v v
Bralcem čestitamo ob dnevu republike NAŠ ČAS
novembra 1974 leto X št. 46 (255)	cena 2 din
Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks
Starejša, toda vitalnejša
	-	
	V - - . -	

Natanko ob 19. uri je bilo. Zbranih je- bilo okrog stopetdeset odposlancev. Edinstven parlament na svetu, brez primera v zgodovini. Silno pomemben po zgodovinskem dejanju, po novih prelomnih straneh, ki so bile tisto noč napisane v zgodovini jugoslovanskih narodov.
Tisto noč pred enaintridesetimi leti je bila rojena nova Jugoslavija.
Sredi najhujših vojnih viharjev smo se strnili v eno in ta enovitost nam omogoča, da krojimo svoj lepši jutrišnji dan z vso odločnostjo ljudi, ki svoj um in roke usmerjajo v dobro vseh ljudi. Trdno smo odločeni boriti se proti vsem prisvajanjem, monopolom in nacionalističnimi razprtijami. Vsem takim ekscesom pa lahko uspešno kljubuje edinole delovni človek, organiziran in združen pod vodstvom svoje avantgarde.
Obrnili smo list v zgodovini naših narodov in začenjamo novo poglavje opredeljeno v dokumentih Zveze komunistov in sprejeto z novo ustavo. In tako, kot smo se v vojni strnili v eno, moramo tudi danes združiti vse sile, kajti v novem poglavju naše revolucije potrebujemo vsak. še tako majhen del razpoložljivih sil. .Naša nova ustava je točno opredelila mesto in vlogo vsake naše organizirane sile in zavzeli smo se za to, da vsakdo svoj del nalog kar najbolj dosledno uresniči.
-
Gre za uresničitev ustave delavskega razreda, ki daje popolno oblast delavskemu razredu. Na kongresih Zveze komunistov, organizacij borcev, mladine in sindikatov smo sprejeli velike dogovore o nadaljnjem delu in tak dogovor bo sprejela tudi socialistična zveza.
Prvi rezultati samoupravne socialistične skupnosti se že kažejo. Smo tik pred formiranjem samoupravnih interesnih skupnosti in bomo v prvih dneh decembra volili delegacije. Pomembna je določitev temeljev naše ekonomske politike. Najvidnejši pa so rezultati v temeljnih organizacijah združenega dela, kjer teče sporazumevanje, da bi združeno delo zavzelo svoje položaje tako, kot je v ustavi zapisano.	<
Ničesar ne moremo prepuščati naključju, upanju ali celo volji posameznika. Vedno moramo imeti pred očmi tudi svetovno resničnost, ki je drugačna od naših želja. Naše sile so usmerjene tudi v razvijanje ugodnejših svetovnih razmer. Smo dosledno na strani neuvrščenosti in proti kakršnemukoli izkoriščanju človeka po človeku.
Kako torej praznovati dan rojstva naše Republike? Praznujmo mladost, praznujmo življenskost, praznujmo naše novo rojstno leto REPUBLIKE ZDRUŽENEGA DELA!
LIZA PODPEČAN-KUHAR
ZA TESNEJŠE SODELOVANJE KULTURNIH SKUPNOSTI IZ OBČIN SUBOTICA, VELENJE IN VRNJAČKA BANJA____ -	_
Vsako leto vsaj ena večja izmenjava

če ste dobili stanovanje in ga želite lepo opremiti ali bi vaše pohištvo želeli spremeniti in dopolniti, vstopite v
VELEBLAGOVNICO
STTi nama
t—j V VELENJU
NA ODDELKU S POHIŠTVOM BOSTE DOBILI VSE, KAR VAŠ DOM NAPRAVI LEP IN PRIJETEN -
pa še to:
V VELEBLAGOVNICI NAMA V VELENJU BOSTE POHIŠTVO LAHKO KUPILI NA POTROŠNIŠKI KREDIT!
•	V vasici Gorenje dopoldan otvoritev
nove tovarne
VELENJE, 28. NOVEMBRA - V vasici Gorenje, kjer je pred petnajstimi leti začelo svoj nezadržen razvoj velenjsko Gorenje, bodo danes dopoldne slovesno odprli novo tovarno keramike. To bo najlepše darilo dvanajst tisoč delavcev rojstnemu kraju tovarne za dan republike.
Slovesna pproslava se bo začela ob 11. uri v prostorih nove tovarne. Delavcem Gorenja in drugim udeležencem proslave bo spregovoril podpredsednik republiškega izvršnega sveta Rudi Čačino-vič. V kulturnem programu pa bodo nastopili recitatorji, moški pevski zbor Kajuh iz Velenja, gimnazijski dekliški pevski zbor, pionirski zbor osnovne šole Šmartno ob Paki ter rudarska godba iz Velenja.
•	V škalah zabavna oddala
V prostorih gasilskega doma v Skalah bo v nedeljo, 1. decembra ob 15. uri zabavna oddaja „Zapojmo in zaigrajmo", ki jo prireja osnovna organizacija ZSMS Skale. Na oddaji bodo sodelovali narodnozabavni ansambli, vokalni sestavi in solisti ter dramske skupine iz posameznih krajev velenjske občine.
Škalski mladinci vabijo občane, da v čimvečjem številu napolnijo dvorano gasilskega doma. Po oddaji bo prosta zabava. Igral bo ansambel Janka Soviča.
OPREMA
STANOVANJSKIH PROSTOROV JE VSELEJ PREMISLEKA VREDNO
OPRAVILO, KAJTI VSAKDO ŽELI KUPITI SMOTRNO IN POCENI
Krajevne skupnosti občine Velenje na podlagi 12. in 27. čl. Zakona o oblikovanju in volitvah delegacih ter delegiranju delegatov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno sodelujejo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti ter na podlagi Statutov krajevnih skupnosti
Razpisujejo
volitve splošne delegacije krajevne skupnosti za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti
KI BODO V NEDELJO, 8. DECEMBRA 1974.
V sporazumu s pristojnimi volilnimi komisijami se prične glasovanje na voliščih ob 7. in konča ob 16. uri.
PREDSEDNIKI SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE VELENJE
Pred dnevi so se v Velenju predstavniki temelj-skupnosti iz in Velenja o doseda-in prihodnjem sodelova-na kulturnem področju. Žal sestanka niso udeležili dele-i iz Vmjačke Banje. Potem, ko so pregledali dose-
danje sodelovanje občin Subo-. tica, Vmjačka Banja in Velenje na kulturnem področju so sprejeli načelni dogovor, da naj bi bila v prihodnje vsaj ena večja kulturna manifestacija predstavnikov vseh treh občin.
Prihodnje leto bo v Galeriji v Subotici retrospektivna razstava
Razstava Koroška znamenja
V galeriji velenjske knjižnice so v sredo, 27. novembra odprli razstavo slik članov likovnega kluba Šaleške doline. Razstava bo odprta do 6. decembra, ko bo otvoritev razstave „Koroška znamenja" Franca Boštjana z Raven na Koroškem. Otvoritve razstave slikarja Franca Boštjana sse bo udeležil tudi predsednik slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar, ki bo na petkovem kulturnem večeru" spregovoril o kulturi in kritiki na Slovenskem ter odgovarjal na vprašanja obiskovalcev petkovega večera.
„Likovna dejavnost Subotice". To razstavo bodo prenesli v Velenje in Vrnjačko Banjo. V letu 1975 bomo v naši republiki proslavili 10-letnico slovenskega likovnega amaterstva. Razstava bo v Velenju, na njej pa bo predstavljenih nad 600 stvaritev. V razstavo bodo organizatorji vključili tudi dela likovnih amaterjev iz Subotice in Vr-njačke Banje.
Za leto 1975 je v načrtu tudi gostovanje pihalnega orkestra oziroma zbora na „Srečanju amaterjev Vojvodine", ki je vsako leto maja v Rumi. Skupina, ki bo nastopila na srečanju v Rumi, bo obiskala še Suboti-co, nastopila pa tudi še v nekaterih drugih krajih v bližini Subotice.
Vsako leto se bodo srečale tudi folklorne skupine treh občin. Letos je bilo takšno srečanje V Subotici, leta 1975 bo v
Vrnjački Banji, gostitelj folklornih skupin v letu 1975 pa bo Velenje.
Prihodnje leto se bodo predstavniki kulturnih skupnosti iz Subotice, Velenja in Vrnjačke Banje srečali v Subotici, ocenili sodelovanje ter se dogovorili za skupne akcije v letu 1976.
čas" ima vse več zvestih bralcev tudi v delovnih skupnostih v občini Slovenj Gradec, ijo številko, kateri je bila priložena še priloga ..Samoupravno sporazumevanje v Mislinjski {dolini" s predlogi delovnih programov samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1975, so z ijem prebirali v vseh temeljnih organizacijah združenega dela v Mislinjski dolini.
Velenjska knjižnica bogatejša za 4500 knjig
Kulturna skupnost Velenje je pred nedavnim odkupila skrbno zbrano in urejeno knjižnico profesorja Mflana Dodiča iz Novega mesta, ki sta jo prodala njegova dediča. Zbirka zajema dela grških klasikov, knjige ruskih, čeških in poljskih pisateljev, veliko pa je tudi priročnikov in komjrtetov slovenskih literarnih izdaj, kot na primer Ljubljanski zvon idr.
Tako je obiskovalcem velenjske knjižnice na voljo približno 4500 knjig več.
Komentar tedna
Prav je, da nazdravimo novi Jugoslaviji, ki se je rodila pred 31. leti. Na svojem II. zasedanju, ki je bilo 29. in 30. novembra 1943 v Jajcu, je Protifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije po zaslugi velikih uspehov narodnoosvobodilne vojske v boju s sovražnikom in domačim izdajalcem ter v skladu z velikim napredkom v organiziranju in krepitvi udarne moči NOV in POJ prerastel dotedanje oblike dela in se konstituiral kot najvišje zakonodajno in predstavniško telo narodov Jugoslavije. S sprejetjem zgodovinskih odlokov ob organizaciji narodnoosvobodilne oblasti v času narodnoosvobodilnega boja in z ustanovitvijo nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije, kot začasne ljudske vlade, so bili položeni temelji nove države federativne demokratične Jugoslavije. Na teh temeljih je bil po zmagoslavnem koncu osvobodilnega boja zgrajen tudi ustavni sistem, potrjen 31. januarja leta 1946.
Uvodne otvoritvene besede dr. Ivana Ribarja so izzvenele v Jajcu 1943. leta v navdušen in buren aplavz zastopnikov narodov in narodnosti Jugoslavije, ki so se zbrali, da pregledajo rezultate narodnoosvobodilnega boja, postavijo temeljni kamen novi Jugoslaviji. Čas 31 let še ni spustil meglično kopreno med dogajanji tedaj in sedanjikom. Migljavica časa ne moti pogleda čez prehojeno pot. V petih letih smo obračunali s krivicami, ki so jih kopičila stoletja...
