V torek,
četertek in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto	.	7	for.	50	kr.
» pol leta	.	3	„	80	„
» četert leta . 2 „ „
„ mesec . . — „ 70 „
Po polti:
Za celo leto	.	9	for.	50	kr.
i, pol leta	.	4	,	80	,
» četert leta	.	2	„	50	„
n raesec .	,	_	„	90	„
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“	Nar, pesem.
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru
Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
St. 103.
V Celovcu v torek 18. decembra 1866.
!/gi
Ni dolgo, kar je „Ilirski Primorjan11. pisal, da laški časniki rastejo v Terstu iz zemlje kakor gobe po dežju. Koliko da hodi po našej slovenskej zemlji nemškiH časnikov, pričajo naše kavarne in gostilnice pa tudi še druge hiše dosti jasno. Le sio-venakiii časnikov imamo mi Slovenci le komaj za največo silo in potrebo. Kdaj neki pride tisti srečni čas, ko ne bomo mi olovenci branili več ptujega prosa, svojega pa prepuščali vrabcem ? Ravno zdaj se bliža spet novo leto in ponuja lepo priliko, naj Slovenci pokažemo v djanju, da smo se zavedeli slovenske zavesti in navzeli slovenskega duha. Slovenci popustite ptujo robo in poprimite se svoje domače! Nasprotnikov naših je grozno veliko, prijatlov in podpornikov naših pa je le pičla mera. Zatorej je pa za to malo peščico dolžnost tem veča in tem svetejša, naj si ti napenjajo vse žile in delajo na vso sapo.
„Slovenec44 sme reči, da je storil in delal, kolikor je le premogel. Po volji, ki se je od več strani glasila, začel je celo tfikrat na teden izhajati in si priskerbel čisto nove pismenke, da bode na svitlo hodil v lepej, okusnej obliki. Tudi si je poiskal novih in krepkih pomagalcev, ki mu pošiljajo za vsak list Izvirne dopise iz Dunaja, Prage, Gradca, Ljubljane in Karlovca pa tudi dopise iz vseh pokrajin naše Slovenije. Ni nam žal po vseh tehj darovih, po vsem trudu in prizadevanju, — naj pa tudi Slovencem ne bo žal po tistih goldirtarjih,
ki jih darujejo v podporo edinega političnega časnika v slovenskem jeziku !
„Slovenec44 ostane v duhu, kar je bil dozdaj: branitelj in zagovornik slovenskega naroda in njegovih svetih pravic. Resnico bo godel na vse strani, akoravno dobi včasih gosli za ušesa: Pravica in resnica mu bode tudi zanaprej črez vse ! Geslo mu bode: Vso za Avstrijo, pa tč,ko Avstrijo, v kterej vživajo vsi narodi enake pravice, kakor tudi vsi nosijo enake butare. —
„Slovenec44, ki izhaja v torek, četertek in saboto, velja:
Urez pošte za celo leto 7
„ V« leta 3
„ Vt » 2
„ mesec za celo leto 9 „ V# leta 4 gld.
n 'A n 2
„ mesec
Prosimo prav lepo, naj nam stari pri-jatli in podporniki tudi zanaprej zvesti ostanejo, pa tudi novi naj se pridno oglašajo in sicer vsaj do konca tega meseca, pa v frankiranlli listih. Uožja pomoč !	Vredništvo.
Po pošti
gld. 50 gld. 80 gld. — gld. 70 gld. 50 " 80 gld. 50 gld. 90
kr.
kr.
kr.
kr.
kr.
kr.
kr.
kr.
Naši deželni zbori.
Koroški. Minuli petek, to je 14. t. m., je stala adresna debata na dnevnem redu. Na galeriji, ktera je drugemale prazna, zbralo se je precej poslušalcev moškega in ženskega spola. Naj pred poprime za besedo
Besednik.
Toda Slovan se ni hotel niti turškemu fatalizmu, niti nemško — madjarski omiki, niti ruskemu^panslavizmu brez upora udati in darovati. Še enkrat je poskušal svoje mo-
Slovani - trpini 1
(Spisal; D. S.)	gorah junaška podoba Črnega Jurja, in je
(Dalje)	pokazala svetu, da kraljevič Marko še živi.
Rusija je sicer tudi nekdaj slovanska Začetek se je tamkaj storil, in je upanje °'la, in nje priprosti prebivalci so še sedaj : Slovanov potrdil, da je v majhni Srbiji se-Slovani; toda njene vladarske osebe so že me položeno k velikemu slovanskemu kra^
davno ptujega rodu, in čudno, čudno! — Borodne z najhujšimi sovražniki slovanstva, ® Nemci in Madjari. Zakaj Fini so bili padalski knezi iz Wlodzimira na Klazmi, bi so pozneje Moskovsko kraljestvo, in pra-vemu Slovanu tako ptujo željo do vednih osvojevavnih vojsk ustanovili. Hči nemškega A.nhalškega vojvoda bila je tista Katarina, bi je Poljsko delila, in nemški rod: „Holstein — Gottorn41, poseda sedaj ruski pre-stol. Zatorej tudi finsko — gotorpski despotizem pravega slovanstva nič manj ni sovražil, nego nemško — madjarski: še celo prekosil ga je, ker je iznajdel grozne muke ali martre. Ako Slovanov ni mogel, kakor Nemec in Madjar, v imenu omike in svobode zapeljevati, vendar si je prizadeval, v imenu nezedinjene grške vere jih mamiti. Ruski panslavizem še ne želi vseh Slovanov zedinjati v en se med seboj ljubijoči in podpirajoči narod, ampak vse Slovane več ali manj porušiti (rusificirati). To vidimo v najnovejšem času na Poljskem! —
ljestvu, ktero bodo prej ali slej — naj sovražniki naši ob tem tudi jeze počijo ! — ustanovilo se na Bosporu.
Tudi Poljsko se je vzdignilo, in sicer večkrat; zmiraj sicer nesrečno, toda zmiraj neoplašeno, polno upanja na prihodnjost. In kakor hitro so se tudi najnovejše vstaje zadušile, vendar so svetu pričale, da nemška omika še ni mogla Poljakov ponemčiti.
