Poštnina plačana v gotovini. NASE NOVINE POLITIČNI-G OS PO D AR S KI 1 KULTURNI TEDNIK, Prihaja vsako nedeljo. — Cena: «Naši Novin* je na leto 40 D. na polleta 20 D. Oglasi se tildi spremajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok75par. Za večkrat popust. Rokopisi se nevrnejo. Uredništvo i uprava je v Dolnji»Eendavi št. 32. Lastnik lista : KONZORCIJ. Odgovorni urednik i izdajateo : HHRI LEOPOLD ev. p. duhovnik. I. Leto 14. štev. Dolnja Lendava, 22. augusta 1926. Cena edne številke 1 Dinar Zapelavanie liidstva. murskih Solai J0 r J materin iezilc. fi. Klek! ne naš materin jezik. G. K!eki, pitajte Malo je tak prebrisanih kor- svoi° lastno mater, jeli je to tešov, kak poslanec Klek!. S tem nJ'uv- ie^ik> ka se njuvi vnukeci ga ne hvalimo. Ar je to ne hvale zc^ai v včijo? Či vam pritr- vredno, či je eden katoliški du-|dii°» te ias ta pero, pa več hovnik imeniten korteš, ar bi on nikdar nikaj ne bom pisao. — morao lepše, svetejše delo zvrša- Zakaj, pa te hujskate stem ? — vati, kak je zamazano politično Ob^tjim mi to pravimo, ka za- kortešiivanje, štero ga je že tak kai se včijo prekmurski otroki daleč pripelalo, ka v dosego svo- ar le uradni jezik oblast nede vmešavala i našega augusta pod naslovom: „Hrvatski države i jezik 10 milionov dr- katekizma nam ttidi nikša niti i ^ « is n x •• '7cx\7\nr\r\\i 'ZoLoi 1 Vi 1. x~i_ _ _ 1 l .1 _ 1 • •_ Kleklnov prebrisani korteški talent, ta je za primeritev edno navadno molitev dao naštampati, ar vnogi dolnji Prekmurci so že hodili k sv. Trojici i v Celje, pa so tam čiili tak moliti, zato, či ravno so izrazi „Češčena“ i „telesa" napačni, itak znajo, kaj to pomeni. Pa tildi zato je dao edno molitev naštampati, ar stem šče hujskati Prekmurce, ka — ovo — tak te morali moliti v hr- jarem“. — Kaj je on tii napisao, to so same sleparije. To dokažemo. — Jarem je jarem, či je slovenski ali horvatski. Vsaki človek nosi jarem zakonov. Či šteri dr-žavlan nešče nositi jarma držav žavlanov. Zakaj pa ne voščite lii-dem toga haska? — 3. Debela laž je to zapelavanje, ka do prej prekmurci v novoj Čakovečkoj ali Varaždinskoj oblasti pri sodninji i griintovnoj knigi tumače mogli nucati. Ža- nih zakonov, ga v čarno luknjo kaJ ? Do tam Grki, Turki ali Ja-vteknejo. Jezuš Kristuš je tildi to Ponci sedeli? Ve pa v Čakovci pravo: „Zenite na sebe moj j a- 50 ^di slovenski uradniki. Či do rem“, to je jarem sv. evangeli- Pa ^di hrvatski uradniki tam se- uma. — Zato je demagogia, ludi deli, zakai bi te potrebni bili sagati s hrvatskim jarmom. tumačje? Ali Medžimurci tumače 2. Z jezikom pa etak slepari: P°^rebdiejo v Čakovci? Či jih pa „Povej liidstvo, ali si slovensko > on‘ ne P°^rebujejo, zakaj bi je ali hrvatsko? Ali je vaš jezik, ;Pa naši mdi6 potrebivali? Ali se slovenske matere, resan tak malo ^edžimurci i naše liidje ne raz- J J O Tj J i- ^ l i- ^ f _ ^_5£i__Y fr • v hrvatska oblast ne de vkraj jemala. — vreden, da ne sme mesta meti v šoli? Odpravlati te jezik šole, mijo? Pitajte kogašteč, ki je že hodo po Medžimurji i okoli Va- ali se to ne pravi tildi vas zani- i raždina i vsaki vam odgovori, č a vato?" Ob prvim: mi ne pra- kabste liidi lezej razmi. Vojskiijte vimo to, ka so Prekmurci hr- se a poštenimi razlogi, pa ne vatje. Či to g. Matošič v Zagrebi z *ažmh ar je to sramota za kato-pravi, to opravite ž njim. jliškoga duhovnika. — Mi to pravimo, ka smo slo- j 4. Za nadalnjo demagogio venje, ah ne „Krajnci", i ka naš smo pa zahvalni g. Kleklni, ka jezik bliže stoji k starohrvatskomi nam je dao naštampati molitev jeziki, kak k pismenoj sloven-1 „Salve Regina" v hrvatskom, ščini. To vsi Prekmurci znajo, kranjskom i našem jeziki, ar stem samo g. Klekl i njegovi priga- je ne sebi, nego nam podao ar-njačje ne, ar oni si po sili zapLgument. Liidje čtčjo, vidijo razli- rajo viiha i oči pred dejstvami. — Obdriigim prekmurske matere dobro znajo, ka njuv jezik zdaj ko i vsi čedni pravijo, ka je hrvatski lepša, i bole se gliha z na-[ šim rečom v hrvatskom nego pod slovenskim — tudi nema takših napak- češčena" te-mesta v šoli. Ar to, ka se v prek-'lesa”. - Ali 'itak tftMi iidlmo Ali smo ešče potrebni ?! Mi — vsi rojeni i vovučeni prekmurci — smo stopili na po litično polje, ar smo se že navo-lili slovensko štrafkolonisticko igranje, — pretirane