ZDRAVICA
Tito: „Prestali smo ogromne napore, v katerih so se sinovi naših narodov izkazali s takimi čudovitimi junaštvi in samo-odpovedmi, s kakršnimi se bodo stoletja ponašali bodoči rodovi naših narodov. Navzlic ogromni številčni in tehnični premoči se sovražniku ni posrečilo uničiti jedra naše narodnoosvobodilne vojske. Nasprotno, utrpel je ogromne izgube, mi pa smo si s to težko in krvavo borbo pridobili simpatije in občudovanje vsega naprednega sveta." Te besede zvenijo tudi danes. Potrjujemo jih doma in v svetu.
Tistih 10 dni, ko so okupatorji pregazili našo zemljo, je najsramotnejših v zgodovini naših narodov. Tedaj je prišla na dan vsa trhlost, vse izdajalstvo, ki je bilo do tega časa prikrito. Leta, ki so sledila, so najsvetlejša v naši zgodovini Predvsem je bil pravilno zastavljen osnovni smo ter. osvobodilnega boja: ne samo osvoboditi deželo, ampak ustvariti tudi nov drUžbeni sistem, ki je čedalje bolj dozoreval v zavesti najširših ljudskih množic. Naši narodi so na lastni koži občutili, v čem so glavni vzroki tragedije, ki je doletela predvojno Jugoslavijo. Drugi pomembni element pa je bil v tem, da so bili pravilno postavljeni odnosi med raznimi narodnostmi v novi Jugoslaviji in pa v vztrajnem zavzemanju, da se uresniči in stalno krepi bratstvo in enotnost.
Kaj bi še lahko povedali o tem našem največjem prazniku? Komu naj nazdravimo? V tišini prazničnega razmišljanja predvsem tistim, ki bodo prisedli k nam s triglavkami na glavi. Uspaval jih je krohot strojnice - v spominu jih obujamo. Nazdravljamo revolucionarni borbi pred več kot tremi desetletji, prepričani, da so njena načela neminljivo vtkana v naš današnji in jutrišnji dan.. .
MILAN MEDEN
SREČA V NESREČI JATOVEGA LETALA DC-9: Na sliki so ostanki Jatovega letala DC-9, ki je v soboto, 23. novembra zasilno pristalo blizu beograjskega letališča. Letalo je tega dne nekaj po 16. uri vzletelo s pariškega letališča Orly in poletelo proti Beogradu. V njem je bilo 44 potnikov. Polet je potekal normalno vse dotlej, dokler se letalo ni približalo beograjskemu letališču. Iz neznanih vzrokov je zgrešilo pristajalno stezo in priletelo na koruzno njivo, drselo nekaj sto metrov po razmočeni zemlji in se ustavilo. Takoj ko so vsi potniki zapustili letalo je DC-9 začel goreti. Zakaj je moralo letalo zasilno pristati, za zdaj še ni znano.
ZADNJE DNI PO SVETU...
• MNOŽIČNA KAZEN V ETIOPIJI
Potem ko je kazalo, da se je položaj v Etiopiji po vseh burnih spremembah naposled ustalil, smo v začetku tega tedna zvedeli za novico, ki je presenetila: vrhovni svet armade je sporočil, da so usmrtili šestdeset najvišjih državnih in vojaških voditeljev dežele.
Novica je presenetljiva zaradi več razlogov, predvsem pa zato, ker je bilo mogoče na seznamu usmrče-nih prebrati tudi ime človeka, ki je veljal za vodjo gibanja etiopskih oboroženih sil, generala Am&na Andoma.
Prve analize sporočila pričajo, da je v Etiopiji zmagala radikalnejša, skrajnejša smer revolucionarnega gibanja, se pravi skupina, ki se je zavzemala za kar se da odločno obračunavanje s preteklostjo. Poleg generala Andoma so usmrtili še sedemnajst drugih generalov, mnoge bivše guvernerje, državne visoke uradnike in tudi nekdanjega premierja. Po novicah, ki so za zdaj na voljo, se cesarju Haile Sela-sieju ni zgodilo nič in je še vedno v neki zasebni bolnišnici — čeprav pod močno stražo.
Z usmrtitvijo, ki jo je mogoče označiti tudi kot
množično kazen za pretekle grehe, so dobili dogodki letošnjega leta odločilen vrh.
Znano je bilo, da se v Etiopiji vse od strmoglavlje-nja cesarja Haile Selasieja spopadata dve različni mnenji o nadaljnjem možnem razvoju dežele. Po eni naj bi bil ta razvoj previdnejši in počasnejši in naj ne bi odločneje pretrgal z nekaterimi tradicijami in prakso preteklosti. "Po drugi pa bi morali v Adis Abebi počistiti z vsem, kar predstavlja dediščino preteklosti in to v najkrajšem možnem času.
Novica o usmrtitvah dopušča sklep, daje zmagala zadnja smer, kar pa — če je ta domneva točna - dopušča več drugih zaključkov.
Eden izmed prvih bi bil ta, da bodo v Adis Abebi prekinili z doslej precej močno navezavo na Združene države Amerike in si poiskali kakega drugega močnega zaveznika. K^o bi to bil ni tako težko uganiti, zakaj v današnjem močno izdife-renciranem svetu jih ni veliko. Možno je zato domnevati bodisi, da se bodo naslonili na Sovjetsko zvezo ali pa na LR Kitajsko — ali pa skušali najti svoje trdnejše mesto v krogu neuvrščenih.
Kakršenkoli sklep bi bil močno preuranjen in bi ga dogodki lahko demantirali, zato bi kazalo počakati z na-
povedmi dokler ne bodo naslednje poteze novega etiopskega vodstva dale nekaj več elementov za podrobnejšo oceno.
• PO SREČANJU F0RD-BRE2NJEV
Srečanje med predsednikom Združenih držav Amerike Geraldom Fordom in generalnim sekretarjem komunistične partije Sovjetske zveze Leonidom Brež-njevim ni prineslo nobenih senzacionalnih in spektaku-larnih rezultatov, pač pa je potrdilo nekatera znana dejstva.
Predvsem sta obe strani slovesno potrdili, da sta pripravljeni nadaljevati in še razširiti dosedanjo politiko popuščanja napetosti in medsebojnega sodelovanja, pri čemer bosta ta načela skušala podkrepiti s konkretnimi in praktičnimi dosežki na najrazličnejših področjih — predvsem pa na dveh najpomembnejših. To se pravi: na področju oboroževanja in razorožitve in medsebojnih gospodarskih odnosov.
Ob tem sta obe strani znova potrdili, da obstojajo med njima v ocenjevanju nekaterih problemov mednarodne scene (Ciper, Bližnji , vzhod, Vietnam) še vedno
nekatere razlike, ki pa vseeno ne morejo preveč obremenjevati1 sicer dobrih odnosov in očitne želje, da bi se taki odnosi nadaljevali.
• NASILJE BREZ SMISLA
Drama na tunizijskem letališču se je končala, toda ne brez žrtev. Arabski gverilci, ki so že minuli petek na letališču v Dubaiu ugrabili britansko potniško letalo in zahtevali izpustitev nekaterih svojih v Kairu in Amsterdamu zaprtih teroristov, so se končno vdali.
Topot so bile okoliščine povsem drugačne od nekaterih podobnih primerov v preteklosti. Topot se je namreč vodstvo Palestinske osvobodilne organizacije jasno in odločno ogradilo od tega terorističnega dejanja in zahtevalo odločno kazen za ugrabitelje.
To je vsekakor dobro ne samo za večjo varnost na mednarodnih letalskih progah in druge, marveč tudi (in še posebej) za ugled Palestinske osvobodilne organizacije, ki je imel doslej zaradi podobnih nasilnih de-' janj samo veliko moralno in politično škodo.
Terorizem namreč ni in ne more biti sredstvo za dosego sicer pravičnih ciljev palestinskega ljudstva in to spoznanje se je moralo začeti uveljavljati predvsem v palestinskih vrstah samih Kot kaže, se je.
i ■
■ ■
8
8 ■
■ ■
8 ■
■
8
S ■
I
i
KONGRES - V Beogradu je bil IX. kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije na katerem je sodelovalo več kot 900 delegatov, pa tudi mnogo gostov iz domovine in tujine. Prvi dan kongresa je govoril utdi predsednik republike Josip Broz Tito. Za predsednika Zveze socialistične mladine Jugoslavije so na kongresu izvolili Azema Vlasija.
NAJEMNINE - Najemnine naj bi se za več kot 20 odstotkov podražile šele. v drugem polletju prihodnjega leta. To je v Zvezni konferenci SZDL izjavil generalni direktor Zveznega zavoda za družbeno načrtovanje Jože Novinšek.
VLAK - Minuli teden je pripeljal prvi električni vlak v Skopje. Tako je dokončno elektrificirana magistralna proga Jesenice-Skopje. Do konca letošnjega leta pa bo pripeljal tudi prvi vlak z električno lokomotivo v Maribor. Tako bo dokončno
elektrificirana proga Zidani most—Maribor.
LISTA .- Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je dalo v javno razpravo osnutek sindikalne liste za leto 1975. Razprava bo potekala do 25. decembra. Ne gre za velike spremembe v primerjavi z letošnjo listo: nove, ali bolj spremenjene so le točke, ki obravnavajo najvišje osebne dohodke, minulo delo in regres za prehrano med delom.
NESREČE - Prometna varnost oktobra letos je bila izrazito ugodnejša, kot v istem mesecu prejšnjih let. Oktobra letos je bilo 3.482 nesreč, kar je 21 odstotkov manj v primerjavi z istim mesecem lani. V prometnih nesrečah je oktobra letos izgubilo življenje 314 ljudi, oktobra lani pa 465.
PREDSEDSTVO - Predsedstvo CK ZKJ je prouče-

.IN DOMOVINI
valo idejno-politične osnove skupne politike, ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v prihodnjem letu v luči izvajanja ustave SFRJ, sklepov X. kongresa in sklepov IV. seje predsedstva. Predsedstvo je podprlo smeri in cilje predlagane politike zajete v načrtu resolucije o temeljih skupne politike ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v prihodnjem letu iti se zavzelo, da bi vzporedno sprejeli potrebne ukrepe in dosegli neizogibne samoupravne sporazume, ter družbene dogovore za njeno uresničitev.
•
ŽELEZNICE - S 1. januarjem 1975. bo na jugoslovanskih železnicah dražja vožnja - tako v potniškem, kot v blagovnem prometu. Kolikšen bo odstotek podražitve še ni znano. Tako Železniško gospodarstvo Ljubljana meni, da bi bilo potrebno z novim letom dvigniti cene za potniški in bla-
govni promet za 39,1 od- j stotka. ^
DAVKI - Vse tako kaže, da se v Sloveniji v letošnji obdavčitvi osebnih dohodkov ne obetajo nobene spremembe. Za razliko od lanskega leta pa letos ne bomo več plačali dodatnega, oziroma stabilizacijskega davka, ki je bil predpisan samo za leto 1973.
STABILIZACIJA - Iz j načrta resolucije o ekonomski politiki za prihodnje leto je moč jasno razbrati željo' uveljaviti stabilizacijsko politiko, ki bo zavrla inflacijo in obrzdala cene, tako da njihovo povečanje ne bi preseko letošnjih meja. Osnutek tudi brezpogojno zahte- j va, da obdržimodoseženo zunanjo likvidnost, z nalogo, da bo primanjkljaj v plačili bilanci manjši, kot letos is da je treba odpraviti slabosti | v menjavi s tujino.