Slovani ogrskega kraljestva, zvesti kakor zmiraj, niso se vzdignili, in tudi „kraljestvo ilirsko,, s svojimi zvestimi, vedno zatiranimi Jugoslovani, ktero je junak našega stoletja, Napoleon I., ustanovil, ostalo je mirno, in se je lcraalo razrušilo. Toda ime je ostalo. Ljudevit G a j ga je hranil in ga vedel porabiti — kako ? ve vsak Slovan, kteri je leto 1848 prestal, kteri ve o nemškem iz Zagreba pregnanem banu Haller-ju, in o njegovem namestniku Rajačiču kaj povedati. Še zviti Meternih je pri tej nadomestitvi krčevito se smejati moral 1
Slovani v drugih krajih avstrijanskega
Tečaj II«
poročevalec dr. Luggin in naznanja, da je za to izvoljeni odbor sklenil, nasvetovati tčko adreso, ktera sedanjej vladi naravnost pove, kaj misli in kako sodi deželni zbor o politiki njenej; dalje tAko adreso , ktera povdarja to, naj se vlada sporazumi in spravi z Ogri tako, da ti le dovolijo, naj se vkupne deržavne zadeve parlamentarično obravnujejo; in slednjič tčko adreso, ktera jasno in kratko tirja, naj se spet vpelje ustavno življenje in delovanje.
To nam jasno kaže, da so vse nemške adrese osnovane po enem istem kopitu in so ena drugej podobne kot jajce jajcu. Vse najpred tožijo, kolika nesreča in sramota nas je zadela; kako slabo da se godi v Avstriji na vse strani; kako globoko da je vse propadlo; kako da Avstriji žaga nevarnost, da razpade in konec vzame in še več tacih znanih ieremijad in oglajenih fraz. Vseh teh žalostnih razmer je kriva sedanja vlada, ki je ustavno delovanje odpravila! Ni je pomoči za vse te nesreče in nevarnosti, kakor le v februarnem patentu in deržavnem zboru! Vse to naj se pri priči oživi in v djanje vpelje, — potem bode vse dobro !
Za adreso so se vzdignili znani vitezi fe-bruarnega patenta in nemške hegemonije. Najpred baron Herbert; za njim žl. Č a-bušnik, ki se po navadi nemških sanjačev in pesnikov še vedno ziblje v nemških sanjarijah: „Avstrija je nemška in ima nalogo širiti nemško omiko11 ; za tem poprime za besedo dr. S tie g er, ki posebno to povdarja, da je po Avstriji djano, ako se ne ponovi spet ustavno življenje, se ve da v duhu februarnega patenta; — slednjič govorita še v ravno tem duhu dr. Aiche-
cesarstva, posebno Čehi, so še mirnejši bili. Pri teh in sploh pri vseh Slovanih ste stoletno zatiranje in strupena omika že toliko storile, da so se reveži še le vprašati morali, ali res že niso Nemci postali ? da so v svoji preteklosti dokazov iskati^ morali za svojo sedanjost! Vendar tudi Čeh ni obupal; in ker v novem času ničesar ni veljal, iskal je samega sebe v starem času; in ker je videl, da so njegove močiraztrošene, poskusil jih je šteti: — „Slovani so se šteli11 — zavpil je Koldr — „in našli so, da jih je v Evropi največe število!11 — In res! koliko nas je Slovanov? Po računu slavnega našega ŠafaHka nas je blizo 80 milijonov!
Tega računa so se prestrašili Nemci in Madjari; in zopet so zgrabili za svoje orožje, za omiko! „Nemška in madjarska kultura je v nevarnosti,11 kričali so v omikani Evropi, „za resničnimi zahtevami Slovanov se skriva strašna pošast ruskega panslavizma, in car išče skozi podonavske planjave poti v Carigrad11. — Drugi so se hoteli tolažiti, da. je ta strah pred Slovani le prazen in dozdeven; „slovanstva, rekli so, da ga nikjer ni, razun v nekterih bukvah nekterih „slavomanov11; in kakor je Meternih Italijo imenoval geografičen (zemljepisen), tako so ti nesrečneži imenovali Slovenijo leksikalen (slovarsk) izraz. Niso pač mislili, da med tem, ko je Nemčija ravno v bukvah konec vzela, bode Slava iz bukev vstala 1 —

negg in Ebner, med kterima posebno poslednjii sedanjej vladi kaj debele in tople, pa že po drugih dež. zborih slišane levite bere.
Za adreso se potegne samo poslanec Breyha. Kaj jasno je dokazal , da sep-temberski manifest nam ni nesrečne vojske natvezel, da ni davkov in plačil tako povišal, da ni Avstrije v t&ko nevarnost pahnil,
—	timveč vse to izvira iz drugih vzrokov. Nevedni in neumni vojskovodji, od deržav-nega zbora 1, 1865 poterjena kupčijska pogodba, posebno pa napčna dozdanja politika
—	to so tiste matere, ki so nam porodile vsa zla. Dalje pravi Breyha, da adresa solze cedi zavoljo tega, da je Avstrija stopila iz nemške zveze ; on pa tega ne more obžalovati. Slednjič se mu dozdeva, da je adresa spisana v dualističnem duhu; on se pa dualizmu zoperstavlja na vso moč, ker ta po-stavljaMadjare nad druge ogerske narode in jih zatira pa tlači. —To je kaj resnična in moška beseda in tem več vredna, kor je g. poslanec popred vedel, da se bode zameril dež. zboru in galeriji. II koncu je baron S c h 1 u g a, cesarski namestnik , ugovarjal proti temu, kar so je sedanji vladi očitalo. Njegove dokaze smo pa tudi že brali po časnikih.
Pri glasovanju se je nasvetovana adresa sprejela brez vse premembo; ztlnjo so glasovali vsi poslanci, le baron Aichelburg, Breyha in bar. Schlugajie. Privse|i niso bili poslanci: knezoskof, Železnik, Švab in Steinberg.