porcije i zanemarjanje naših gospodarskih interesov, te najbole proti tisti načini, štero bi vse te naše nevole djalo za stalno i zakonito to je pridru-5 žitev naše Prekmurje v autonomno Slovenijo. Zato smo vzeli za prvi punkt našega programa, da smo proti toj autonomiji i smo za edinstvo države. To smo ešče bole povdarili, da smo vidli silo z šterim nas Klekl i njegovi autonomisti preganjajo i smo povedali, da nikdar ne pride Prekmurje v autonomno Slovenijo, že zdaj zahtevamo priklopitev v novo oblast z Medžimurjom vkiiper. To je naše orožje proti S. L. S. i Slovenski autonomiji. V to svrho smo izjavili, da ide naša stranka vkiiper z vladinimi strankami, ar samo vlada more i je mogoča, da nam to i vse z tem zvezane socialne, gospodarske i kulturne dobrote pomogne i da. To je pa že jako potrebno za naš kraj, — za vse nas prekmurce, ar so nas naši dozdajšnji poslanci vo- dih že 7 let po opoziciji i zbog toga ne smo dobili mi nikaj. Komaj smo pa povedali našo parolo proti autonomiji; štera se glasi dnes tildi: — «Stran od Maribora i novo oblast jza Prekmurje i Medjimurje v Čakovci ali pa v Varaždin!!» -že smo dobili za to pomočnike v vladi. Ta pomoč je pa jako važna. Na to pomoč se je dala Radičova seljačka — kmetska stranka. V znak te pomoči pa moramo že dva slučaja navesti. Prvo je, da so ra-dičovci za pridiižitev Prekmurja v novo oblast napravili v Dolnji Lendavi veliki gytileš, shod i demo-štracijo po vulicaj. Je bilo pri tem več jezer Uidi. Driigi znak pa zvedimo ravno od naših nasprotnikov iz lista »Slovenec«. Til se pritožujejo klerikalci, da je drž. tajnik Pernar dao pred gjmleš ministrov prekmursko pitanje. Tak velki uspeh v tak kratkom časi smo se niti ne mogli tr ostati. Iz teh že lahko trdimo mi tildi, ka radičovi sami pripoznajo i manifestirajo, da so postavili oni tildi v svoj program odcepitev Prekmurja od Maribora i vzdriiže-no z Medžimurjom postavitev nove oblasti. Tak je naša garancija proti Slovenski autonomiji ali bole rečeno proti pridružitvi Prekmurja k torni že dana od edne strani vlade, — to je od Radičove strani. Kda pa to vidimo, sami postavimo pitanje, da ali smo mi ešče potrebni ? — ali je potrebna posebna neodvisna stranka, naša stranka državnoga jedinstva za Prekmurje? Jeli je potrebno, da mi posebno idemo ešče i nej vkii-per z Radičovci?! Radičovci odgovorijo na to sigurno tak, da ne potrebno, nego moramo zdaj že mi vsi iti einfach notri v njivo stranko. Mi pa odgovorimo, da barem hvaležno pripoznamo veliko uslugo Radičevih s tem, da so se za nas priznali i principielno nikaj ne bi imeli proti torni, da idemo v njiivo stranko vsi, ali pametnost naše hladne glave i liibezem našega toploga srca do našega Prekmurja i do naših sorojakov nam veli i zapove, da ešče malo čakajmo s tem. Mi smo dužni ešče malo čakati s tem stopajom. Ča- kati, da se pojasni politička situacija. Čakati ešče par tednov, da viti; posebno oblast (varmegyov) se nam pojasni splošni sporazum nam šče ustanoviti z Prekmurja i izkrenost sporazuma z nami. iv Medžimurja z glavnim mestom Zato pa zdaj ešče za ednok Čakovec, ali pa z Prekmurja, sami naprej za naše Prekmurje! Medžimurja i Varaždin — var- Naš čiit, ;naše poštenje nam veli, megyova z glavnim mestom Va-da ešče malo naprej samo. raždin. I ka se godi znovič? G. Klekl znovič proti dela. On, ki ^ p0SlaneC PfekmUrja, J6 ZOOViČ /~\ i i • „ Tri i i • zatajo Prekmurje i za Slovenijo Od KOj Klekl ni- dela. Znovič za to piše, agitiia i 1 ’ na tVča protestira, naj mi Prekmurci pod Kaj 00 plSe. ; Maribor ali pod Ljubljansko autonomijo spadnemo. Prekmurci, To je posebna prekmurska pozovite g. Kleklna na odgovor, gubernia ali upravništo (kormany-; zakaj dela to; povete ujemi, ka zosag), štero nam je belgradska ste njemi ne zato pustili kruglic, vlada pred par letami štela dati. ka bi on koristi Slovenije zasto-To smo že večkrat naprej pri- pao, nego zato, ka naj vaše ko- nesli, ali g. Klekl od toga nikaj risti zastopa. — nešče pisati. Zakaj ne? Or on je Mi naznanjamo belgradskoj to preprečo. Njegovi pajdašje so vladi, ka g. Klekl v tom pitanji od S. L. S. se zbojali, ka zgii- ne zastopa Prekmurja. Kak on na bijo svojo posebno provinca, to je to gledoč piše i govori, to je ne Prekmurje i nagovarjali so ga, naj naša vola i žela