Aktualno
NALOGE SPREMINJAMO V PRAKSO
Praznični dnevi so enkratna prilika za razmišljanje. Hkrati, ko ocenjujemo prehojeno pot in opravljeno delo, se že oziramo za novimi nalogami. Obdobje med dvema rojstnima dnevoma naše domovine, - Socialistične federativne republike Jugoslavije, je zagotovo eno od najpomembnejših v našem razvoju. Predstavlja namreč eno od doslej najintenzivnejših obdobij naše socialistične revolucije in njene kontinuitete. Priče smo bili pomembnim spremembam v družbeno ekonomskem in političnem sistemu. Te so opredelile prihodnjo usmeritev in razvoj naše družbe, hkrati pa postavile delavski razred in vse naše delovne ljudi pred izjemno pomembne in zgodovinsko odgovorne naloge.
Znova lahko ugotavljamo, da smo v našem razvoju dosegli v zadnjem razdobju uspehe, vredne več generacij. To, kar smo dosegli, pa je solidna osnova, na kateri lahko in moramo doseči v prihodnje še več. Borba za uveljavljanje nove ustave ter stališč in sklepov Zveze komunistov mora postati osrednje torišče našega dela. Naši delovni ljudje so pripravljenost za dosledno
uresničevanje te velike, zgodovinske naloge, nekajkrat plebi-scitarno izrazili.
Ker smo pred resnično zahtevnimi nalogami, ne bo zadosti samo pojasnjevanje nalog in sklepov, ki izhajajo iz ustave in sklepov X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, ne bo samo zadosti, če bomo sprejemali delovne programe, ali pa se o njih dogovarjali. Pač pa moramo naloge in sklepe začeti tudi uveljavljati. Odnose moramo menjati, ne pa jih samo ugotavljati in pojasnjevati. Tega se moramo zavedati prav vsi.
Pred nami so. zahtevne naloge. V letu 1975 bodo potrebni veliki napori, da bomo premagali tudi vse tiste težave, ki bodo nastopile kot posledica zmanjševanja uvoza, omejevanja raznih oblik porabe ter investicijske izgradnje. Zaostreni pogoji gospodarjenja bodo zahtevali varčevanje prav na vseh področjih.
Na nove naloge se moramo pripraviti, saj ne smemo dovoliti,
da bi nas zaostreni pogoji gospodarjenja presenetili ali našli celo
nepripravljene. Zato moramo nameniti še večjo pozornost delu in rezultatom dela ter vsemu, kar lahko na to vpliva. Če želimo premagati težave, s katerimi se bomo srečevali v letu 1975, to
pa hočemo in moramo, moramo spremeniti našo prakso in dati vso podporo delu. Te in še druge naloge so izredno pomembne, j Obdobje med dvema rojstnima dnevoma naše socialistični domovine je bilo obdobje akcije, obdobje enotnosti in odbče-i nosti delavskega razreda za uresničitev stališč, zapisanih v novi ustavi in v kongresnih dokumentih Zveze komunistov. Obdobje, ki je pred nami, pa mora postati čas, ko bo uresničena odbit-1 nost delavskega razreda in delovnih ljudi, da še bolj kot doslej j sami skrbijo za socialistični razvoj in da kot organiziram] družbena sila tudi obračunajo z vsemi, ki bodo nasprotovali tej odločenosti in usmeritvi. Se pravi, da v vsakdanjem življenju, 11 praksi, kar najbolj dosledno uresničimo naloge, zapisane i j ustavi in dokumentih Zveze komunistov.
Naloge moramo čimprej spremeniti v prakso. To usmerita moramo vnesti v sleherno celico naše samoupravne socialistični družbe. Ob tem pa mora priti še bolj kot doslej do izraza tui odgovornost vsakega posameznika in vseh skupaj za uveljavita J skupne, demokratično in samoupravno dogovorjene, politike in, stališč.
Splošno gradbeno industrijsko podjetje
VEGRAD
Velenje
VISOKE IN NIZKE GRADNJE, PROJEKTIRANJE IN VSE GRADBENE OBRTI
STEKLARSKO PODJETJE
Celje obrat Velenje
Vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem čestitamo za praznik republike
Ob dnevu republike čestitamo
«*
delovnim ljudem, jj občanom : in temeljnim organizacijam združenega dela jj
CVETLICARNA IRIS VELENJE
čestitamo za dan republike in se priporočamo

GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
LJUBLJANA
TOZD
GRADBENA ENOTA CELJE
t •
OB DNEVU REPUBLIKE -29. NOVEMBRU - ČESTITAMO PREBIVALCEM VELENJSKE OBČINE, VSEM TEMELJNIM ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA DELA IN DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE!
L
TEtFirsnF« usih
VRHNIKA TOZD tovarna usnja Šoštanj
Proizvaja:
-	KVALITETNO USNJE IZ SVINJSKIH KOŽ
-	PODPLATNO USNJE
-	TEHNIČNO USNJE
-	SREDSTVA ZA ZAŠČITO DELA IN ŠPORT
-	USNJENO KONFEKCIJO
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM SODELAVCEM ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE -29. NOVEMBRU!
MIROHUDOVERNIK
tesarstvo-embalaža
VELENJE
Za dan republike 29. november čestitam poslovnim prijateljem in prebivalcem občine Velenje < |
KOZIVEJIČNO FRIZERSKI SALON „IRIS' Velenje'
\
,Ob dnevu republike naše iskrene čestitke
MARTIN PIRECNIK urar — zlatar Velenje
y
Ob dnevu republike 29. novembru iskrene čestitke
FRIZERSKI SALON IVICA- VIKICA
VELENJE	*
se priporoča za obisk in čestita ob dnevu republike
J
Kolektiv
tovarne
Šoštanj
G ALI P
čestita vsem poslovnim prijateljem in občanom za praznik republike!
Mladinska
knjiga
Velenje

Vsem poslovnim prijateljem, občanom občine Velenje in delovnim ljudem naše domovine čestitamo ob dnevu republike -29. novembru!
INDUSTRIJA TERMOPLASTOV GRAFIKE LEPIL
Velenje
IMAŠ ROMAN
W,pO NJEGOVIH KRETNJAH BI JODIL,DA JE GVAPO NEKAJ IASU M,ZATO MORAM POHITETI...
5TEKFL BOM TU NAOKROG DA MU fRIPEM 1A HRBET...
Pozabila je prinesti s seboj iz Japonske kakšno dobro revijo, torej če ne gre spat, ji ostane samo še to, da sede v naslanjač in strmi v strop. „Mar mislite resno, da gospa Brownsword ne bo opazila, gospod Herbert? "
„Zanesi se name. In nikar me ne pitaj z gospodom. Reci mi Herb."
Yuki je molčala. Čez par trenutkov pa je vseeno rekla:
„Oblekla se bom v novo obleko ter prišla na cesto čez deset minut." y
Vrata so se urno zaprla, za njo.
Lokal res ni bil preveč -imeniten. Z navadnimi žarni-
ni padlo na pamet, daje povabila v bar vse svoje moške -sorodnike, ki so ji ves večer izkazovali pozornost in jo čez noč spremenili v najbolj iskano damo bara.
Nastal je sveti molk. Medtem so zamenjali ploščo, nato pa je soba spet oživela v hrupu stoterih glasov. Par ali dva sta se dvignila, da bi zaplesala v neznanem ritmu, ki je bil za večino nov, toda ne za Yuki, ki je plesala vvatusi v Tokyu. Odložila je skodelico na najbližjo mizo, prijela Herberta za roko in ga odpeljala na plesišče.
Po nekaj trenutkih so vsi oči uprli vanju. Čeprav Herbert ni poznal korakov, se je vseeno zelo spretno sukal okrog Yuki. Potem je tudi množico zajel njen hipnotični temperament in vsi so, kot bi bili v transu, zdrveli na plesišče ter z divjim kričanjem zaplesali okrog njiju.
Kasneje, ko sta sedela ob mizi s prijatelji, ki so imeli belo pobarvana lica, ustnice
ROMALO KIRKBRIDE
JUKI OKANO
cami je bilo izpisano „Leejev bar", pet ali šest jih sploh ni gorelo. Stopila sta po ozkih stopnicah navzdol v majhen prostor, kjer se je Herbert vpisal v knjigo gostov. Vratar je pritisnil na gumb in Yuki se je znašla v zadimlje-ni in prepolni sobi, ki se je tresla pod zvoki prebučne glasbe.
Vsi so bili podobni Her-bertu, celo dekleta, čeprav so bila oblečena v kratka krilca in imela po tri vrste umetnih trepalnic, dvoje nad, eno pa pod vekami. Prav očitno je bilo, da se nihče ni zmenil zanj ali ga pozdravil, ko je stopil do bara in naročil pijačo.
Čeprav se Yuki ni veliko menila za Herberta — saj ji ni mogel najti Johnnyja - je bila vseeno nad njim začudena in jo je zanimal toliko, kot vsi moški, posebno tujci. Če bo hotela živeti"v Angliji, jih mora opazovati in poskušati razumeti, primerjati njihove navade, obnašanje in njihov način ocenjevanja stvari prilagoditi svojemu, da bo tako lahko bolje spoznala sebe in se prilagajala, kadarkoli bo to potrebno, kot je bilo nekdaj z Johnnyjem.
Tako je stala sredi sobe v gostem dimu, opazovala množico in Herberta pri baru. 'Ko je čakal v vrsti, je pozdravljal vsakogar z dvignjeno roko s skoraj obupanim tovariškim pozdravom, a se niso zmenili zanj. Nazadnje je ves rdeč od sramu pograbil eno skodelico, poiskal v žepu drobiž in plačal, nato pa prijel še drugo in ju prinesel k Yuki ter se ob njej naslonil na zid.
Ob koncu plesa je večina posedla po klopeh, z licem ob licu un ustih na ustih, ter
objetimi rokami in nogami.
Zavojček purpurnih tablet je krožil od para do para,-ki so jih goltali kot aspirine, da bi se takoj na to pričeli hihitati in bili vsi predrzno aktivni. Toda, Yuki je takoj opazila, da jih nihče ni ponudil Her-bertu, kar je še povečalo njegovo osamljenost. Naenkrat ji je postalo jasno, daje Herbert to, kar na Japonskem imenujejo Nokemono, neprilagodljiv, zamorjen, ker ni bil popularen in zaradi tega je vsem kljuboval.
Vsa nesrečna zaradi njegovega obupa se je spomnila dneva, ko je "kot dama prvikrat vstopila v tokijski Palače. Tudi sama se je takrat v družbi čudovito počesanih deklet, ovitih v dragoceno svilo, počutila nemogoče. Nihče ji ni opazil, nihče je ni povabil na ples, dokler ji
pa svetlo modre, so Herber-tu ponudili tableto, ki jo je z velikim zanosom sprejel. Zdaj je spoznal, da moraš za sloves v disko klubu imeti s seboj privlačno dekle. Počutil se je kot še nikoli, bil je povsem drug človek. In očitno je bil tudi veliko boljši plesalec, kot je mislil. Yuki bo vzel s seboj v klub ob vsaki priložnosti, kar prav gotovo ne bo težko, dokler bo stanovala v istem stanovanju in bo morala storiti to, kar seji pač ukaže.