Kar sta govorila v štajerskem zboru naša poslanca Herman in dr. Razlag, kar so govorili češki poslanci v Pragi, vso to velja tudi proti našej adresi. Le zoper to moramo mi v imenu koroških Slovencev posebej in krepko protestovati, da se adresa prederzne pred presvitlim cesarjem nas Slovence zatajiti. Nas Slovencev je na Koroškem 118.000 duš, ki prebivamo po 117 čisto slovenskih in po 13 namešanih farah, ki plačujemo zvesto svoje davke in dajemo svoje sinovo v vojsko. Nas Slovencev sam resvitli cesar ni pozabil, ker nam je okto-ersko diplomo in februarni patent poslal tudi v slovenskem jeziku, kteri pismi se obe hranite v deželnem arhivu. Mi torej protestujemo zoper besede, ki se nahajajo v adresi: „Das alte deutsche Reichsland Karnten itd.“ Da nas Slovence, ki nas je več kot tretjina vseh prebivalcev na Koro-
- 414 —
škem, dež. zbor čisto prezira pri svojem delovanji, da se obnaša kot zbor čisto nemške dežele, to nas sicer boli pa malo briga. Tega pa ne moremo in ne smemo z mirno vestjo prenašati, da nas v pismu do samega presvitlega našega cesarja še v misel ne jemlje. Kakšen duh pa v deželnem našem zboru veje, priča to, da se zoper tako neresnično in žalivno besedo ni vzdignil in pritožil nijeden poslanec! Tudi na češkem je le tretjiha prebivalcev^ nemškega rodu. Pa vendar Cehi, tisti Čehi, kterim se narodna prenapetost in zaslepljenost tako rada na vsa usta očita, nikoli češkega kraljestva niso še imenovali „slavisches Reichs-land". In tudi Bog prenesi, ko bi bili to kdaj storili; pritožb in razsajanja zoper „čehizovanje“, „pobencljevanje“, „bohmischc Uebergrifle" , „čechische Dickschiidel" in kar ima nemškutarski slovdr tacih lepih besed več, bi ne bilo ne konca ne kraja ! Kje je torej ravnopravnost , braterstvo, zmernost in pravičnost? „Česar nočeš, da bi se tebi ne storilo, tudi ti drugim ne delaj“ ! — Pa o teh zadevah z našim zborom govoriti, pravi se bob ob steno metati! Res, še je dosti takih ljudi na svetu, ki svoje krive poti ne čutijo, preden si glave ne strupijo!
iMtrijiiiiski. V seji 7. t. m. je dr. Vi-
dulič vladinega zastopnika vprašal, ali je vlada volje kaj storiti, da bi se pri društvu tržaškega „Lloyda“ kaj na bolje obrnilo, kar zadeva vožnjo, kupčijo , sprejemanje domačih pridelkov i. t. d. , kar vse se ne godi v pravem redu in deželi v prid. Vladin zastopnik g. pl. Klinkowstrom se na to vzdigne ter pravi, da ne more na vse to brž odgovoriti, ker ne ve vseh okoliščin in zadev iz glave (!), in da za zdaj le to reči zainore, da omenjeno društvo vsako leto sproti svoje račune izdaja in da je z vlado in društvom posebna pogodba sklenjena. Mi smo pač radovedni, kam se bo še to društvo obrnilo , ker domačo reči bolj zanemarja, tuje pa, .ker je v viših glavali večidel poitalijančeno, menda podpira. Dr. Vidu-lič še sporoča prošnjo probivalcev na malem Lošinju, naj bi se ondotua pomorska šola po sedanjih potrebah razširila. — V eni poprejšnjih sej je tudi zbornica dovolila g. dr. Kandlerju v Terstu za njegov trud zastran starinskih preiskav v Istri ji 1000 gld.
Uraden.--------i. (A d r e s n a debata.)
'V pondeljek 10. t. m. je bila v štajerskem deželnem zboru adresna debata, če je tudi
Leto 1848 moralo bi to pokazati. Prišli so marcovi dnevi. Dunaj in Berolin sta videla in zavživala prekucijo —• igra, na Nemškem kaj ptuja in nenemška, in nemški oblastniki in hegemoni so se vsedli na visokem Olimpu frankobroškega mesta. Nemčija bi morala svobodna biti, in da bi Slovani dali gnoja za to novo drevo nemške svobode, zdelo se je vsakemu človeku, vsaj vsakemu Nemcu popolnoma naravno. Saj se je že davno nemški hegemon Suzelka sam vprašal: „Je li Avstrija nemška ?“, in z veliko zadovoljnostjo si je sam glasno odgovoril: „Da! nemška je!“ Saj se v nemškem jeziku „Oesterreich, Oatreich" le zato tako pravi, ker je namenjeno, Nemško proti vzhodu („gegen den Osten") braniti, in saj je na zvoniku dunajske stolne cerkve sv. Stefana vihralo nemško tribarvno bandero ! In, moj Bog! kako pravični, kako velikodušni so bili tukaj Nemci: saj so tudi Slovanom prostorček v cerkvi sv. Pavla v Frankobro-du odločili, in jim dali svobodo, demokracijo. Se vč da je bila ta svoboda zvitih Do-najcev dar, ‘) kakor poprej krščanstvo, in poznej omika; se ve da se je tirjalo od Slovanov, da, če hočejo svobodni biti, morajo se ponemčiti; — pa to je že bilo tako primerjeno občno — zgodovinskemu namenu Nemcev in njih „silni želji po vzhodu". Saj je gospod Wuttke to tako poveril, in gospod Wuttke je jako učen mož! Ta stvar je bila tako jasna, da bi vsaka besedica o ‘) „Timeo Danaos, et dona ferentes".
njej odveč bila. Arnulfova zveza se je ponovila : Nemci so si z Madjari delili slovanstvo ; en del naj bi zedinjena Nemčija, drugi del pa Hungarija „osvobodila!"
Pa primaruha! Avstrijanski Slovani niso hoteli kar tako hitro namenov svojih osre-čevulcev sprejeti. Gotovo, in razprave slor vanskega shoda (kongresa) v Pragi so to pričale; tudi oni so hoteli edinost, tudi oni so želeli svobodo, toda svojo, samolastno, no pa nemške ali madjarske. Slovanska edinost!! Slovanska svoboda!! Take besede so se glasile, tako krivoverske kakor slovansko evangelje in slovanska omika !! Tevtov in Arpadov sin sta se strašno togotila nad takim predrznim krivoverstvom. „Kje je Hrvaško ?“ vprašal je ^slovanski odpadnik Košut. „Kaj hočejo Čehomani ?“ vpil je gospod žl. Rohav v „Avgsb. Allgem." — „Jelačič je puntar zoper ogrskega kralja", rekel je uni; „Čehi so veliki izdajavci Nemčije", ponovil je ta. In zares, kdo more to razumeti, da so Hrvatje niso hotli pomadja-riti, ko jim je to vendar Košut, tak demokrat, zapovedal; — da se Čehi niso hotli ponemčiti, ko jim je vendar gospod žl. Rohav rekel, „da se jim bodo spomini njih preteklosti pustili, in da se jim še celo upanje mogoče prihodnjosti no bode vzelo !“ Da,
—	naj razumi, kdor zamore, jaz ne morem
—	da, da, gospod žl. Rohav jo celč obljubil, da se Slovanom ne bodo vzeli ne spomini ne upanje!!