S. L. S. vola i proteste piše, naj k ministrom žela pretežne večine Prekmurja ide i naj prepreči to, ka bi Prek- je nova oblast, murje posebno pravno stanje do-j bilo. I g. Klekl je tečas pisao, protestirao i bodo, ka je bel- žejši boljši položaj nas šče spra-1 prizadeva po svoji moči, da svo ; znamo: miloščo dajati. Vej nam jemi dobrotniki dobro z dobrim Gospod pravo: Pridite blaženi i povračuje. Sto je pa naš najvekši dobrotnik? Naj prvi i najvekši naš dobrotnik je Bog. Od njega mamo vse. On daje nam vsem življenje. Pa ka boamo, ka nemarno od njega. Za Bogom so najvekši dobrotniki s t a r i š j e. Kako pa Bogi povračam do Nedelja po risala j trinajsta. »Prišlo je pred njega de* gradska vlada na zadnje vervala, ka so Prekmurci tak srečni pod i slovencami, ka neščejo posebne; gubernije, zato je vi da opustila: svojo dobro namero. — G. Klekl set gobavi možev . . . govo» zdaj že vidi, kak veliko škodo je Teči: 3ezus vučiteo! smiluj se napravo te Prekmurji. Zato od nad nami! . . . . Idite, pokaž-toga nikaj ne piše. Pa bi dobro _se duhovnikom.. . . . Ne li bilo, či bi nam ednok pojasno, jj ie deset očiščeni i gde je ti zakaj je protistao dobromi na- devet ? (Lukač v XVII. tali.)» mčni vlade, ka ga je nagibalo na to, kakše zroke je meo, i za Hvaležnost je jako lepa, žalostno pa, da je tiidi retka čednost. kaj je ne opitao Prekmurcev, kak Jezus je ozdravo 10 gobavij mo bi oni radi meli? jžev, pa samo eden je spuno nje- Zdaj nam belgradska vladajgovo zapoved, a drOgi devet je se znovič šče pomagati, edno ugod-' Pa skazaio že za nehvaležni], nost nam šče dati, v malo le-l Sto je hvaležen? Tisti, šteri si posedite kraljevstvo štero vam je pripravljeno od začetka sveta, Zakaj, lačen sam bio, i ste mi dali jesti, žeden sam bio i ste mi dali piti .... Istino vam povem, ka ste storili šteremi iz moji j naj me-njih ste meni storili. Toraj či z miloščo obdarim siromaka sam se brote? Ve pa on nikaj ne niica.'Bogi skazao za hvaležnega za pri-Pojasnimo to z zgodovinskim do-jjete darove.— »Dobrotljivost i mi-godkom. Okrog 350 leta rimski j loščo nigdar ne pozabite, ar takši bogataš po imeni Ivan sklene svo- j dari se Bogi dopadnejo» — pravi jov ženov zozidati edno cerkev. V sv. Paveo. spanji se njima vsakemi posebi prikaže prijazen,, da de Bogi naj- .i bole po voli či na bregi Eskvilini zozideta. I to mesto je pokrito snejgom, kje naj stoji cerkev. To prikažem povejta papi Siberijo, Što bo ministerski predsednik? Politični glasi. šteri je ravnok to prikazen imeo. Idejo na mesto, pa vistini najdejo v najvekši vročini eden kraj tega Marko Trifkovič predsednik narodne skupščine bode v krat- brega s snejgom pokritega, začno vremeni obisko Pašiča. Pašič vsi glasno hvaliti Boga. Ko je cer-, na vsak način nazaj šče priti v dr-kev bila zozidana, Bog obdaruje žavi na svoje prvejše mesto. Pašič z večimi čudesami. I to toj cerkvi b* sam ne prevzeo predsedništvo je bio glavni oltar Mariji postav Ijen i od snejga, šteri je bio tam, kje se je cerkev zidala, se zato vlade, nego ednoga svojega človeka bi ta postavo i to bi ne Uzu-novič bio. Nego te človek, ki bi zove: »Snežna Marija. Te čudesi se po Pašičovi navodilaj ravno bi Marko Trifkovič bio, ki najbliže stoji k Pašiči. Občinske volitve v Belgradi. Po velkom boji i agiteranji so se v nedeljo obdržale občinske volitve v Srbiji. V Belgradi so davidovičevi demokrati zmagali ki so 6578 glasov dobili; službena radikalna stranka 6226 Bo- so pokazali pot, kako naj povraćamo Bogu za sprijete dobrote. — A jas pa ne mam toliko, da bi cerkev zidal? O ti ne trbej zame-nu, liki či si vkiiper stopijo, pa lejko napravijo, vej to kaže ravnok pri nas, kje so v najnovejem vremeni samo 4 nove cerkvi zo-zidali. Ti ki so darovali na te cerkvi iz pravega namena, so dali povraćali Bogi za prijete dobrote. So se skazali za hvaležnej. Šteri pa bič (radikal) 2521 glasov. Vse žev, pa samo eden je spuno nje-jnej, de je enkrat pitao: Kje šopa driige stranke so tak malo gla- driigi, vej pa si nej samo ednim, sov dobile, da ne pridejo v po-liki večim dao moje dobrote. štev. Tak se čiije dav je vlada (ra- Pa še edno pot hvaležnosti dikali) v Srbiji i Črnogori od Podlistek. Siroče. V. Božji odposlanec. N . . . gradi žive visekega rasta, mlada, lepa gospa. Pri stoli sidi i se joče. Dosta trpi na srci i nadiiši. VOni pa piše mrzeo veter i sneg nosi se i ta. Včasi tak močno piše veter, da na stoli goreči lampaš šče vgasnoti. Lejpa gospa si ne najde mesta. Goristane, hodi po hiši i si pa doli sede Nema mera gnjes. Oči njene so posploj skurne. Na ednok se odprejo dveri i mala deklička pride. Milostiva gospa prosim! No ka je? — pita jo nervozno gospa. — Edno malo dejte so najšli pred gradom zmrženo. Dejte? Da, prosim! 