Spet so menjali ploščo. Vstal je, da bi zaplesal, a se je pred njim vstopil fant v modrih farmarkah, objel Yu-ki okrog pasu in jo odpeljal na plesišče.
Herbert ju je med plesom divje motril. Skupina ob mizi se je hihitala. Nekdo je zagrabil pest purpurnih tablet in jih spustil v njegov žep. Nato pa so -drug za drugim zapuščali mizo in pustili Herberta samega.
Sedel je in ves se je pričel potiti. Zdelo se mu je, da je njegovo ponižanje napolnilo vso sobo.
Modna krentorka Staša Gorenšek
Večerna moda
Za vse svečanejše priložnosti v poznovečernem času moramo imeti pripravljeno primerno obleko. Navadili smo se, da je večerna obleka praviloma dolga. In letošnja moda je poleg tega še poskrbela, da bomo v njej res lepe, elegantne in privlačne. Še vedno so priljubljeni veliki izrezi, krila so največkrat bogato nagubana ali krojena počez, široki so tudi rokavi.
Za večerno obleko je zelo pomembna izbira materiala. Najboljši je svilen jersey, ki lepo pada v mehkih gubah; takoj ob njem pa so vse vrste težjih naravnih svil, potem kašmirska pa saten in težji material - gabarden.
Večerno modo v veliki meri ustvarjajo tudi dodatki. Tako bo prav vsaka obleka dobila pečat trenutne mode, če jo bo krasil velik umeten cvet, pripet na prsi, ob pas ali na ramenu. Zelo modne so tudi broške in dolgi potiskani svileni šali.
Ker si razkošne večerne obleke ne kupujemo pogosto, velja dobro premisliti in izbrati takšno, ki jo bomo vsak nekaj časa z veseljem nosili.
humor
- Vidiš, predMesetimi leti mi je tvoja mama prinesla copate, pes pa je lajal name sedaj pa je ravno obratno!
Križanka
VODORAVNO: 1. fotografski aparat, 7. kraj na severu Smolensko -Moskovske vzpetine, 9. temni del dneva, 10. ime hrvaškega pisatelja Ujeviča, 11. oziralni zaimek, kateri, 12. naselje v Dravski dolini s tovarno poljedelskega orodja, 13. ustnica, 15. klobučevina, 18. Edo Mohorko,
20.	dlaka v konjskem repu in grivi,
21.	Samojedi, 23. Rajko Ranfl, 24. zapravljivec, kdor tracka, 26. tuje žensko ime.
NAVPIČNO: 1. tekmec, 2. ime češkega pisatelja Jiraseka, 3. hladno orožje za sekanje in bodenje, 4. eden, 5. predpisani verski obredi, ritusi, 6. Sokratov tožnik, 8. osebni zaimek, 12. moštvo, 14. Tone Pav-
ček, 16. neprijeten duh, 17. cjj streljanju, 19. merska enota, kratica za ska
GVAPO - ŠALJIVA fGODBA L DIVJEGA ZAHODA - I. ANTIČ
FELJTON
Začela se je 31. maja 1916 ob 14.28...
Ognjena toča nemških topov je pobila skoraj vso posadko v stolpu. Mladi mornar je bil smrtno ranjen. Eksplozija granate mu je odtrgala roke in noge, kljub temu pa je sprejemal in sporočal najprej podatke o nemških ladjah vse dotlej, dokler ni padel zadnji top-ničar v stolpu. Po bitki so ga našli s telefonsko slušalko v roki, še vedno je sedel na svojem stolu v mlaki krvi. Za svoje junaštvo je bil posmrtno odlikovan z Vikto-rijinim križcem.
Med begom se je „Chcstejr" uspela približati glavnini Hoodove eskadre. Brž, ko je Hood slišal in malo kasneje tudi zagledal neenako bitko, se je pognal proti Nemcem.
Sedaj so težki topovi z britanskih bojnih križark začeli pustošiti po nemških lahkih križarkah, ki so zasledovale „Chester".
Nemci so obrnili ladje in se pognali v beg.
Predno so Nemci lahko ušli in se skrili v meglici, so angleški topovi povzročili sovražniku hude poškodbe.
„Wiesbaden" se je moral ustaviti, ker sta bila onesposobljena glavna pogonska stroja. „Pillau", ki jo je zadela salva 304 milimetrskih topov, je bila tudi hudo poškodovana, vendar ji je uspelo, da se je, vsa v plamenih, umaknila izven dosega angleških topov.
Admiral Boedicker in njegov nadrejeni poveljnik, admiral Hipper, sta bila prepričana, da so njune lahke križarke napadle bojne ladje Velike flote.
To je pomenilo, da nimajo nobenega upanja, če se ne bodo pravočasno umaknili pod okrilje bojnih ladij Visokomorskega brodovja, ki je plulo za njimi. Da bi pridobili na času, so ukazali kapitanu Heinrichu v lahki križarki „Regensburg", ki je vodil Drugo izvid-niško skupino rušilcev, naj nemudoma napade Angleže s torpedi.
Ob 18.20 je Helnrich ukazal vsem svojim rušilcem, naj se obrnejo proti napadajočim angleškim ladjam. V tem trenutku so na prizorišče prispeli štirje angleški rušilci, ki so ostali sami, ko se je Hood pognal proti nemškim križarkam, katere so zasledovale „Chester".
Poveljnik skupine rušilcev, kapetan Leftus Jones, je zagledal tri križarke admirala Boedickerja skoraj istočasno, ko so se Nemci pripravljali, da se s svojimi rušilci poženejo v napad na angleške ladje (bile so to Hoodove težke križarke), ki so zasledovale Boedickerja.
Ukazal je, naj se vsi štirje rušilci poženejo proti lahkim križarkam admirala Boedickerja. In tako se je še enkrat zgodilo, da so sc rušilci obeh strani odločili ža napad istočasno. Zdrveli so drug proti drugemu s hitrostjo brzovlaka.
Morje se je penilo, signalne zastavice so plapolale v vetru, topovi rjoveli in torpeda švigala na vse strani. Angleži so bili skoraj brez vsakega upanja, zakaj Nemcev je bilo vsaj trikrat več. Angleške rušilce so naskočili njihovi nemški vrstniki, razen tega pa še topničarji lahkih križark.
„Shark" je zadelo več nemških granat. Umirajoči kapetan Leftus Jones je odklonil pomoč „Acaste" in jc osebno usmerjal topniški ogenj vse do trenutka, ko so valovi pogoltnili njegovo ladjo. Samo šest članov posadke se je rešilo.
Tudi „Asata" jp bila težko poškodovana, prav tako pa sta jo skupila tudi druga dva rušilca. Kljub vsemu junaštvu, ki so ga pokazali, pa ni niti en angleški torpedo zadel cilja!
Tudi nemški rušilci so se bojevali zagrizeno in izredno pogumne. Streljali so in spuščali torpeda, pa tudi oni niso imeli sreče. Niti en torpedo ni zadel!
Tako je minil spopad rušilcev sicer zelo hrupno in dramatično, vendar brez škode za velike ladje proti katerim jc bil usmerjen. Izkazalo se je, da sta se obe strani preveč bali rušilcev, ki zaradi tiste čase še slabih in neizdelanih torpedov, niso mogli povzročiti večje škode.
NEUNIČLJIVI „WIESBADEN"
Ves divji spopad rušilcev je trajal samo nekaj minut.
Čeprav ni napad rušilcev prizadejal nobene večje
škode križarkam na obeh straneh, je vendarle podaril nemškim ladjam nekaj dragocenih trenutkov oddiha. Kajti jmedtem ko so jih nemški rušilci napadli, so se morale angleške križarke umikati in se izogibati torpedom - njihovi nasprotniki iz eskadre admirala Hipperja pa so se lahko tačas uredili in malce odmaknili.
Ko se je napad rušilcev končal, so angleški topovi znova poiskali svoje nasprotnike, križarke admirala Hipperja in Boedickerja.
„Lutzow", Hipperjeva admiralska ladja, se je komaj še vlekel po morju, „Seydlitz" pa je samo še čudež držal na površini.
Hipper je sklenil, da se mora za vsako ceno umakniti. Njegove ladje so se obrnile in se pognale - kolikor so pač Zmogle hitrosti - nazaj pod varno okrilje Visokomorskega ladjevja admirala Scheera. Niso pluli dol- ■ go, ko so zagledali obrise nemških bojnih ladij.
Ko sta se eskadri srečali, je Hipper, čeprav je bila njegova skupina hudo zdelana, ukazal, naj se njegove ladje uvrstijo na čelo Visokomorskega brodovja in znova obrnejo proti sovražniku!
Medtem se je dogajalo nekaj, kar je osupnilo vse poznavalce pomorskega brodovja.
„Wiesbaden", lahka križarka, ki so jo onesposobile za boj Hoodove težke križarke, je ležala nepremično v vodi. Ladja se ni mogla več premikati, na njej so divjali požari. Vsaka angleška ladja, ki je priplula mimo, je poslala vanjo nekaj slav.
Prvi, ki so pripluli mimo, so bili rušilci in lahke križarke angleške Tretje eskadre lahkih križark. Pol ducata ladij je nekaj minut pošiljalo koncentričen ogenj iz vseh svojih topov v nemočnega nasprotnika. Sele ko so se severno pojavile neke druge nemške ladje, se je Tretja eskadra lahkih križark zapodila proti novemu nasprotniku in prepustila „Wiesbaden" njegovi usodi.
Potem se je prizibal mimo angleški rušilec „Onslow", ki je imel nalogo varovati desni bok Beat-tyjeve admiralske ladje „Lion".
ljubljanska banka
Podružnica Velenje
Vsem delovnim ljudem in svojim varčevalcem ob prazniku republike 29. novembru
KDOR VARČUJE, si srečo kuje!
IZ OBČINE SLOV^J GRADEC % !Z OBČINE SLOVENJ GRADEC # IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLO
PRED VOLITVAMI DELEGATOV IN DELEGACIJ V SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI V OBČINI SLOVENJ GRADEC
Na volišča gremo 4. in 8. decembra
redo, 4. decembra, bodo volitve v temeljnih organizacijah združenega dela, v nedeljo, 8. decembra, pa v krajevnih
skupnostih
V Mislinjski dolini so pripra-na bližnje volitve delegatov delegacij v skupščine intere-skupnosti končane. Zapo-v temeljnih organizacijah ženega dela ter občani v ih skupnostih bodo prvi o v decembru prvikrat (posredno volili svoje pred-avnike v skupščine samo-»ravnih interesnih skupnosti.
Priprave na bližnje volitve so bile dokaj razgibane. V temeljnih organizacijah združenega dela so na kandidacijskih konferencah potrdili 635 kandidatov, v krajevnih skupnostih pa 223. Se pravi, da bo enkrat več kandidatov, kot bo izvoljenih delegatov oziroma članov delegacij. V občini Slovenj Gradec so se dogovorili, da bodo v vseh te-
150 milijonov dinarjev celotnega dohodka
Naposled so v Tovarni kovanih izdelkov „Gorenje-Fecro" Slovenj Gradec dobili še drugo stiskalnico za nov obrat za proizvodnjo izdelkov iz nerjaveče pločevine. Tako je mogoče pričakovati, da bo z novim letom 1975 stekla redna proizvodnja teh izdelkov. - Letos bodo v tej slovenjgraški organizaciji združenega dela izdelali okrog 40.000 pomivalnih korit, čeprav so načrtovali precej večjo proizvodnjo. Zaradi že znanih težav okrog dobav stiskalnic načrto- ^ vane. proizvodnje, niso mogli doseči in so plan med letom spremenili. 1 Tako bodo dosegli v letu 1974 okrog 65 milijonov dinarjev celotnega dohodka.