(Dalje pride.)
vsak že popred vedel, da se bode adresa, že prej po tukajšnih časnikih razglašena, brez spremembe odobrila, vendar se je zbralo toliko poslušalcev, da je bila galerija vsa natlačena.
Potem ko je dr. K a i s e r f e 1 d, spisatelj adrese, kot poročevalec dotičnega odbora prebral adreso, ki je skoz in skoz dva-listična, kajti ona zahteva pred vsem, naj da se takraj Litave skliče državni zbor, Madjarom pa da se dovoli, kar želijo, — poprime g. posl. Her man za besedo. Nočem pa njegovih besed obširneji ponavljati, ker j njegov in dr. Razlagov govor sta vredna, da ju „Slovenec" cela priobči svojim bralcem. — G. Herman ne more pritrditi tožbam o žalostnem stanju Avstrije vsled do-godbe zadnjega časa. Nesreča, ki je zadela, Avstrijo, ima tudi dobre nasledke. Avstrija pahnjena iz nemške zaveze bode primorana iskati moči v svojih narodih, ne pa, kakor je dosedaj delala v svojo pogubo, v zuna; njih nemških zvezah. Njena politika naj bode zanaprej avstrijanska, naslanjajoča se na princip narodnosti, ki so je skazal letos na Laškem in Nemškem. — On pravi nadalje, da ni resnica, kar pravi adresa, da je letošnja nesreča plod septemberskega manifesta in sedanjega ministerstva.
Čudi se gospodom, ki so za adreso, kajti ravno isti gospodje so bili 1. 1861 nasprotniki ogrsisih pravic in g. poročevalec je še lani rekel, da dvalizem pelje ali k absolu; tizmu ali k razpadu države. Pa če tudi bi vsi poslanci glasovali za adreso, štajersko ljudstvo vendar ni dvalistično. On prote- . stujo zoper postopanje deželnega zbora v , imenu Slovencev, ki so sicer pripravljeni , prelivati s Nemci svojo kri na bojiščih, p» tudi zahtevajo, da se njih glas posluša tudi , v političnih razpravah.	1
Končajo svoj govor, ki je trajal % ur®< 1 reče:	„Mi Slovenci ne spoznavamo ožega <
državnega zbora; kajti med enoto držav® j in samovlado dežel ni prostora zanj. Da so , je med njegovim govorom slišalo dosti „oho-a i klicev, l-azume se; donela mu je pa kakor ( tudi dr. Razlagu živa pohvala z galerije, kar , je primoralo g. deželnega glavarja, ki sicer , molči, kedar se nemškim poslancem na ga' : leriji „bravo" kliče, opominjati galerijo, da i nima glasu.	i
Po g. Hermanu poprime za besedo gosp-Rechbauer, kteri ima vedno nalogo sirovo -robo Kaiserfeldovo obdelovati in olikati a 1 svojimi frazami, v kterih je on mojster, kakor j nihče drug.	1
Da je s	septemberskim	manifestom	zares	,
zginil mir, narodi med kjer dozdaj še D> i bilo nesloge, kakor pravi adresa, hoče do- ] kazati s tem, da se Herman in Razlag po- jj tegujeta pri	vsakej	priliki	za	narodne	pra'	:
vice.
Največa žalost je za Nemce, da seja Avstrija pahnila iz Nemčije; edino to jj11 tolaži, da no na veke. On graja sedanja vlado, da nič ne stori za omiko itd. Gosp-Hermana, ki je djal, da ima slovanski narod nalogo pomladiti Evropo, zavemo, poživljaj* se na postopanje Rusov s ^Poljaci, in n* postavo, ki sili Nemce na Češkem učiti s* češki itd. *)
Daljo brani nekdanji oži drž. zbor in pO' sebno sebe, da bi bil kedaj podpiral vlad« nasproti Ogrom. Sprava z Madjari se m11 dozdeva neobhodno potrebna po vsakoflj pogoju, ter opominja končno poslance, na) soglasno sprejmejo adreso.
Dr. Razlag brani v mirnem pa moškeiij govoru Slovence, kterim je načelo: „Ljubi svPl narod, spoštuj vsakega ptujega", —zopc( natolcevanje, kakor da bi oni kalili mir. 0<* ovrže dvalizem, ter objavi svoj programi rekši da je centralist za skupno držav»° zastopstvo o skupnih zadevah, avtonomij
*) Kako pa so nemško vlado postopalo po 1.
z nemškimi demokrati? in kakšna liberalnosti
to, da se Slovencem še no daje prilika, le Wa
so v srednjih šolali izurjati v svojem matern0
jeziku? Pia.
pa za vso drugo, kar gre posameznim deželam. Rechbauerju, ki je očital Slovanom, da ne privoščijo Nemcem zvezati se s svojimi brati, med tem ko sami zaveznikov iščejo, n. p. v Zagrebu, odgovarja, da so -se v Zagrebu sicer pogovorili kot bratje se boriti, toda ne zoper notranje, ampak zoper zunanje sovražnike, in da Zagreb se nikakor ni Lipsik, Vajmar ali Frankobrod.
Držš se adrese dokazuje pozamezne njene, pomanjkljivosti ter reče, da nikakor ni zadovoljen ž njo.
Zdaj poprime za besedo vladin zastopnik g- vitez Ncupauer; kajti tudi letos kakor pri lanskej adresnej debati ni bilo c. k. namestnika v zbornico. V njegovem govoru je bilo sicer dosti besed, a jedra prav nič. Le tista adresa se mu zdi prevdarjenja vredna, ki ne sodi samo po vspehu, ampak ki tudi ne prezira faktorjev in dogodb, za ktere vlada nič ne more ; in veli, ali bi zbornica no dolžila vlado poznej, da so je prenaglila, če bi, držč se pota, ki ga jej kaže adresa, na nagloma skušala spraviti se z Ogri, pa bi jej ta sprava potem spodletela?