1 že je skoro vse snejgom bilo zakopano. Vrtnar so je našli i so je prnesli, pa zdaj v kiinji je s snejgom ribajo. Za božjo voljo! — zakriči gospa i vobiži k deteti. — Še žive ? — pita. Roke so že ne tak drvene pravi eden stari sluga. Kak se mi vidi še ne prekesno. Še me lejko pomagamo. Savri Miška, vij ga ribajte. Ti Štefan pa pregaj, i idi po doktora, ti Marga pa posteli posteč. Tak je zapovedala gospa, ar je štela pomagati nepoznanomi diteti i je še le zdaj stopila bliže, da ga bole pogledne. Z bledim licom, zapretimi očmi je ležalo na stoli dejte. Na lici se je vido smihlaj, tak da bi se me o kaj lepoga senjalo. Nišče je ne poznao, oddeleč je prišlo. Ne je bilo to dejte drugo, kak Šulekov Janči, naš mili, mali popotnik. Oh! kak lepi dečkec! — si je zgu-čala gospa grada. Skoda bi bila za njega! Samo ga Miška ribaj. Vrtnar je tak ribao s snjegom maloga, na pol zmržnega Jančija, da je začno svirati. I glej, naednok je začno nazaj dobiti rdeče lice i prsi so sezačnole gibati. Žive, žive! je kričala gospa. Hvala Bogi, da smb rešili edno živlenje. Janček je že merno spao na mejki beli posteli, da je prišeo doktor. Lepa gospa pa je poleg njega na posteli sedela. Doktor je že nej meo kaj za dela. Samo telko je povedao, ka da se zbii-dij naj me dajo tej piti, potem drugo že od sebe pride. Tak se je tiidi zgodilo. Za edno voro se je zbtido. Čudno je gledao okrog po lepoj hiši še bole pa se je čiidovao lepe gospe, štera je poleg njega sedela i ga je pitala: Kaj te boli predragi povej mi? Mene nikaj ne boli. Lepe senje sam meo. — No i ka se ti je senjalo? Marija v roki držečem Jezušekom je stala pri meni — batrivno govori zdaj mali Janček — ona je bila, spoznao sam jo, ravnok takša je bila. kak na kejpi, pred šterim smo zadnji večer vkti-per molili. Pravila mi je, da se naj ne bojim, ar ona bo moja mati. Je to pravila? — se je čiidovala lejpa, mlada gospa. Da, to mi je pravila! i nikaj drugo mi je tiidi pravila. . . Pa ka driigo? Da nezaj pripelam mater tistima dvema malima dečkecama šteriva mate tak lejpe vlase. Na to je gospa spadnola na ka-napej i se je jokala. 1 se samo potoli na glas maloga diteta. Ka Vam pa je? Meni je nikaj. Pa ti poznaš te male dečkece. Kak pa, da je poznam! — pravi z veseljem mali Janček. Vej sam pa se ž njimi obimao i kiišno sam je. Pa kje? — nervozno pita lepa gospa. Pred gradom, kje tistiva velikava „psa“ pazita pri vrataj. V tem trnutki skričij gospa, i ome-dlej. Na kričanje približijo slugi i dekle v hišo da zbudijo gospo, med tem pa tak čemerno gledajo na maloga nedolžnega Jančija, da bi le on bio kriv. On je pa vse to ne razmo. Gospa je pomalo k sebi prišla. Dajte mi zdaj mer i idte vo! — Kje je pa mali dečkec? Vo ga vržemo — pitajo gospo? Za božjo voljo idte vo. Gospa stopi k deteti i ga prime za roko: Povej mi, što si ti? Te je blažena divica Marija poslala? Ti si božji odposlanec . . . •! Janček je migao z glavov. — Nej, jas sam samo eden siromaški odposlanec i moje ime je Šulekov Janči. Mojo mater so v zemlo zakopali i oni so mi nihali, da naj si zdaj driigo mater iščem Neverjetno! I ti iščeš mater? Da, prosim! Nemrem te razmiti. Pa kje si že vse hodo? 2196 občin v svojo oblast dobila 1573 občin, vse driige stranke pa komaj 523 občin. Naša država i Bolgarija. Za volo dogodkov na bolgar-skoj meji je naša država, Rumu-nija i Grčija ultimatum poslala Bulgariji, v šteroj goripozovejo bulgarsko državo naj nikak one-mogoči delo komitašev. Jugoslavija je ešče prosila Bulgarijo naj vse jugoslovenske podanike, ki se tam skrivajo i notri vdarajo na našo zemlo, kak najprle voda. Za hrbtom se v celo stvar notri-meša Italija i batrivi bulgare. Dr. Nikič i radičovci. Dr. Nikič i radičovci či dale, se vse bole nemrejo viditi. Pristaši Nikiča den za dnevom rastejo, ar so se že liidje na Hor-vatskom tiidi navolili