Za leto 1975 pa načrtujejo v Tovarni kovanih izdelkov „Gorenje-Fecro" Slovenj Gradec najmanj 150 milijonov dinarjev celotnega dohodka, na tuje pa bodo prodali za najmanj 10 milijonov dinarjev izdelkov. Tako bodo izdelali 100.000 pomivalnih korit iz nerjaveče pločevine ter okrog 50.000 emajliranih korit. V tovarni so se namreč odločili za dodatno proizvodnjo tudi emajliranih korit, po katerih je na tržišču precejšnje povpraševanje. Še naprej bodo povečevali jo nerjaveče klavniške opreme, zmogljivosti. kosarne pa i v prihodnjem letu povsem izkoriščene, saj načrtujejo izdelavo 230.000 kos.
proizvodnjo bodo tudi
Zraven emiajliranih pomivalnih korit pa bodo v Tovarni kovanih izdelkov „Gorenje-Fecro" Slovenj Gradec .v letu 1975 poslali na tržišče se nekatere druge izdelke, zlasti iz dopolnilnega programa iz nerjaveče pločevine. Potrebni stroji in oprema so že v Slovenj Gradcu, s teimi novimi izdelki za gospodinjstva pa naj bi ustvarili najmanj 10 miilijonov dinarjev realizacije.

meljnih organizacijah združenega dela (teh je 33) in v krajevnih skupnostih-(teh pa je 8) volili splošne delegacije za skupščine vseh samoupravnih interesnih skupnosti. Te splošne delegacije pa bodo štele od 11 do 15 članov.
Struktura kandidatov za delegate oziroma člane delegacij je nadvse ugodna. Med kandidati je polovico žena, okrog 37 % mladih, nad 70 % vseh pa je iz neposredne proizvodnje. Struktura se bistveno ne bo spremenila tudi po opravljenih volitvah.
In še to: delegate oziroma
člane delegacij v skupščine
samoupravnih interesnih skup-
• Zbor upravljavcev Ljubljanske banke
V torek, 26. novembra, je bil v prostorih Delavskega doma v Žerjavu 5. zbor upravljalcev Ljubljanske banke, podružnice Slovenj Gradec.
Na zboru so pregledali uresničevanje poslovne politike Ljubljanske banke, sprejeli so „Dogovor o poslovni politiki Ljubljanske banke za leto 1975" ter ukrepe za uresničevanje tega dogovora in pa začasni statutarni sklep o uskladitvi pogodbe o ustanovitvi Ljubljanske banke- ter statuta banke z ustavo. Na zboru so izvolili polovico novih članov izvršilnega odbora podružnice Ljubljanske banke Slovenj Gradec, delegacijo za 15. zbor Ljubljanske banke ter delegata v regionalni svet za koordinacijo razvoja Severovzhodne Slovenije.
nosti bodo volili v občini Slovenj Gradec v temeljnih organizacijah združenega dela v sredo, 4. decembra, v krajevnih skupnostih pa v nedeljo, 8. decembra!
• Danes seja
izvršnega sveta SO Slovenj Gradec
SLOVENJ (JRADEC, 28. NOVEMBRA - Danes zaseda izvršni svet Skupščine občine Slovenj Gradec. To je šesta s«ja, na njej pa bodo obravnavali poslovne uspehe gospodarstva v prvih devetih : mesecih, izhodišča za izdelavo srednjeročnega načrta družbeno-gospodarskega
razvoja občine Slovenj Gradec, nadalje porabo proračunskih sredstev ter obremenitve in plačala prispevkov in davkov občanov. Predlog dnevnega reda predvideva tudi razpravo o delu osnovne zdravstvene službe in Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, predlogu odloka o ustanovitvi Medobčinske geodetske uprave Slovenj Gradec ter o poteku družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja v organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih.
• Novosti pri Kmetijski zadrugi. Slovenj Gradec
Kmetijska zadruga Slovenj Gradec je te dni odprla v Slovenj Gradcu novo poslovalnico „Kmetijska tehnika", v kateri so na voljo tudi stroji, nadomestni deli zanje, kmetijsko orodje in zaščitna sredstva.
V Turiški vasi pa končujejo s preurejanjem trgovine z mešanim blagom. '
TUDI NA KOROŠKEM B0D0 NADVSE SLOVESNO PROSLAVILI 31. ROJSTNI DAN NAŠE	g
SOCIALISTIČNE DOMOVINE - NOVE JUGOSLAVIJE
Slavje ob delovnih zmagah
SLOVENJ GRADEC, 28. novembra - Tudi v koroških občinah bodo letos slovesno proslavili rojstni dan socialistične Jugoslavije. V počastitev 29. novembra bodo predali svojemu namenu več novih objektov, slavje pa pripravljajo po delovnih kolektivih, šolah, organizacijah Socialistične zveze in drugod.
V	SLOVENJ GRADCU bo osrednja slovesnost v počastitev praznika Republike nocoj. Slavnostni govornik bo predsednik Skupščine občine Slovenj Gradec, Ivan Uršič, priložnostni kulturni program pa bodo izvedli člani Delavske godbe in recitatorji Ekonomskega, šolskega centra Slovenj Gradec. Krajevna organizacija Zveze borcev Šmartno pri Slovenj Gradcu ter pionirski odred osnovne šole XI. SNOUB „Miloš Zidanšek" Šmartno pa pripravljata 30. novembra priložnostno slovesnostih razvitju prapora tega pionirskega odreda. Slovesnosti v počastitev praznika Republike pa bodo tudi v vseh drugih večjih središčih Mislinjske doline.
V	DRAVOGRADU so, v okviru praznovanja 31. rojstnega dne nove Jugoslavije, predali svojemu namenu nove prostore vzgojno varstvene ustanove. Vrtec bo sprejel v varstvo "120 malčkov, najpomembnejše pa je, da so sredstva za njegovo postavitev prispevali občani z območja krajevne skupnosti Dravograd s samoprispevkom.
V	okviru letošnjega praznovanja pa bodo predstavniki občin Lučani iz SR Srbije in Dravograd podpisali listino o pobratenju. V Dravogradu pa bo tudi letos Turnir republik „v košarki".
Proslave na čast 29. novembra pa se bodo zvrstile tudi v MEŽIŠKI DOLINI, in to na Ravnah" na Koroškem, Prevaljah, v Mežici in Črni, pripravljajo pa jih organizacije Socialistične zveze skupaj s kulturno skupnostjo ter prosvetnimi društvi in Svobodami.
= IIIIIllllllllltllHllllllirilHIIIIIIIIIIIIIIIIIlltlllllll!lltlllllflltlltllllllllllllIlllItllltIlllllliiilItIllltillllUirilll1f =
i 9 Tri nove krajevne skupnosti v Mislinjski dolini i
Končana je razprava o predlogu za novo organiziranost krajevne |j = samouprave v občini Slovenj Gradec. Že nekaj časa so v Mislinjski = = dolini ugotavljali, da obstoječa organiziranost krajevne samouprave ni = = najboljša; nekatere krajevne skupnosti so bile namreč prevelike in v ^ okviru teh neposredno upravljanje in odločanje ni prišlo najbolj do = i izraza.
Zdaj so na novo ustanovili tri krajevne skupnosti. Sklepe o tem so = = . sprejeli občani na zborih. Tako bodo zraven „starih" krajevnih S = skupnosti Slovenj Gradec, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Mislinja, = i Podgorje in Pamcče delovale še „nove", in sicer Stari Trg, Sele - = 1 Vrhe in Dolič.
illlllHilHIlUlIlHIlIHIIIlUHIIIIIIIIHilllllllllHIltlllllilllHmiHIIIIMIHIIfllllllllHIlHIHinNimJIlHIllllllillll
V VELENJU
Že trije klubi zdravljenih alkoholikov
Pred dvema letoma so v Velenju kot 52. v Sloveniji ustanovili klub zdravljenih alkoholikov. Število klubov se je povečalo medtem za približno dvakrat, dva nova kluba pa smo dobili tudi v Šaleški dolini.
V soboto, 23. novembra so se namreč člani velenjskega kluba sešli na drugo redno letno skupščino, ki je bila obenem tudi ustanovna skupščina klubov zdravljenih alkoholikov Šoštanj in REK Velenje. Kot pa kaže razmišljajo o ustanovitvi klubov tudi že v TGO Gorenje, pričakovati pa je, da bodo to storili še v kakšni delovni organizaciji v občini.
Sobotno skupščino zdravljenih alkoholikov je začel dekliški pevski zbor velenjske gimnazije, ki je pod vodstvom prof. Ivana Marina zapel nekaj pesmi. V imenu pokrovitelja tega zbora zdravljenih alkoholikov predsednika skupščine občine Nestla Žgaiika je zbrane pozdravila podpredsednica Hermina Groznik, in zaželela klubom uspešno delo.
O delu kluba v obdobju med prvo in drugo skupščino je spregovoril predsednik kluba Stane Brglez. Dejal je, da kljub njihovim velikim prizadevanjem in hotenjem prepočasi napreduje akcija, da bi boj proti alkoholizmu prenesli tudi v krajevne skupnosti in delovne organizacije. Na lanski skupščini so predlagali občinski konferenci socialistične zveze in občinskemu sindikalnemu svetu, da bi pregledala problematiko alkoholizma v občini ter sprejela skupni akcijski program za množično
fibanje proti alkoholizmu v aleški dolini. Vendar doslej na ta predlog še niso dobili odgovora. Člani kluba so znova predlagali, da bi v velenjski občini prepovedali točenje alkoholnih pijač do 7. ure zjutraj in ne le do šeste kot je to
„Pozdrav abstinenci" - pod tem geslom je potekala druga letna skupščina kluba zdravljenih alkoholikov Velenje.
OBČNI ZBOR RUDARSKE GODBE_
Cilj — svetovno prvenstvo na Nizozemskem
»
Velenjska rudarska godba je dosegla v preteklih treh letih nekaj zavidljivih uspehov, med katerimi sta prav gotovo najpomembnejša osvojitv zlate plakete na tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije v Kopru in nastop na srečanju amaterjev Jugoslavije v Valjevu, kjer so prejeli zlato statuo „Abraševič". Prav ta dva uspeha vlivata velenjskim godbenikom veliko upov, da lahko uresničijo dolgoročni cilj, ki so, si ga zadali na občnem zboru 22. novembra tega leta v kulturnem domu: udeležba na svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov čez štiri leta na Nizozemskem.
Tako stoji pred velenjskimi godbeniki dolgo študijsko delo, ki ga bodo nekje začeli uresničevati že prihodnji mesec, ko bodo pripravili novoletni koncert ob 55-letnici godbe. Prihodnje leto pa jih spet čaka tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije, katerega finale bi radi organizirali v Velenju.