Poslanca dr. pl. Neupauera žali to, da se od slovenske strani vedno toži zarad germanizacije, kajti take tožbe utegnejo še bolj ovirati spravo med narodi, na kar mu dr. Razlag odgovori, da se Slovenci ne pritožujejo zoper germanizacijo, ki nadvladuje z močjo veče omike, ampak zoper tisto, ki se sistematično vriva po šolah in uradnijah.
(Konec pride.)
HcvrkM. V tem zboru je adresin odbor v sredo t. j. 12. t. m. predlagal zboru svojo adreso, ki se ima cesarju poslati. V odboru, ki je štel 12 poslancev, glasovalo jih je 10 za adreso, samo Stojanovič je drugo adreso predlagal, Bogovič pa nasvetoval, naj se hrvaški zbor ne peča o drža-vopravnih zadevah, predno ogerski zbor svoje pravde z vlado ne dožene. Poglavitne misli priporočene adrese, ki bo gotovo tudi od celega zbora sprejeta — 90 poslancev med 116 bode glasovalo za njo — so: Avstrija, zdaj rešena svojih italijanskih in nemških skrbi, naj zdaj samo vse svoje delovanje na notranje zadeve obrača; Avstrija, ako lih v hudih stiskah, bode vendar tudi to prestala, porok temu so avstrijanski narodi. Proti Ogrom se adresa na §. 42 leta 1861 opira, proti vladi pa na leta 1527 — Volitev prvega Habsburžana za hrvaškega kralja —, 1712 — pragmatično sankcijo — in 1848 — na državopravno samostalnost trojedne kraljevine. Adresa spoznava tudi skupne zadeve, ki se morajo pri odgovornej centralnej vladi reševati po zastopnikih vseh kraljestev in dežel avstrijanskih. Februarni patent se v adresi čisto zavrže. Adresa, ki zedinjenje z vlado želi, pravi dalje, da se nikakor ne more poprej o tem pogovarjati, pregon da se Hrvaško in Slavonsko z Dalmatinskim in granico ne združi in preden da se odgovornost deželne vlade no vresniči." — Jedrnata je adresa in Hrvatje so lahko ponosni, da imajo možč tako politične zmožnosti v svojem deželnem zboru —-adresa ta je čisto federalistična: Živili bratje Hervatje! —
Iz Prage. —n. (Adresna debata). Adrese, ki se pošiljajo od narodnih zastopnikov svitlemu vladarju, so navadno kratke, a saj tudi ne morejo biti tako obširne, da i obsegale vse tožbe in želje naroda in Poleg tega se navadno gleda na oglajene besede in izbrane izraze, da bi celota imela ono spodobnost in dvorljivost, ki se pri tronu tirja. Drugači je pa z adresno debato. Tu govornik naravnost izreka svoje mnenje o politiki vladni in o položaji zemlje; tu se more in mora sreča ali nesreča, za-ali nezadovoljnost naroda izreči naravnost, da se razun vladarja in vlade tudi ostali svet seznani s položajem kterega koli naroda. Adresa je podobna kazalu knjige, iz kojega sicer vemo, o čem je v bukvah govorjenje, toda ako hočemo knjigo bolj natanko spoznati, moramo jo prebrati. Tako tudi iz adrese spoznaš, v kteri razmeri stoji
-'#5 -
narod proti vladi, toda ako hočeš izvedeti, kako misli, kam meri njegovo delovanje, moraš seznaniti se z adresno razpravo ali debato.
Mi Slovenci smo, kar sc politike tiče, s Cehi najbolj v zvezi. Naša dolžnost je tedaj skrbno opazovati, kako počenjajo Cehi v tem oziru, in v čemur za dobro spoznamo hoditi za njimi, ali pa razumno obračati na naše razmere. Govori , ki so se čuli v zbornici kraljevskega mesta Prage pri adresini debati, so tako važni, da mislim, da spolnim domovinsko dolžnost, ako jih obširneje podajam Slovencem, zlasti ker bi utegnili širiti in povzdigovati politično izo-braženje ljubih mi rojakov.
Prvi se je oglasil proti nasvetu večino odborove (uarodne) poslanec iiebske kup-čijske zbornice, prešuji finančin minister pl. P 1 e n e r. On popisuje žalostni položaj Avstrije in deva se ve da vse to na račun razpustu ožega državnega zbora.
Zanimivo je bilo zlasti to, da je v začetku svojega govora prav goreče spodbijal dvalizem in kmalo potem pa trdil, da se mora proti Ogrom postaviti predlitavski državni zbor.
Za njim govori poslanec Toner za nasvet večine. On je v nekterih oddelkih z adreso menjščine zadovoljen. Prav mu je, da toži menjsčina, da vlada ni kar nič pre-naredila v pravosodji, da ni nič pospeševala narodnega izobraženja, da so naše hnančine pomere strahotne itd. Ali nikakor ne more vznati vzrokov, ktere menjščina za to navaja in da bi bila vsega tega kriva le sedanja vlada. Vse to je stara dedščina. Prav tako in še huje je bilo pod prešnjim ministerstvoin. Potem opravičuje sedanjo vlado s tem, da tudi ni imela odveč časa kaj večega izvršiti, ker kmalo po 20. sept. so se jeli zbirati nad Avstrijo gromonosni oblaki, iz kterih se je pri Kraljičuem gradcu huda toča vsula. In kdo pa je napodil te oblake na obzorje avstrijansko ? Če jih ni ravno zbralo, jih je pa gotovo zbirati pomagalo prošnje ministerstvo. Vladarjev zbor v Frankobrodu jo izbudil sumljivost Prusije in ko je naša vojska šla v Slesvvik-Holštajn, je pač vsak neučen človek vedel, kaj iz tega priti mora. Očitajo se septembrovemu manifestu one žalostne prigodbe nedavnih časov. Ali bi imeli znabiti boljše vojsko-vode, ko bi bil uno jesen zboroval prešnji državni zbor, in ali bi bile pruske puške menj raorivne ? Trdi se, da bi se z Ogri že porazumili, ko bi svečanova ustava ne bila prišla ob veljavo.
