imamo malo število meščanov,  ki  posedujejo  precejšnje  površine   vinogradov  in   zemlje,  ter   večje
468
število posestnikov iz krajev, ki mejijo na Haloze. Ti pa imajo le majhne krpice zemlje in vinogradov.
Povprečno pride na posestnika iz ostale Slovenije 6"27 ha zemlje in na vinogradnika 185 ha vinograda. Na posestnika iz Hrvaške pa 2'4 ha zemlje in 0-66ha vinograda na vinogradnika.
*    *    *
V   prvem poglavju naše študije smo prišli do prepričanja, da je v Halozah toliko bede, ker posedujejo vse lepše vinograde tujci. Ogledali smo si sicer tudi notranjo podelitev zemlje in vinogradov na Gorci in Dežnem in smo videli, da prevladujejo tam manjši posestniki, ki imajo premalo zemlje in premalo vinogradov za življenje. Tujci so si prilastili zemljo in vinograde, za domačine ostane le trajna beda.
Ko pa smo razčlenili celotno politično občino Podlehnik, smo se dokopali do spoznanja, da je naval tujcev najhujši baš na Gorci in na Dežnem. V nekaterih katastralnih občinah je zelo malo tujcev in vendar je tudi tam beda. Kje so tedaj nadaljnji vzroki?
Nekaj takih vzrokov smo našteli že v prvem delu naše študije. Enega pa moramo povdariti tukaj še posebej. Tudi tam, kjer ni tujcev, ni položaj največjega števila domačinov nič boljši.
Kakor smo videli v prejšnjih izvajanjih, je število majhnih posestnikov v tretji skupini celo večje kakor v prvi, saj ima do 5 ha v prvi skupini 67-8%, v drugi 66"2% in v tretji 70-5%. Do 1 ha pa ima v prvi skupini 20-2%, v drugi 22'8%, v tretji 23'9%.
Nekoliko bi se ti podatki sicer spremenili, če bi poiskali vse posestnike, ki imajo v drugih katastralnih občinah zemljo. Toda velikih izprememb ne bi bilo, kakor smo dognali to, ko smo poiskali vse posestnike iz druge skupine, ki imajo vinograde v ostalih katastralnih občinah, doma pa so brez vinograda. Tudi za Gorco smo pregledali vso zemljo, ki jo imajo domačini v drugih katastralnih občinah, toda ta zemlja znaša le neznatne količine.
V  naši podelitvi vse zemlje na domačine in tujce pa smo itak prišteli k domačinom vse posetnike iz ostalih Haloz.
Ker je tedaj število najmanjših in majhnih posestnikov tako veliko tudi tam, kjer tujci ne prevladujejo, je odvisna beda v največji meri od notranje podelitve zemlje. Kjer ni tujcev, je položaj majhnih posestnikov toliko slabši, ker nimajo niti možnosti, da bi delali vsaj za borni zaslužek v velikih vinogradih, ali pa morajo hoditi delat daleč od doma.
Razen tega morata biti zemlja in lega vinogradov že zelo slabi, če niti tujci ne silijo tja.
Naloga bodočih študij bo dognati, kako so nastali veliki vinogradi tujcev  in  kako  se je  spreminjala  struktura  o  podelitvi  zemlje  domačinov.
469
Ali so tujci potisnili velik del haloškega prebivalstva v slabše katastralne občine ali je bilo tam pregosto naseljenje od vsega početka.
Kjer se usede tujec — meščana potrebuje v vinogradu, ki meri tudi 4—5 ha, le malo viničarjev. Vsi ostali prejšnji posestniki morajo iti ali po svetu ali v slabše katastralne občine.
Današnje stanje v politični občini Podlehnik in v celih Halozah je nevzdržno. Odkar se spominjam, vladata v večjem delu Haloz glad in lakota.
Naša naloga je odkrivati prave vzroke bede. Ko bomo poznali vzroke, se mora najti tudi izhod iz nje.                                                        (Konec.)
470