Sicer pa so godbeniki na občnem zboru poudarili, daje treba v najkrajšem času rešiti vprašanje udeležbe in plačevanja igranja na pogrebih. Ustanovili bodo skupino estnajstih godbenikov, ki bo stalno igrala na pogrebih, upravni odbor pa so zadolžili, da se pogovori z REK glede njihovega plačevanja. Povišali so tudi cene zasebnim pogrebom, za katere bo treba odslej odšteti 2000 dinarjev.
V to ceno ni vštet prevoz godbenikov. Ustanove ali podjetja pa bodo morale odšteti godbenikom za igranje na pogrebu od zdaj 4000 dinarjev.
Za novega predsednika so izvolili dipl. ing. rudarstva Avgusta Terglava, dosedanji predsednik Vili Romih pa je še naprej član upravnega odbora.
določeno z odlokom, ki ga je sprejela skupščina na eni izmed letošnjih sej. V prihodnje bo treba več pozornosti posvetiti tudi pojavom alkoholizma med sezonskimi delavci, pa tudi med delavci, ki so samski, je dejal med drugim Stane Brglez.
Dr. Ana Majer se je zahvalila v imenu nevropsihiatričnega dispanzerja Savinjsko—šaleškega zdravstvenega doma Velenje in v imenu kluba družbenopolitičnim in gospodarskim organizacijam, skupščini občine, skratka vsem, ki so pokazali razumevanje za njihovo delo in jim pomagali rešiti vprašanje financiranja celotne dejavnosti kluba. Ob ustrezno rešenem finančnem vprašanju so spoznali, da je treba rešiti tudi bazo ustanavljanja klubov. Glede na to, da delavec preživi tretjino dneva v delovni organizaciji, je le-ta zainteresirana za njegovo zdravstveno stanje oziroma za njegovo zmožnost za delo. Prav to zanimanje pa je najboljši porok za uspešno delo klubov v okviru delovne organizacije. Sad takšnega razmišljanja in naporov, čemur bodo tudi v prihodnje posvetili vso skrb, je bila ustanovitev kluba v REK.
Druga naloga, ki je prav tako poglavitnega pomena za nadaljnji perspektivni razvoj klubov pa je rešitev vprašanja šolanja terapevtov.
Na sobotni letni skupščini kluba zdravljenih alkoholikov Velenje, ki so se je udeležili
• Nova
upravna odbora
Na redni letni skupščini kluba zdravljenih alkoholikov .Velenje in ustanovni skupščini klubov zdravljenih alkoholikov REK Velenje in Šoštanj so izvolili v upravne odbore naslednje člane: V upravni odbor KZA Velenje: Staneta Brgleza, Martina Dolenca, Jureta Piana, Alojza Repnika, Ivana Ribiča, Ano Medved in Majdo Piano. Šestčlanski upravni odbor KZA Šoštanj sestavljajo: Ivan Malovrh, Franc Lesjak, Anton Škruba, Jože Sumečnik, Alojz Petkovnik in Franc Mazej.
V upravnem odboru KZA REK pa so: Marko Špehar, Alojz Sevšek, Jože Krkovič,'Ivan Polak, Ivan Žuža in Vili Ferenčak.
tudi predstavniki nekaterih klubov iz sosednjih občin, so izrekli javno priznasje devetim članom za enoletno abstinenco, petim za dveletno, dvema za triletno in enemu za štiriletno.
•	Družbeni dogovor o zboljšanju planinskih postojank
Naraščajoči obisk delovnih ljudi in občanov v slovenskem gorskem svetu zahteva večjo kapaciteto visokogorskih planinskih postojank in bolj urejene, zavarovane in na novo nadelane gorske poti. Visokogorske planinske postojanke in pota so zaradi sodobnega ritma življenja in dela čedalje bolj pomembni rekreacijsko-kulturni, pa tudi narodnoobrambni objekti za družbeno skupnost in gospodarstvo.
Zato je potrebno, da se sredstva za njihovo sanacijo in vzdrževanje združeno zagotavljajo za določeno obdobje skladno z razvojem gospodarstva in družbenih dejavnikov v SR Sloveniji.
To so razlogi, ki narekujejo poseben družbeni dogovor, s katerim bo omogočena sanacija problemov planinskih postojank.
O tem družbenem dogovoru so razpravljali tudi delegati vseh zborov Skupščine občine Mozirje na svoji zadnji seji in se zavzeli za sprejem tega dogovora.
LIZA PODPEČAN-KUHAR
•	Luče
znova najlepši turistični kraj
V soboto, 23. novembra so domačini, gostje in družbenopolitični delavci do zadnjega kotička napolnili dvorano gasilskega doma v Lučah, kjer je bila slavnostna podelitev pokala najlepšemu kraju.
Po pestrem kulturnem programu, ki so ga izvedli učenci osnovne šole Luče in domačini, je prikazal prof. Zoran Vudler 200 barvnih diapozitivov o letošnji urejenosti naših krajev. Celjska turistična zveza je proglasila Luče v letošnjem letu ponovno za najlepši kraj na širšem celjskem turističnem območju.
Za najlepše mesto je celjska turistična zveza proglasila mesto Velenje, za najboljšega gostinskega delavca na širšem celjskem turističnem območju v letu 1974 pa Mitjo Lapa, direktorja gostinskega podjetja ,Paka' iz Velenja.
LIZA PODPEČAN-KUHAR

ZBOR OBČANOV KRAJEVNE SKUPNOSTI SKALE-HRASTOVEC _
Cesta prek Konovega le začasna rešitev
Na sobotnem zboru občanov krajevne skupnosti Škale, ki je bil v gasilskem domu, so krajani Škal, Hrastovca in Ciikovc zelo kritično spregovorili o odločbi, ki jo je izdal oddelek za gospodarstvo skupščine občine Velenje 15. novembra letos.
Odločba začasno prepoveduje vožnjo po cesti Jezero— Hrastovec in določa naj se promet usmeri prek Konovega. Občani so poudarili, da odločno zavračajo tako enostransko izdano odločbo. Menili so, da bi jih moral pristojni organ pri skupščini občine pred izdajo te odločbe seznaniti z zahtevo REK—TOZD rudnik lignita, kar pa ni storil. Zato so v pritožbo zapisali, da zahtevajo odgovor na vprašanje, koliko časa bo približno trajala zapora ceste. Nadalje je treba urediti ustrezno avtobusno povezavo s prizadetimi kraji. Predlagajo naj bi avtobus vozil večkrat na dan. Treba je urediti - razširiti cesto prek Konovega in razširiti poseko ob njej.
Prav tako zahtevajo tudi povračilo stroškov, ker bi se v tem primeru oddaljenost povečala v eno smer za približno štiri kilometre. REK pa se mora obvezati, da bo v najkrajšem času spet usposobil cesto Jezero—Hrastovec za promet.
Ali jim bodo vzeli cesto?
	
	
jemf1- "-i	-r iKtj^^J
mpm ' IfflHL. v ,^ i, If^ft! fSt" \Jt fl	| H
# Konstituirana samoupravna interesna stanovanjska skupnost
V velenjski občini so 6. novembra letos podpisali samo-1 upravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne stanovanjske skupnosti, potem ko je bil tri mesece v javni razpravi v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega I dela, krajevnih in drugih skupnostih. V četrtek, 21. no-1 vembra pa je 60 delegatov konstituiralo skupščino in nje« j organe, sprejelo statut in delovni program. Za pred skupščine so izvolili Alojza Batiča iz TGO Gorenje, njegi namestnik je Vili Romih. Odbor za gradnjo stanovanj vodi | Venčeslav Tajnik, odbor za gospodaijenje s stanovanjsl skladom Franc Lipovšek, odbor za družbeno pomoč i J stanovanjskem gospodarstvu pa Filip Lesnjak.
□HiM
Občni zbor tretje generacije velenjske rudarske godbe
ZAKAJ TAKO?
Nekateri obiskovalci kegljišča v hotelu Paka v Velenju so si poleg kegljanja poiskali še dodatno „zaba-vo": rezanje in s tem uničevanje stolov, ki jih večina pametnih državljanov uporablja za sedenje. Zato so v hotelu pred kratkim razstavili dva tako uničena stola, nanju pa nalepili napis: Zakaj tako? Tudi mi sc dragi obiskovalci kegljišča sprašujemo, zakaj tako. Ne pričakujemo odgovora, podobno kot verjetno tudi v hotelu ne. Želijo si le to, da bi ob pogledu na uničene stole spoznali, da takšna objestnost ni poceni pa tudi ne v okras hotelu. Obenem pa je to slaba reklama za našo oziroma vašo kulturno raven.
KAM MED PRAZNIKI, NEDELJAH, VEČERIH?!
Predlagamo vam:
OBIŠČITE .V VELENJU ZIMSKI BAZEN S SAVNO
odprt vsak dan od 7. do 21. ure
Obiščite v Velenju zimski bazen s savno j
Prijetno se boste razvedrili pri plavanju v ZIMSKEM BAZENU. Voda je kristalno čista, za jamo jo vsake štiri ure in dvajset minut, topla do 28 stopinj C, zrak 31 stopinj C. Rezervacije a J popust nudimo večjim skupinam. Brezplačen vstop imajo predšolski otroci v spremstvu starinJ Če želite obnoviti fizične sposobnosti, postati lepši, elastičnejši, izgubiti odvečne kilograme il| sploh se bolje počutiti se poslužite SAVNE. V savno imajo brezplačen vstop otroci do 10. lel starosti v spremstvu staršev. Za savno vam priporočamo rezervacije. Po kopanju v bazenu in savni, se lahko okrepčate v bifeju, kjer po solidnih cenah nudijo ja in pijače.
atletika
Atleti zaključili sezono
Priznanje športnikom
Temeljna telesno kulturna skupnost Velenje bo danes zvečer v hotelu Paka podelila posebna priznanja najboljšim športnikom za dosežene uspehe v letu 1974, in praktična darila najbolj prizadevnim športnim delavcem.
Kristalne pokale za športne dosežke bodo dobili: Franc Melanšek, Silvo Bencina in Bogdan Adamič (dviganje uteži). Edo Hojan, Andreja Šverc in Bojan Britovšek (atletika), Ivan Kotnik (alpinizem), Rastko Lah (invalidski šport), Bojan Prašnikar, Mehmed Softič (nogomet), Rudi Ramšak (strelstvo), Nado Zavolovšek, Marjan Stvarnik (rokomet), Stanko Polovšak (košarka), Mateja Stajner (kotalkanje).
Praktična darila pa športni delavci: Rudi Bajec, Vera Zupančič, Albin Amon, Matjaž Natek, Jože Založnik, Rudi Bizjak, Hinko Bola in Avgust Vohar.
Zadnje tekmovanje, ki so se ga udeležili velenjski atleti je bila prvenstvo avstrijske Štajerske v krosu.
Velenjčani so bili gostje atletskega kluba iz Gradza. Na tekmovanju so dosegli, kar štiri prva mesta: Pri mladinkah v teku na 1000 m je zmagala Andreja Šverc 3:28,0; 5. Renata Zupančič. V teku na 2000 m za mlajše mladince je bil prvi Ivan Lampret 7:25.0, pri starejših mladincih pa Ivan Bizjak 10:45,3; 2. Zvone Hižar 10:47.2.