Da res je nekoliko, imeli bi mi zdaj dvalizem 1 Tudi mi hočemo odgovorno vlado toda ne po februarjevem patentu. Mi smo se pritoževali koj, ko je prišla ta listina na dan, šli smo pa vendar v „reichsrath“ in zapustili smo ga še le tedaj, ko smo že veliko bridkega skusili; ko so nam svete reči deržavnemu zboru služile v posmehovanje. Jaz voščim, da hodimo z našimi nemškimi deželani po eni poti, ali ta pot ni tista, ki jo 'kaže adresa menjščine.
Za Tonnerjem povzame besedo dvorni svetovavec dr. Tašek ter primerja sedanje ministerstvo s prešnjim in dajo prešnjemu prednost.
Za njim govori od slovanske strani dr. Trojan in očituje adresi menjščine zlasti to, da se ne zmeni nič za pravice ože domovine, dežele češke. Potem govori za popolno vojskino povračilo in dokazuje na to, da jo zlasti centralizem kriv sedanjih žalostnih časov. Centralizem je zamoril moči češkega kraljestva in celo države podpiran od dveh velikih armad, armade vojakov in uradnikov, kterima je bilo za reservo dano še lepo število tajnih policajev in vohunov. Izločitev iz Nemčije je najsrečnejša pri-godba našega časa. Ali imajo znabiti samo Ogri pravico tirjati uravnavo in porazum-ljenje, ali nima ravno te pravice tudi kraljestvo češko, ki je ravno tako, tako, kakor Ogrsko prostovoljno , se podvrglo hiši Habsburški?	(Dalje pride).
Slovenske dežele.
■z Celovca. (K a j b o z O g r i ? poslanec Železnik f; Prošnje za nemške šole.) Deakov predlog je od vseh odborov sprejet; kaj pa stori deželni zbor? Ali ga bode vzel v pretresovanje, preden dobi Ogerska svoje ministerstvo, ali ne ? Naj se pa zgodi to ali uno, to je gotovo, da se mora sklep ogerskega zbora postavnim zastopnikom takrajlitavskih kraljestev in dežel predložiti; tako tirja cesarska beseda septemberskega manifesta. Ni mogoče verjeti, da bi sedanje ministerstvo v ta namen sklicalo oži zbor februarnega patenta, kakor silijo centralisti, dvalisti in avtonomisti. Zatorej terdimo, da to imenitno delo pride kot vladin predlog pred novoizvoljene deželne zbore prihodnjega leta. Vlada ne more in ne sme preslišati krepkega in tehtnega glasu, ki so ga za federalizem izgovorili deželni zbori v Pragi, Zagrebu, Lvovu in še tudi po drugih zbornicah. —- 14. t. m. je v Celovcu umeri Jakob Železnik, nadzornik grof-Egger-jevih posestev, pervosednikov namestnik kupčijske zbornice in dež. poslanec. Rajni je bil 76 let star, in je slovel za učenega in zvedenega, za delavnega in za blagor koroške dežele kaj vnetega moža. Bil je po rojstvu „Slovenec1*, po duhu in delovanju pa Nemec; 1. 1848 je celo v Frankobrodu delal nemško politiko. 17. ob %3 popoldne smo ga kaj slovesno pokopali ; vsi grof Eggerjevi uradniki , rudarski in fužinski delavci so prišli k pogrebu. Naj v miru počiva! — Deželni naš zbor ima že v sredo poslednjo sejo; pa še menjka nekaj prošenj za nemške šole od nekterih takih far in občin, ki jih kak nemšitutarsk grajščak, fužinar ali župan na uzdi derži. Dozdaj so se še le oglasile štiri fare: Žihpolje, Porače, Dholica in Sveče. Dež. zbor je teh prošenj kaj vesel, posebno ga je prav po otročje veselilo, da so pod prošnjo Sveško tare tudi brali tri imena Einspieler in še celo ime Andrej Einspieler. Tudi Tonček si igra s svojim lesenim konjičkom in Micika s svojo čečo 1 Pa pustimo te drage otročarije in le kličimo znane aposteljne nemške kulture, da časa ne zamudijo. Gospodje: Nagele, Sternfeld, Stockert, Apriesnik in Ehrlich, podvizajte se s svojimi prošnjami, da zlatega časa, ko so vrata v nemška nebesa še od-perta, ne zamudite. Za božjo voljo le en sam den je še! —
Izpod špiku 10. dec. 1866. -+■ V našem kraji se narodna zavest jako verlo zbuja. Večina prebivalcev je vneta za narodno reč. To so dobro pokazali pri volitvi srenjskih zastopnikov. Razun dveh so vsi čisti narodnjaki, in na čelu teh stoji za narodno reč še posebno vneti župan. Spisuje večidel vse po slovensko, samo na okrajno vradnijo pa menda še nemško. Zakaj tako, ne vem. —
Imamo pa vendar še nektere, kterim je domača reč še hud tern v peti. Ti namreč so se naserkali na ptujem vse zveličavne kulture, ter le vse ptujo hvalijo, domače pa grajajo in zaničujejo, in pravijo, da bomo le takrat še le popolnoma srečni, kadar nas sprejme velika Nemčija v svoje krilo. Taki reveži so lo milovanja vredni, ker si od sovražnikov srečo in blagostanje obetajo. Menda ne vedo, da, če ovca med volkovo zaide, jo raztergajo. — Na tacega moža sem tudi zadnjič v Kranji na stari Pošti naletih Obedovala sva opoldne oba pri enej mizi. Govorila sva od nesrečne vojske na češkem. Rečem mu, da je to dobro, da ne spadamo več k pokojnemu nemškemu bundu; pa zdaj sem ga tako razsrdil, da je začel vdrihati grozovito po Slovencih, zabavljal je ta kultutonosec tako „omikano**, da bi se bila gotovo mati Tevtonija razjokala nad njim, ko bi ga bila slišala, da jo tako „omikano" zagovarja. Med drugimi ogerdivnimi besedami je tudi djal:
Kdor nemško ne znž Za osla velja! !!“
Po njegovih besedah so tedaj vsi Francozi, Angleži, Slovani i. t. d., kteri ne govorijo nemški, osli!! Pridi tedaj kraljica Valhala, vzemi tega nemškutarja in vse njemu enake, in nesi jih v naročje matere Tevtonije, če res tako milo zdihuje po njih, kakor si oni
— 411?—
Ptuj'e dežele.
