415
— Belo-modro-rudeča je bila vedno barva dežele kranjske od najstarejih časov do današnjega dne. Pač je cesar Friderik IV. dne 12. jan. 1463 1. grb kranjskih deželnih stanov „popravil". Zamenjal je namreč v njem belo barvo z rumeno ali zlato („was der von Perl istUi naj bo „von Golde", pravi izvirna pergamentna listina, ki leži v deželnem arhivu). Ali to je veljalo le deželnim Btanovom (vuserer gemainen Lanndschaft in Krain). Deželno barve so ostale prvotne. To dokazujejo pa nekatere druge listine v arhivu (n. pr. dve od cesarja Maksimilijana iz 1. 1494, s katerima so se potrdile Kranjcem dane svoboščine). Motvozi, ki nosije pečate, so pri teh listinah iz belo-modro-rudeče svile. Znano je, da se barva teh motvozov ni izbirala svojevoljno, ampak oziralo se je, posebno ob tem času, na deželne barve. Ravno te prvotne kranjske barve je potrdil cesar Ferdinand I. z odlokom dvorne pisarne od dne 31. oktobra 1836. Še bolj določno pa govori razglas ministerstva notranjih zadev z dne 23. sept. 1848 (Laib. Zeitung od 1. 1848., str. 599), ki določuje, da naj ostanejo za Kranjsko stare deželne barve (belo-modro- rudeča), ne pa barve deželnih stanov (zlato-modro-rudeča). Deželni stanovi (katerih pa danes več nimamo) se smejo za se — pravi ta razglas — tudi v prihodnje posluževati še zgoraj omenjene svoboščine, če že ravno hočejo imeti   nekaj   svojega   in   ne
416
arajo   ozirati  se Da   pravo   patrijotično   čuvstvo   ter v edinosti z deželo posluževati se narodnih barv.