Radičeve politike Nikič je pravo, da bode Radiča tožo, ar je takse gučo od njega, ka je ne istina. Zato se pa naj pred sodnijov zagovarja. hovnikov vostopilo z S. L. S. i notri so stopili 'v Puclovo kmetsko stranko. Klerikalci i samostojni demokrati !nemajo bodočnosti, ar so svojimi delami za-fiičkali poštenje. Ljudstvo previdi, da v vrstaj driigi strank more iskati svoje prave zastopnike. Včimo se iz Svetoga Pisma. „Farizeuš stoječi je etak molo vu sebi: Bog, hvalo Ti dajem, ka sam ne kak driigi ludje, zgra-blivci, krivični, lotri, kak i ete publikanuš. Postim se dvakrat v tjedni, desetino davam od vsega, ka ladam“. G. Klekl pa etak piše sam od sebe; „Odpustim. Jaz tožo nikoga ne bom. Šteo sam, ali ne bom . . . . Nikoga zato ne bom tožo, pravdo sam vzeo nazaj. Odpustim vsem. Odromam šče letos na grob sv. Frančiška". Kukovec radičovec. Listi pišejo, da je nekdašnji veliki demokrat, bivši minister, fiškališ Kukovec notristopo v Ra-dičovo stranko. Te stari borec demokratske stranke je stem po- kazo, da je politika samostojne demokratske stranke škodliva za Slovenijo. Dosta bole je pa škodliva za naše Prekmurje, v zadnjem časi se preveč k nam ribajo, ar vidijo, da v Sloveniji njim Ze z mrtvaškim zvonom zvonijo. Klerikalski tabor tiidi den za dne-y°m zgubi svoje najbogše prista-se, nedavno je štiri slovenski dii- Ali zato po tom pisanji tiidi ogovarja i prevzetno sodi driige duhovnike, šteri so ne voljni priznati, ka je njegova politična stranka — katoličanska vera. Politične opazke. Zakaj ne držimo shodov (gyulesov)? Kleklove »Novine« modriijejo, ka prej mi zato ne držimo shodov, ar se bojimo obsodbe liidstva Mi povemo »Novinam«, ka zato ne držimo shodov, ar nam je takše kortešiivanje ne potrebno. Janci je začno s prostimi rečmi, Jančija, k sebi ga je stisnola i ga je kak že edno malo dete zna, praviti kjeTiišovala, kak negda njegova pokojna ie vse hodn. Onrvim ie nnvpHan kak mati Janček je v veselji jokao. Vidilo vse hodo. Oprvim je povedao, kak se je srečao z onim gospodom, ki bi mati. se je njemi tak, či --j — —- bi njemi što pravo,no §a skoro s konjem zagazo i ga je stem zdaj si pa našeo mater. zasagao, da gnjesnjem vremeni že nega dobrij mater na sveti. Gospa pa začne *repetati. Po hiši hodi gor, pa z rokami 2akrije svoj obraz i ga že trejti krat Pita: — Sinček, naj čiijem šeednok, kak ti le jaravo? Tak, da mater! So — pravo tere na zemli muč je odvrnola gospa. Vej sam pa jas tiidi to pravo njemi no °n mi pa nej šteo to vervati. Moja ffiati so mi to pravili, pa Jezušek mi je tudi tak pravo. O, mili moj Zveližiteo! — je v moštev djala roke — vej pa si ti tudi 0dpiisto onim, šteri so te zbantivali, daj tjidi meni moč, da tiidi jaz odpiistim •Sterni človeki ... Pa me tildi odpiis-^••i zavoljo dece, vej sam pa jas tiidi Po lepom lici mlade gospe tečejo jSe Ufe; 1 P° tem jokanji se vidi, da njoj •ezej postalo. Obimnola je maloga Dete, dete pravi mi, kaj se je vse s teboj zgodilo. Janček je zočno z nova pripove-dati. Vse je povedao, ka se je žnjim dogodilo. Povedao je kak so se z njega smijale gospodičine. Kak je dobo pej-I neze od edne ženske. Nazadnje je tiidi gnješnjem vremeni dobrij povedao, kak je našeo dve driigivi si- ! ročeti, da zdaj on ne išče [samo sebi kaj šte ti je že gospod ijkj dvema driigima tiidi mater. I glej! so, pa bodo vsigdar dobre ma- te se mi je Marija pokazala v senjaj i mi je pravila, da se naj ne bojim ar sam že končao svoje putovanje, kasem najšeo mater štero sam iskao. Sinček — je pravila gospa — pa ga je k srci stisnola, tebe je Bog k meni poslao, ne boj se, jaz bom tvoja mati. — Na to je mali Janči objeoto dobro mater i z liibeznojov jo je kiišno. Ka pa bo z dvema drugima — se je spomno na dano obljubo. Tudi na nje bom imela skrb. Sam bogata, i či tak šče Marija, tiidi tistima bom mati. — Dalje.) — Naši listi idejo vu vsako vesnico Prekmurja i naznanjajo liidem novo stranko, štera Prekmurje reši od »Krajncov«. To je nam za-dosta. To je želenje velike večine Prekmurcov. Zato nam ne trbe, z raznimi zapelavanji i sleparijami nagovarati liidi, naj z nami držijo, ar itak večina z nami drži za kratki čas pa ovi tiidi povržejo Kleklnov tabor, ar z naših listov spoznajo Kleklnove politične grehe, štere je on od 1919. leta mao proti Prekmurji