Rim. 12. t. m. so zapustili francoski vojaki večno mesto. Namesto njih so prevzeli papeževi vojaki mestne in druge straže. Od kakega punta še ni bilo nič slišati. Francosko cesarico pričakujejo za gotovo te dni v Rim. Ali bo pa tudi res prišla ali ne, tega še ne
domišljujejo. Mati Slava Ti bo hvaležna, vemo za gotovo povedati, ako ji populiš ljuliko iz med pšenice!	Španska. M.msterstvo je vojakom
Tega moža, kteri se	grajščak	imenuje,	ostro prepovedalo	pečati se s politiko, ker
si je srenja v P........za župana vo-	to m njih dolžnost	Najbrze bo zdaj spet nekaj
lila. Dobro, da hoče županovati med Slo- časa mir, zlasti ker so sumljivi in nezado-venci, ktere tako zelo čerti. Morebiti jih voljni ljudje večidel iz dežele pregnani. -bo p L v same Nemce predelal, da bodo potem	Kraljica je prišla z	velikim	spremstvom 11.
vsaj ljudje! Iz tega se pa tudi vidi,	kako	t. m._ na Portugals	o.
je treba našim ljudem poduka v	srenjskih	Mehiko. Od	Maksa se se nič prav ne
rečeh, da si volijo take	župane,	kteri res	more zvedeti, kje	daje zda, - nre, ko ne
za njih srečo in blagostanje skerbč,	ter v	P? je že na poti v	Evropo	ker Amerikama
resnici opravljajo svoje dolžnosti.	niso volje odjenjati temveč	z vso silo nato
H koncu na še omenim dogodbice, ki ženejo, da se „tujci" iz Mehike spravijo !
Turčija. Kakor se zdaj kaže, bode Turčija kmalo na vseh krajih gorela. Srbija zahteva energično, naj zapustč Turki srbske trdnjave — če ne z lepo, pa z grdo! Albanski katoličani so že vsi na boj pripravljeni in čakajo le še ugodnejšega vremena, ravno tako tudi v Epiru in Tesaliji itd. Da bi jim skorej rešitve dan napočil!
je vredna javnosti. Kmet iz 0. T. V. si je za neko pravdo najel doktorja. Doktor mu je za to opravilo prav po dohtarsko raj tal, ter mu čez denarje, ki mu jih je kmet za to plačal, naredil prejernno pismo, toda brez postavnega štempeljna. Kmet, prebrisana glava, videvši neštempljano prejernno pismo, si misli: Jest moram za pisma štempeljne plačevati, ali doktor mi bo pa brez štempljane pobotnice denarje poterjeval. Tega pa ne !
Gre k okrajni finančni straži, in jej to naznani. Tam so mu rekli, da bo doktor za to 1. gld. 30 kr. globe plačati moral.
Glejte ga kmeta, prebrisanca, kako se maščuje nad doktorjem, kteri mu rajtengo nekoliko preveč osoli!
Od liervaškemeje. §. (Slovenščina tukaj.) Pošiljam nekoliko društvenikov za družbo sv. Mohora, ktere sem nabral z velikim njem samem ali pa pri vredništvu „šolskega trudom in prizadevanjem, pa jih ni ogromno Tovarša". Naj bode priporočeno to delo po-število, le štirje so, pa nič več! Res je to sebno vsem učiteljem in pevcem po deželi! celo majhno število, ali za ta kraj jih je	Novo predelana pravila ljubljanske
bogme dosti. — Tu smo na hervaški meji, hranilnice je deželno predsedstvo že predlo-le pet ninut imamo do Kolpe, ktera nas od žilo državnemu ministerstvu, da je potrdi, naših sorodnih hervaških bratov loči. Kdo j** Znani naš domači malar, g. Anton bi tedaj ne pričakoval, da je tu slovenščina Karinger, je izdelal — kakor piše „Laib. ali prav za prav domači jezik v najlepšem Ztg.“ — zopet dve veliki in lepi sliki, ktere razvitju in cvetju? Ali kdor tako misli, hoče menda tudi poslati v Pariško razstavo, presneto se moti. Kdor v ta kraj pride, Ena kaže bistriško dolino pri Kamniku, misli si gotovo, da je kam gori v „rajh" druga pa Kotarski zaliv v Dalmaciji, in ste prišel, ne pa na hervaško mejo! Okrajni neki obč prav izvrstno in umetno izdelane,
tolikanj bolj, ker si neutrudljivi naš g. Janežič vse mogoče zanj prizadeva. Slovenci, podpirajte ga torej po svoji moči!
*	Dež. kor. zbor naučne naprave podpira tako le: za kmetijske prednašbe 150 gld.;
—	učeniku franc, jezika 250 gld.; — učeniku italijanskega jezika 250 gld.; — učeniku stenografije 50 gld.; — c. k. gimnaziji za šolske potrebe 105 gld.; — mestnej občini za realko 1000 gld.; naravo-zgodovinskej museji 1050 gld.; —zgodovinskemu društvu 500 gld.; obertniškemu društvu 315 gld.;
—	telovadskemu druš;vu 200 gld.; zavodu za gluhomutce 500 gld.; napravi za male otročiče 105 gld ; — društvu za podporo ljudskih učiteljev 500 gld.; — mašinskej soli 1000 gld.; — evangeljskej farnej šoli 100 gld.; — učiteljskemu semenišču 400 gld., torej vkupno: 6475 gld.
*	12. dec. popoldne jeumerla bogata pa že nekaj let slepa posestnica dobrosloveče gostilnice : „Pri zlatem medvedu.1' Prav lepo so jo bili na oder položili, izbo kaj krasno okinčali in vso mertvaško postelj s svilo in pajčolanom prepregli, — kar se nek čern trak vname in ko bi trenil, stala je vsa izba v ognju. Merliča so komaj iz ognja rešili, oblačil se je plamen pa že bil lotil. Dobro, da se ni zgodila veča nesreča.
Razne novice.