Edo Hojan je bil zmagovalec teka na 5000 m za mlajše člane. Progo je. pretekel v času 18:01.2. V članski konkurenci v teku na 7000 m, sta Velenjča-na Tone Vedenik in Spasoje Tešanovič dosegla 3. oziroma 4. mesto.
Tako je tudi zadnje tekmovanje atletov bilo zelo uspešno, saj so v letošnji tekmovalni sezoni dosegli vrsto odličnih uvrstitev na pomembnih tekmovanjih. Posebej so se, izkazali tekači, predvsem na krosih.
Šoštanjčani peti
Nogometaši v celjski nogometni podzvezi so končali jesenski del tekmovanja. V prvi skupini, kjer sodeluje moštvo Šoštanja so prvo mesto osvojili nogometaši Ljubnega s 17. točkami. Šoštanjčani so na 5. mestu z 12. točkami. V drugi skupini so bili najboljši Žalčani, brez izgubljenega srečanja. Druga ekipa velenjskega Rudarja pa je z dvema zmagama na 9. mestu.
Uspehi ŠŠD narekujejo načrtno delo
Šolska športna društva v naši bčini postajajo vse bolj po-embna pošolska dejavnost lovnih in srednjih šol. V
mali
SENO UTO za gradbe-material prodam v Šalek • Bevče. Jože Juvan, Ašker-i 10, Šoštanj.
[OSNOVNA ŠOLA BRATOV LETONJE nartnoob Paki
razzpisuje prosto deslovno mesto
HIŠNIKA-KURJAČA za nedoločen čas
Pogoji: KV delavec v lesni ali kovinarski stroki, po možnosti z izpitom za kurjače nizkotlačmh kotlov. Stanovanje v šoli, nastop službe takoj.
osmih ŠŠD na osnovnih šolah, rudarskem šolskem centru in gimnaziji je vključenih v športno dejavnost 3760 članov (2375 fantov in 1385 deklet). Ti mladi športniki vadijo v 70. stalnih sekcijah in 24. občasnih. Za njihovo vzgojo in vadbo skrbi 55 učiteljev in drugih zunanjih sodelavcev, usposobili pa so tudi 25 učencev za vaditelje in sodnike.
V preteklem šolskem letu so izvedli vrsto razrednih tekmovanj. Večina ŠŠD seje udeležila občinskih prvenstev v košarki, nogometu, odbojki, atletiki, krosu, gimnastiki, šahu, streljanju, plavanju in smučanju. Na -prvenstvih osnovnih šol je nastopilo več kakor 70 ekip, za prvenstvo srednjih šol pa blizu 40 ekip. Kar 19 ekip se je uvrstilo na področna prvenstva, od tega si je 9 ekip priborilo sodelovanje v republiškem finalu, kot prvaki celjske regije.
Šolska športna društva velenjske občine so že več let med najboljšimi v Sloveniji. To še posebno velja za ŠŠD rudarskega šolskega centra, ki je že četrto leto med najboljšimi v
Inženiring Velenje
Inženiring za izgradnjo investicijskih objektov Inženiringa Velenje, Velenje, Rudarska 3
vabi k sodelovanju
I. Več strokovnih delavcev za dela pri urbanizmu, projektiranju in pri gradnji investicijskih objektov in sicer za naslednja področja dela:
1.	2 DIPL. INŽ. ARHITEKTA
2.	4 DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA
3.	3 DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA k. 2 DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE
5.	VEČ STROJNIH IN GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV
6.	VEČ TEHNIČNIH RISARJEV
7.	DIPL. EKONOMISTA - FINANČNE SMERI
8.	ŠEFA ODDELKA ZA KADROVSKE IN SPLOŠNE ZADEVE
9.	VEČ KORESPONDENTOV IN ADMINISTRATORJEV
Pogoji: V poštev pridejo diplomirani inženirji in tehniki strojništva, gradbeništa in elektrotehnike za jaki tok, z ustreznimi delovnimi izkušnjami pri projektiranju in izvajanju investicijskih del: zaželeno znanje vsaj enega svetovnega jezika.
Zaželen nastop službe takoj in za nedoločen čas. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju zgoraj navedenih pogojev s kratkim življenjepisom in navedbo dosedanjih zaposlitev naj pošljejo kandidati na naslov: INŽENIRING Velenje, Rudarska 3. Objava velja do zasedbe delovnih mest.
tekmovanju ŠŠD. Letos so v republiških finanlnih tekmah osvojili 1. mesto v streljanju, 2. v odbojki, 4. v nogometu in 6. v gimnastiki. Dekleta gimnazije pa so bila 4. v gimnastiki. Izkazali so se tudi v atletiki, saj so osvojili 4 kolajne. Od osnovnih šol so se v republiški finale uvrstile štiri ekipe in več posameznikov, ki so dosegli lepe uvrstit-ve.
ŠŠD se redno in v velikem številu udeležujejo množičnih športnih manifestacij. Posebno velja omeniti pohod ob žici okupirane Ljubljane, kjer je sodelovalo več kot 600 mladih iz Velenja, večinoma iz RŠC.
Že pred republiško akcijo NAUČIMO SE PLAVATI, so .v okviru šolskih športnih društev
izvedli v bazenu v Šoštanju plavalno šolo osnovna šola Biba Roeck iz Šoštanja in Bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki, kjer so naučili plavati blizu 100 učencev. V - velenjskem zimskem bazenu pa so v preteklem šolskem letu naučili plavati 130 učencev RŠC in 12 dijakov gimnazije.
Kljub uspehom pa šolska športna društva tarejo tudi težave. Primanjkuje predvsem strokovnega kadra, kajti le dobro organizirana in strokovna vadba lahko prinese željene rezultate.
Za šolsko leto 1974/75 so si zastavili obsežen program, tako da bosta imela odbor za ŠŠD pri TTKS in društvo telesno vzgojnih pedagogov polne roke dela.
Šahovske vesti
Na občinskem članskem hitropoteznem turnirju 14. novembra v Velenju je zmagal Goršek Milan. V finalni skupini je zbral 13 točk in dobil v trajno last pokal. Drugo mesto je osvojil Bukvič - 10, 3. Stropnik - 10,4. Repše -' 9,5, 5. Cvar - 9,5, 6. Brešar - 9,5 itd. Tekmovalo je prek 30 šahistov.
rokomet
Šmarčanke v vodstvu
V ženski medobčinski rokometni ligi, ki jo je organiziral rokometni klub Velenje, sodeluje 8 ekip. Po odigranih 6. kolih je vrstni red naslednji: !.
Šmartno 11, 2. Braslovče 11,3. Velenje B 8, 4. Slivnica 6, 5. Laško 4, 6. Velenje C 4, 7. Laško (os. šola) 2, 8. Vitanje brez točk.
BL0UDK0VA PLAKETA 2EVARTU
V torek so v Ljubljani podelili letošnjo Bloudkovo plaketo za dosežke na področju vzgoje, strokovnega in organizacijskega dela. To priznanje je med drugim prejel tudi prof. telesne vzgoje na rudarskem, šolskem centru Velenje in naš sodelavec Rudi Ževart.
Uredništvo Našega časa čestita Rudiju Ževartu za prejeto Bloudkovo plaketo.
ZAVAROVALNICA SAVA
HOSLOVNA ENOTA
EKSPOZITURA
ZASTOPSTVA
CELJE VELENJE SLOV. KONJICE ŠENTJUR , ROGAŠKA SLATINA
KOMUNALNI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE
Kombinat za promet i preradu žitarica „FIDELINKA" Subotica razpisuje za poslovno enoto „PEKARNA" Velenje, naslednja prosta delovna mesta:
1.	UPRAVNIK POSLOVNE ENOTE
2.	VODJA ELEKTRO-STROJNEGA VZDRŽEVANJA
3.	TEHNOLOG V PROIZVODNJI
4.	KLJUČAVNIČAR
5.	OBRATNI ELEKTRIKAR
6.	INSTALATER ZA VZDRŽEVANJE PLINSKIH IN VODOVODNIH INSTALACIJ
7.	ŠTIRJE POKLICNI ŠOFERJI
8.	DVA VODJA IZMENE - TEHNIK - TEHNOLOG
9.	ŠEST NK DELAVCEV
10.	DVA SKLADIŠČNIKA
11.	ADMINISTRATOR
12.	FAKTURIST
13.	TRI SNAŽILKE
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Pod 1. VKV trgovski delavec s 15-letnimi delovnimi izkušnjami v komercialni službi (živilske stroke) Pod 2. a) srednja tehnična šola — kovinska ali b) VKV delavec — strojni ključavničar ali elektroinštalater z 10-letnimi delovnimi izkušnjami na odgovarjajočem delovnem mestu
Pod 3. a) Dipl. ing. tehnolog živilske stroke (2-3 leti prakse ali
b) Inženir tehnolog I. stopnje — živilske stroke (5 let prakse)
Pod 4. KV delavec (po možnosti s prakso)
Pod 5. KV delavec (po možnosti s prakso)
Pod 6. K V delavec (po možnosti s prakso)
Pod 7. Šofer „C" kategorije (po možnosti s kvalifikacijo
avtomehanika)
Pod 8. a) tehnična srednja šola — živilske stroke b) VKV delavec — pek s prakso
Pod 9. Kandidati so lahko moškega ali ženskega spola v starosti od 18 do 38 let
Pod 10. a) K V trgovski delavec s prakso od 3-5 let
b) Priučen skladiščnik s prakso (najmanj 3 leta)
Pod 11. in 12. Ekonomska srednja šola ali administrativna
šola
a)	znanje strojepisja jn
b)	znanje srbsko-hrvatskega jezika.
Za vsa delovna mesta morajo kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjevati še posebne pogoje, ki so navedeni za vsako delovno mesto.
Osebni dohodki so določeni po Pravilniku oz. sporazumu o osebnih dohodkih „FIDELINKE" Subotica. Prošnje pošljite do 31. novembra 1974 na naslov: Komunalni zavod za zaposlovanje Velenje. V primeru, da do navedenega roka ne bodo zasedena razpisana delovna mesta, velja razpis do zasedbe delovnih mest.
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
. razpisuje prosto delovno mesto
RAČUNOVODKINJE v oddelku za finance REFERENTA ZA GRADBENE ZADEVE v oddelku za gospodarstvo
GRADBENEGA IN URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA
Poleg splošnih pogojev morajo imeti kandidati visoko, višjo
ali srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri.
Praksa zaželjena.
Stanovanje po dogovoru.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
* •
Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 10 dni od te objave.
GOSTINSKO PODJETJE „PAKA" VELENJE
zaradi odpiranja SLAŠČIC/i
novega gostinskega obrata KAVARNA -«ARNA ..Center", ki bo sodobno in funkcionalno urejen v novozgrajenem trgovskem centru v Velenju
objavlja
naslednja prosta delovna mesta
1.	VODJA DELOVNE ENOTE
2.	2 OBRATNI BLAGAJNIČARKI
3.	2 VODJI DNEVNE IZMENE V STREŽBI
4.	3 NATAKARJE—ICE >
5.	2 NATAKARJA—ICE, TOČAJA-KI
6.	2 POMIVALKI
7.	2 GLAVNI SNAŽILKI 8.1 SNAŽILKA
Pogoji za zasedbo prostih delovnih mest so:
-	pod 1: srednješolska izobrazba ali KV gostinski delavec
-	pod 2: KV gostinski ali trgovski delavec
-	pod 3: srednješolska izobrazba ali KV natakar-ica
-	pod 4: KV natakar-ica
-	pod 5: KV natakar-ica
-	pod 6: NK delavka
-	pod 7: P K delavka
-	pod 8: NK delavka
Osebni dohodek po učinku - uspehu delovne enote. Stanovanje po dogovoru.