včino. Dugo so slepile »Kleklnove Novine« liistvo. Ali mi odpremo liidem oči, naj vidijo što je kriv njihovih nevol. Vej je tak velko čiido, ka so Prekmurci že trikrat zvolili g Kleklna za poslanca. Oslepleni so bili, ver-vali so njegovim obečanjorn, ka potomtoga etak pa dobro bode. Ali že so vnogi preglednoli i več ne de žetve za g. Kleklna v Prekmurji. — GLASI. Meščanska šola v D. Lendavi. Notripisanje v Dol. Lendavsko meščansko šolo augusta 29-ga od 8—12 vdre bo v pisarni šole. Roditelje nezamiidte notrispisati dati svojo deco. Evang. šinj^rski gyuleš. Prekmurska evangeličanska šinjo-rija de svoj gyiileš, šteri je zavo-io škarlatinke ne bio obdržani 29-ga junija, de septembra 8-ga držani na Hodoši. Evang. diaški dom. Evangeličanski diaški dom 12-ga septembra bo posvečeni v Murski Soboti, na šterom do vse fare zastopane. Štern se je spunilo naše želenje, da naj kem več dijakom moremo prostor dati v diaškom domi. Evangeličanci ne spozabte se z toga našega spravišca, ar ešče dosta mamo za plačati. Strašna nesreča pri mlatitvi. Pri Sv. Petri se je strašna nesreča zgodila pri mlatvitvi. Tam je našla smrt Bohel Lizika 18 letna devojka. Pri mlatiinom mašini je bila zaposlena, gda so se njej raz-pleli vlasje i si je popraviti ščela. Pri tom jo je mašin zgrabo za kito i jo notripotegno. Nesrečna devojka je tam na mesti mrtva postanola. Prihod g. kaplana. Po ne- stopnem pričakovanju je naposled prišel novi kaplan g. A. Ostre. On je prvi slovenski — ne prekmurski — kaplan v Beltincih. Kakor se sliši, je g. Ostre velik Jmladino-Ijub i mu je zlasti pri srcu orlovska mladina. To nas naodaja z upanjem, da se morda na njegovo iniciativo tiidi v Beltincih začne kat. prosvetno delo. Pri vsem njegovem delu tako neposredno, kakor posredno dušnopastirskem mu želimo mnogo božjega blagoslova. Tak piše Slovenec v 183. številki. Hvala Bogi, do so se ednok gospodom okoli Slovenca tiidi odprle oči i pripoznajo, da so prek-murci ne Slovenci. Mi tiidi to pravimo, tak smo ednoga mišlenja. Automobilska nesreča. V Wiinsdorfi se je težka automobilska nesreča zgodila. Cesta je velki zavoj mela i za toga volo je automobil v grabo prišo. Eden človek je z živlenjem plačo, štirje so pa t-žko poskodiivani. Smrt duhovnika. Ne davno so bujli duhovnika Pliberšeka v Orehovici. Zdaj so žandarje voposlii-noli njegovo gazdarico, štera je priznala da pozna tiste, ki so duhovnika bujli i da je ona vse pe-neze, zlat, srebro k sebi vzela z omara. I da se je sama vkiip-zmlatila po obrazi, da bi se na njo nikaj ne somlili. Velka explozija vCsepeli. Preminoči keden se je velka explo-zija zgodila na Vogrskem v Cse-peli. Skorom 30.000 kg. piišknega praja je oxplodiralo. Več Ijiidi so aretirali za volo toga dogodka. Kak se je zgodila ta nesreča, se ešče nevej. Demokrati v Prekmurji. Preminoči keden je držo shode v Prekmurji samostojne demokratske stranke poslanec dr, Pivko. Nikaj smo driigo ne čiili od njega, kak stare i prazne fraze, šterima far-bajo i zapelavajo naše liidstvo. Prekmursko liidstvo bodi čedno, ar je ta stranka največ hiidoga napravila za Prekmurje. To je stranka velike gospode i ne siro-! rnakov. Shodi Pivka so se ne posrečili, velko smolo je meo vsa* * kom mesti, ar naše ljudstvo že dobro pozna slabostojne demokrate. Državna realna gimnazija V M. Soboti. Razredni izpiti bodo se vršili 30. in 31. avg. vskako-krat ob 8. uri zjutraj. Tozadevne prošnje se morajo predložiti najkasnije do 24 avg. — Vpisanje učencov 1. razred bo 1. sept. od 8.—12. ure in v četrtek 2, sept. od 8—10. ure. Predložiti je treba rojstni list in obiskovalno spriče* valo za sprejem v srednjo šolo. Starost učencov sme biti samo 10 do 13 let, dovršenih do konca leta 1926. Sprejemni izpiti za 1. razred bodo v četrtek 2. sept. od 10. ure naprej. — Vpisanje repe-tentov v I. razred in vseh ostalih učencov v II.