Iz Ljubljane: Ravnokar je prišla na svitlo slovenska maša: „Pred Bogo m“, vredjena za orgle in petje. Zložil jo je marljivi učitelj mestne glavne šole g. L. B e-lar. Dobiva sena prodaj po 40 nov. kr. pri
naš urad je ves kranjsko-nemški; iz njega
ne dobiš nikoli slovenskega dopisa ali poziva, pogorelcev stražiških večerna zabava ali vse se le nemški uraduje. Žalostno! Ako „soiree" v gostilnici pri slonu. Igrala je glas-mu kdo slovenski dopiše, dobi tudi, pa ne ba 7. topničarskega polka in je namenjen slovenski, temuč nemški odpis. Da, gg. Yes čisti donesek omenjenim pogorelcem. uradniki so v domačem jeziku tako izurjeni, * „Slov. Glasnik" za m. december da še slovenskih imen prepisati ne znajo! nam donaša najprej v vezani besedi: „Pesem", Ako pišeš n. pr. Malič, prepisal ti bo urad- Fr. Levec; v nevezani ali prosti pa: nik Mallič; ako pišeš iienetič, načečkal ti „Hči mestnega sodnika" (konec), sp. J. bo Bentschistch. Evo vnetih in vernih do- Jurčič; „Značaji iz življenja našega naroda" mačinov! Le en sam uradnik je naroden, (konec), sp. Fr. Kočevar; „Slov. podnarečje namreč g. Ivan Gruden pri davkariji, ki na Primorskem", sp.Fr. Zakrajšek; „Črtice je vnet in neprestrašen domačin. Slava mu! [z življenja na kmetih", sp. Andrejčekov Izmed občinskih predstojnikov mi je spet Jože; „Narodne stvari", nabral M. Valjavec,
V nedeljo 16. t. m. bila je v korist
le eden kot naroden znan, in ta je predstojnik občine Dragotuške, ki uraduje po domače in ima tudi občinski pečat slovenski. Od nekega občinskega pisarja, rojenega štajarskega Slovenca, bom pa drugokrat nekaj smešnega pisal. Zdaj to zategadel odlagam, ker si mislim, da se bo vendar spokoril, da tako ne bom prisiljen, prav kosmate o njem pisariti, zakaj po tem pripet-
in slednjič „Vabilo na naročbo" in „Kazalo". — Kar se „Vabila" tiče, je pomniti to, da ostane „Glasniku" notranja razredba snovi in cena, kakoršna je bila dozdaj, na obliki se bo pa „Gl."povečal in po mnogostrani želji triisrat v mesecu (5., 15. in 25. dne) na pol poli največe (regalne) osmerke na svitlo prihajal in da mu je mnogo najboljših slov. pisateljev obljubilo krepko podporo z mno-
ljeju mi je že večkrat zagotovil, daje vnet govrstnim pripovednim in podučnim berilom v domačin, akoravno v djanju nasprotno kaže. vezani in nevezani besedi. Naročnina znaša Čuden mož! — Kar proBto ljudstvo tiče, vkljub večim stroškom za celo leto s pošt« nič kaj se svoje narodnosti ne zaveduje; ni njno vred 3 gld., za Celovec pa 2 gld. 70 kr. čuda, ker je bila šola pred nekimi leti skorej Učenci srednjih in viših šol ga morejo vsa-čisto na nemški podlagi osnovana. Duhov- cjh 10 iztisov, pod enim naslovom preje-
ščina je tu razun nekterih večidel narodna, ravno tako tudi učitelji. V ta kot kranjske dežele prihajajo časopisi slovenski:	„Slo-
venec", „Danica", „Novice", in „Učiteljski Tovarš" — dosti za en kotiček pri Kolpi.
manih, po znižani ceni polletno za 12 gld. dobivati, ako svojo naročnino, če ni mogoče prej, vsaj v prvi polovici m. februarja opravijo. — Naj torej naš edini lepoznanski list najde po vseh strančh zadostne duševne in materijalne podpore, da bo tudi dalje, kakor doslej, biti mogel podpora slovenskim pisateljem in slovenski književnosti, in sicer
Vabilo družbe sv. Mohora za 1. 1867.
Z novim letom se prične osmo leto družbine delavnosti po novi osnovi; zato vabi družbin odbor vse Slovence brez razločka stanu, spola in starosti, da stopijo čedalje v večem številu (letos jih je bilo že 3980) v družbo sv. Mohora; posebno pa prosi vse dekanijske in farne predstojnike, da blagovolijo družbo svojim faranom z nova priporočati in za njo prav obilno udov nabrati. Prejeli bodo udje: „Življenje svetnikov in svetnic Božjih", slovečo VVisemanovo pri-povest „Fabiola", gospodarsko delo „Umni Vino rej ec", „Večernic e", „Koledarček za 1. 1868", in če najde dosti podpore, še kake druge manjše ali veče bukve. Letnina iznaša samo 1 goldinar, dosmertnina pa 15 gld. a. v.; sicer pa naj se blagovoljno pazi: 1. Čas, do kterega se more za 1. 1867 v di;užbo stopiti, ustanovoljen je do 3fl. maj-nlka, da se berz mudnih spreminjav more potem imenik brež v natis dati in bukve meseca julija razposlati; kdor se še le meseca junija ali poznej oglasi, more za poslani denar samo toliko bukev dobiti, kakor po bukvarnicah ali pa ta znesek za prihodnje leto ostane.
2.	Kjer koli je to le mogoče, naj se oglašajo čast. udje in prejemajo bukve po čast. gg. dekanijskih predstojnikih, ker prizadevajo posamezne razpošiljatve bukev veliko truda in tudi stroškov; kjer pa vendar le ni mogoče, morejo bukve naravnost po pošti prejeti, samo da se za vsak paket, v kte-rem so bukve za manj ko šest družnikov, za marko in druge stroške 15 nkr. priloži, stroške za veče pakete družba sama plačuje,
3.	Kdor pervič v družbo stopi, naj izrečno povč, da je nov družnik; vsakdo pa naj naznani mimo svojega stanovanja tudi faro in dekanijo, v ktero spada. Imena čast. družnikov z denarjem vred (na oglasila brez denarjev se ne more ozir jemati) naj se pošiljajo pod naslovom „Družba sv. Mohora" v plačanih listih v Celovec vsaj do konca mesca majnika 1867.
Prečastita duhovščina in tudi drugi domorodci ! bodite družbi z besedo in djanjem tudi prihodnje leto krepka podpora, da bo število družnikov če dalje bolj raslo in po njih se množilo tudi število družbinih bukev, vsako leto na svitlo danih.
V Celovcu 10. decembra 1866.
Družbin odbor.
Iadatefj in odgovorni vrednik J. Božič. Tiskar J. pl. Kle inmay er. Odgovorni opravnik E. B«rts chinger.