Prijave pošljite na naslov: GP „Paka", komisija za kadre, Velenje. Objava velja do zasedbe delovnih mest
vo m uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063)85-087 - Glavni in odgovorni	inozemstvo 120 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK Velenje - Rokopisov in fotografij
Ljuban Naraks - Redakcija Liza Podpečan-Kuhar, Stane Vovk, Rudi Ževart in Stane Žula -	ne vračamo - Tisk ZP LD LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava ČZP Dolenjski list Novo mesto
ični urednik. Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal do 1.	- Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 18. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne
1973 — Zdaj pa izide vsak petek - Cena je 2 dinaija — Letna naročnina je 72 dinarjev. - Za	plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.

Tomaž Tisnikar
Zofija Simič Nevenka Gričar
ANKETA
Toni Tratnik Bisetka Orlovič Andrej Žibert Kornelija Šalamon Alenka Emeršič Drago Novak Marta Kolarik
MLADI O DOMOVINI
Letos mineva 31 let, odkar so se sredi najhujšega sovražnega ognja kovali temelji naše države, ki so jih dne 29. novembra 1943. leta sprejeli delegati na drugem zasedanju AVNOJ v prijaznem bosanskem mestecu Jajcu. Zanimalo nas je, kako gleda na ta zgodovinski mejnik in kaj jim pomeni beseda1 DOMOVINA naša mlada generacija, ki na srečo ni okusila vojnih grozot. Sprehodili smo se po ulicah Velenja in Mozirja ter dobili odgovore naših mladih, mlajših in najmlajših.
TOMAŽ TISNIKAR, učenec 1. razreda osnovne šole Mozirje: „Moja domovina je moj domek, mamica, sestrica, očka in jaz."
ZOFIJA SIMIČ, dijakinja RŠC Velenje: „29. novembra so v mestu Jajcu ustanovili novo Jugoslavijo in izglasovali, da se sprejme federativna ureditev nove državne skupnosti bratskih in enakopravnih narodov Jugoslavije in prepove vrnitev kralju Petru II., kije pustil ljudstvo samo v njegovih najtežjih dneh."
NEVENKA GRIČAR, učenka 1. razreda osnovne šole A.
Aškerca Velenje: „Domovina so travniki, reke, gore, polja, pa mamica, očka in bratec."
TONI TRATNIK, dijak RŠC Velenje: „Drugo zasedanje AVNOJ je imelo velik politični pomen, ne le kot manifestacija doseženih zmag in uspehov v triletni oboroženi borbi, temveč predvsem kot izraz politične moči osvobodilnega gibanja."
BISERKA ORLOVIČ, učenka 5. razreda osnovne šole Mozirje: „29. novembra 943 je bilo^v mestu Jajcu drugo zasedanje AVNOJ, kjer so predstavniki NOB izglasovali znane sklepe. Na predlog slovenske delegacije je takrat tovariš Tito dobil naziv maršala. Tito nam je vsem svetal vzgled človeka ter neutrudnega borca za pravice delavstva in miru v svetu."
ANDREJ ŽIBERT, učenec 7. b osnovne šole G. Šilih Vele^ nje: „29. november je praznih vseh jugoslovanskih narodov in vseh krajev širom domovine. Tega dne sprejemamo tudi cicibane v pionirsko organizacijo."
KORNELIJA ŠALAMON, dijakinja RŠC Velenje: „Sklepi AVNOJ so odločilno prispevali knadaljnjemu razvoju osvobodilnega boja narodov Jugoslavije in še jasneje odprli pot k zmagi, k svobodi narodov Jugoslavije."
ALENKA ENERSIČ, šest let, Šaleška 19 Velenje: domovina je tam,'kjer sem doma jaz, moj atek in mamica, ki mi je iz bolnice prinesla dojenčka — bratca."
DRAGO NOVAK, dijak RŠC Velenje: „AVNOJ je skupaj z ljudskimi odbori postavi že takrat temelje današnje jugoslovanske državne skupnosti. Tedaj postavljeni temelji nove Jugoslavije so danes bolj čvrsti kot kdajkoli prej."
MARTA KOLARIK, učenka 7. b osnovne šole G. Šilih Velenje: „29. november je praznični dan, ko vsi narodi Jugoslavije z največjim spoštovanjem proslavljamo 31. obletnico dneva ustanovitve nove Jugoslavije in se veselimo, ker živimo v svobodni domovini."
LIZA PODPEČAN-KUHAR
"T"
mamam
Rojstni dan ob rojstvu republike
Tudi Marija Mutec praznuje
Rojstvo, rast,... Rojstni dan, praznik, spomini, razmišljanja, zgodovina. Leto rojstva: 1943, dan in mesec: 29. november, ime: FLR Jugoslavija.
Le nekaj dni po rojstvu naše republike se je rodila tudi Marija Mutec iz Mozirja, tajnica na osnovni šoli Moziije.
Presenečena ob mojem obisku in želji, dajo predstavim, sva zadrego hitro premostili in se zapletli v razgovor.
Ali ste že kdaj razmišljali, da ste rojeni v republiki?
„0 tem res nisem nikoli razmišljala. Da, živeti sem začela v novi Jugoslaviji, ko je vseokrog divjala vojna vihra."
Marija Mutec
Vojne se ne spominjate, kaj pa kasneje?
„ Vojno in NOB poznam iz zgodovine, literature in pripovedovanja. V povojnem času smo dosegli izjemno velik napredek v našem socialističnem sistemu. Pri tem mislim prav na zadnje. leto od sprejetja nove ustave in uveljavljanja neposrednega delegatskega sistema. Mislim, da nas nobeni zunanji vplivi ne bi mogli streti in spremeniti našega današnjega sistema."
Kaj bi lahko povedali o sebi?
„Bilo nas je več otrok in ker je oče kmalu Umrl, ni bilo možnosti, da bi se primerno šolali. Končala sem dopisno administrativno šolo. Imam dva otroka in če se bosta učila, bom srečna, saj je v naši družbi prostor samo za poštene in pridne, prizadevne delovne ljudi."
Kako se počutite na vašem delovnem mestu?
„Z delom sem zadovoljna, čeprav ga je včasih kar malo preveč. Prej sem se morda premalo družbeno-politično udejstvovala, čeprav sem spremljala vsa dogajanja. §em tajnica volilne komisije na šoli in član v svetu delovne skupnosti osnovne šole."
Vaše želje ob rojstnem dnevu republike?
„ Želim si, da bi dan kot praznik lepo preživela. Da bi se naš samoupravni sistem še naprej razvijal po začrtani poti in stalno napredoval. Nova ustava nam je začrtala novo pot, kjer je delavec dejansko proizvajalec in potrošnik dobrin. Verjetno si delavci povsod po svetu želijo, da bi živeli v socialistični državi, kjer bi odločali o svojih dobrinah, tako, kot to lahko pri nas."
liza podpecan-kuhar
MILAN AŠENBERGER
PREMIŠLJUJE ZA ZAPAH



Po tednu dni skrivanja so v četrtek, 21. novembra delavci postaje milice Velenje izsledili Milana Ašenbergerja, ki je izginil v sredo 13. novembra. Kot smo poročali že v prejšnji številki, je 25-letni Milan tega dne zapeljal s svojim avtomobilom, v katerem je bila tudi njegova 19-letna žena Jožica, rojena Glinšek, v Braslovško jezero. Milan se je rešil iz vode, njegova mlada žena, s katero je bil poročen šele dobra dva tedna, pa je tragično preminila v jezeru. Prejšnji četrtek je neki občan maknil v drugo prestavo in za-
obvestil miličnike, daje možno, da se Milan Ašenberger skriva v zidanici Daniela Brezelaka iz Podgoore, nekaj sto metrov vstran od Milanovega doma. Miličniki so se takoj odpravili proti zidanici in ga poklicali. Milan, ki je ležal na senu, se je oglasil in predal. Povedal je, da je bolan in da že osem mesecev ne more spati. Nazadnje naj bi bil menda v redu spal 8. marca letos. Prav tako je potožil, da ga vseskozi boli glava. Komandirju postaje milice je povedal, da je imel Jožico zelo rad. Bil pa je tudi zelo ljubosumen. Večkrat ji je menda predlagal, da-bi se razšla. Vendar Jožica tega ni sprejela, ampak je predlagala, da bi se poročila. Kot kaže je Milan zapeljal v jezero z namenom, da bi oba našla smrt v njem. Jožica tistega usodnega dne ni vedela, zakaj sta se pripeljala k Braslovškem jezeru. Milan je ugasnil luči, ročico pre-
peljal v vodo. Ko je bil avto v vodi, je odprl vrata in zbežal ven, češ daje bila vodapreplit-ka. Takoj ko je prišel iz vode, je zapustil Braslovško jezero, ne da bi poskusil rešiti tudi Jožico, ki ni znala plavati. Vse dokler ga miličniki niso odkrili, seje Milan skrival po okoliških gozdovih. Hranil se je s sadjem. V tem času ni nikogar srečal, niti se ni z nikomer pogovaijal. Kot
je dejal, se je skrival zato, ker je nameraval napraviti samomor. Vmes se je res enkrat poskušal tudi obesiti. V pogovoru s komandirjem postaje milice Velenje pa je vseskozi ponavljal, da ne bo dolgo živel. Milan Ašenberger je zdaj v celjskem preiskovalnem zaporu.
Komandir postaje milice Velenje Ciril Joger se zahvaljuje vsem, ki so pomagali iskati Milana Ašenbergerja, še zlasti članom gasilskega in lovskega društva Skala ter prebivalcem Podgore.

iS
Milan Ašenberger sedi zdaj v celjskem preiskovalnem zaporu

/O
Podružnica Velenje 10Q LETNICA hranilništva in posojilnica v šaleški dolini 1874- 1974
hotel
paka
Gestiasko podjetje PAKA Vc 11 je Obvešča In priporoča
Rezervacije za Silvestrovanje imamo že v prodaji.
•	Nočni bar, Silvester večerja 350,00 din
•	Jedilnica	300,00 din
•	Posebna soba	250,00 din
•	Aperitiv bar	250,00 din
•	Kegljišče	150,00 din
•	Restavracija JEZERO	200,00 din Rezervacije prodajamo v recepciji hotela Poka, tel. 85133 do 136 in v restavraciji Jezero, tel. 85 170.
ZA PRIJETNO SILVESTROVANJE BO POSKRBEL KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA
»PAKA« VELENJE VLJUDNO VABLJENI!
če si opremljate_____________JH___STANOVANJE
PRIPOROČAMO JEL_ pestre zaloge pohištva
v blagovnici
SODOBNA OPREMA