—VI. razred bo v petek 3. sept. ob 8. uri zjutraj. Ravnateljstvo. Politični beleški. Ka boli novo stranko ? Pod tem naslovom so pisale Kleklnove Novine eden članek, ge navajajo razne betege, štere prej majo voditelje nove stranke. Clo-vik bi pital neišterne okoli Novin, kak se je to zgodilo, da so pozabili napisati tiidi, kak je z živčnim betegom, oslabljenjem želodca in iz toga prihajajočo nervoznostjo. | nja naša bojazen od autonomne Sloye-Pa naj bo, mi Vam to raztolma-1 nije. Ali ešče bole upravičena je ta bočimo, da te znali, kaje Vaša duž-; jazen, čl mislimo na našo najtoplejšo nost. Pišete, da se prej tej gg. okoli, željo, na željo za fabrike na našo kra-nove stranke tožijo zavolo betegov jino. Ta želja bi mogla v autonomiji i da je mantrajo betegi in nevolJ, potpuno i na veke propasti, ar so tam da so tej ne zato, da bi vodili prilike boljše za to svrho i bi se vse naše prekmursko ljudstvo. Priporočate njim, da se naj bole priporočajo v molitev, kak pa da bi po- odvleklo od nas ta — samo delavci ne, ar jih je tam taki že dosta. Naše Prekmurje mejiči na Austrijo, litizirali. Prav ste povedali ! Torej Madjarsko, Hrvatsko i Slovenijo. Med Vi to znate, da betežni ludje neso temi štirami najkrajše meji ravno na za politiko. Premislite zato gg. Slovenijo. S Hrvatskom skupaj je naj-; politične metode. ne za naš narod. Za naroda i za njegovo gospodarstvo bi bilo to socialni dobrobit. Jarma Slovenske autonomije se pa upravično bojimo, — smo že izpro-bali i nigdar ne bomo želeli. G. Klekl zna to tudi. Večkrat je priznao on sam tildi to škodlivost. Zakaj hvali te to li? Samo zato ar je zvezan k S. L. S. Ali on ne je prosti član te stranke. On je voditelj Prekmurske kmetske zveze. Vezer te prekmurske stranke. 1 kak takši ma bolje plemenite Či je osebno vezan naj odtrga te osebne zveze na gori proti S. L. S. Či pa to neide, naj vleče pošteno konse- okoli Novin, što vsigdar toži po, vekši te plošč; pa to celo ščemo si slo novinaj, da je betežen, da je v:bodno obdržati. Či sta že^ Austrija i Spitali, da je v zdravilišči, da ]eži: Madiarska zaprta zdaj, neščemo tildi doma betežen, Bog zna, ka še vse j Hrvatsko oteškočiti s autonomno mejo ^vence i naj odtrga na dolinaj piisti driigo ne čiije. Grdo je to zato, !te’ kcia na^e gospodarstvo žedno čaka vocjs{vo j naj precja narodi reč, koga gda sam ima dosta nevole in be- na kak vebšo sloboščino prometa proti h0ge narocj za svojega vezera — tegov in se ešče te z driigij ludi|vsakl nasl me31- j za edino upravičene politike Prekmurja norca dela, či so betežni, sam si j Vsaka politika more meti svoje ko-' i to je narodno gospodarstvo i socialni pa ne zmisli, či so njemi oslabeli renje v žalodci naroda. Stalno se ne bo. dobrobit brez autonomije i brez fede-živci, oslabelo njemi je telo in ešče postil niti en narod niti za nas lepše racije, — ne ozirom niti na Slovence, kaj driigoga kcoj, pregovor pravi ideje. Žalodec naroda je gospodarstvo, niti na hrvate! »Zdrava diiša v zdravom teli. Premislite zalo gg. okoli Ne- socialni dobrobit. Proti žalodci našega Prekmurja, proti gospodarstvi i social- vin, da je že tii boža roka vmes, nem dobrobiti našega kmetskoga na-štera Vas z nevolami in betegi 'roda je v vsakem oziru vaša autono-opominja, da ste ne na pravoj poti, mija. Od te autonomije, — od bližje i da ste na škodo liidstva z svojov še oskejše zveze pod klerikalnim egisom zavoženov in za Prekmurje škod- samo s samimi Slovenci, — od neplodne j livov politikov. Zadnji čas je že, da planine Kranjske i Štajerske neima ni- To je edina prava i poštena pot, ne pa klerikalski autonomni jarem, štero nam spravlja g, Klekl. Iz Turnišča. oro- ,.. -t. I Ob priliki ustanovitve kmečke date slovo politiki b. L. b. in tudi kaj dobroga, gospodarsko i socialno ha- hranj]njce j posojilnice v Turnišču, vsakoj driigoj Z tem te olehkotili snovito naš prekmurski narod. Z auto-|g0 nas gospodje okoli Novine ne-svoje diiše nepotrebnih skrbi, živ- nomijo bi si samo edno grabo skopali. sramov napadali. Omenimo le par ci se Vam bodejo poboljšali, so- med hišo i zemlo našo; med našo zemljo vraštvo, ki ga imate do drugih V Bački, Baranji, Sremi, Hrvatskoj kje strank se Vam bo ohladilo in ner- si krtih zaslužimo i med našo hišo vožnost bo prešla. To, gospodje, v prekmurji. Nam i za naše gospo- je Vaša prva dužnost. Driiga Vaša^ £jargtv0( pa za na§ socialni dobrobit ne dužnost je pa eta: Prosite naš do- da bi več meje trbelo, nego to, da bi ber prekmrrski narod, da Vam od- - gospodarski odpadnoli ešče že obsto-piisti, da ste ga tak dugo vodili za 1 ječe. Zato moremo biti vsi za kak naj-j nos z Vašov autonomijov in z drii-1 vekšo edinost i to je edinost države ob nag je ^ jep0 napadno, v čigov gimi lažljivim! obliibami, šterij nik- ^ prvoj vrsti. Či bi si pa Kranjci i Šta ^ jarem so pa vprežen! gosp okoli dar ne spunitekak tudi te Vašeobo- Jerci li šteli napraviti klerikalno auto-| novo ustanovljene hranilnice? to ževane autonomije nikdar nede. nomijo, te jih nemremo posledovati v toj noboste objavili. Ob drugim vas teh nesramnih besed ozrama laži. Da smo dete edne Celjske samostojne demokracke stranke nadele da so nas vpregli v samostojni demokracki jarem, da so ni zato ustanovili hranilnice de bi ljudem pomagali itak dalje. V prašamo pa gospoda kateri Sicer pa Vam gg. autonomije tildi ne trbej, to je samo Vaše politično geslo, da leži pridete poslanskega mandata. Spunite to svojo driigo dužnost i objavite to v svo-jij Novinaj, da de Vam tak te grej oJpiiščeni. Či pa to ne napravite, te bomo znali, da Vam je laž več kak pravica i istina. Dolnski Maiko. Nikak ne autonomijo! političnoj stvari, ar je to gospodarski samomor vprašamo od kud se zbrali skup „ ^ te vaše nesramne laži, mogoče ste , . . . . u + i slišali da smo koga nagovarjali na darstvo bole odgovarajočo Hrvatsko autonomijo, ali federalizacijo. Tam je naša fzemla za delo, tam je živina za našo trgovino i tam odmeh vozi pot v Austrijo prek nas. Vse to ne pa samo za naš hasek, nego tildi neob-hodno potrebno za želodec, za gospodarstvo i za socialni dobrobit našega kakše str nkarstvo? Ali ste mogoče slišali katerega gosp. ob priliki ustanovitve krneč. hran. da bi koga nagovarjali na kakše strankarstvo ali kaj omčinili otem. Od tega omenimo samo tole, da se lahko prepričate da ste nas, bez vse podlage napadali in sicer po naroda. Politika naše stranke stoji tak na dvama gospodama kateriva sta v nazdravi bazi našega gospodarstva; dokeč čelstvi naše hranilnice se lahko politika Klerikalcev za autonomijo je informirate če je bilo kaj govora samo mlatitvo prazne slame. Proti tej od strankarstva. Vprašamo vas gosp. Železnica je draga, — človik plačo autonomiji je ventil osiguranja (Sicher-j1™ ste Pa delali ze 8 let od pre-šče meti zato, da na živino skrbi na heitswentil.) Podravska oblast. j obrata, še le sedaj vam je prišlo poti, — drugi mešetari pridejo zmes za! Te ventil hočemo, zahtevamo i za^v glavo da bo trebalo ustanoviti zaslužek, — driigi Mariborski i Rad- to se bojujemo dokeč obstoji nevarnost, hranilnico v Turnišču, seveda na gonski trgovci i posredovalci majo tudi da nas nasilijo v autonomijo Slovenije, željo par gospodarov ni pa kak svoie dinare na našem blagi, — pa Moremo pa fčasi to vzeti tiidi mi za trdijo Novine da želi večina Ijiid-Benko tildi nemreje Šenki voziti z auto- brezpogojno parolo, kak so to postavili. stva. To ste pa stvorili z sovraštva mobilom naše svinje i teoce v Radgono.; naši priatelji radičovi, či vidimo, da|nemishte goapodje da smo vam Vse to pa plača naš kmet, ar telko Klekl že demokratsko hranilnico hvali. ’ sovražniki kot vi nam, želimo vam falej kupijo od njega živino. To bi na- Ar nam to pokaže, da demokrati slo-, in vašoj hranilnici čim lepši razvoj stalo v autonomiji sistematično i stalno venci se raj sporazumejo s klerikalcimi, ni pa propast kak vi želite našoj odgovor da ga objavite v Novinaj, zakaj ste ga ni objavili? nam je itak znano. Stem ste pokazali vaše junaštvo, ker če bi ga objavili bi letel tisti pesek katerega ste hoteli nam sipati v oči in nas oslepiti nasprotno bi letel ve vaše očij. Gospodje Kris'us nas je vučiu — ljubi bližnjega kot samoga sebe, pri vas, je pa narobe uničuj sovraži blati kak naj bole moreš vse kar je ni po našoj voli ustanovljeno, če je magari sto krat boljše kot vaše. Da nemislite da smo tak zabiti kot nas vi malate, smo za potrebno čutili da vam odgovorimi na vaše neresnične fraze obenu vas pa prosimo da nas v bodoče pustite pri miru. GOSPODARSTVO. Tržne cene. Dolnja-Lendava, 19. agusta 100 kg. pšenice . . . . 300 Din n n žita . 180 „ r> » ovsa .... . 160 „ » w kukorce . . . . 160 „ n n hajdine . . . • 250 „ n r> Prosa .... • 210 „ PENEZI. Zagreb 19. agusta. i Dolar 56 68 Din i Schiiing . . . . 8 „ 1 Češka K 1.67 „ 20 zlati K 210' „ 1 francoski fr. . . 1.44 „ 1000 madžarski K . 0-79 „ 1 Šveicki fr. . . . 10-98 „ 1 italijanska lira . 1-88 „ 100 dinarov v Zurichi 9.11 Fr. Živina. MESO. 1 kg. govedine . . . . . 13 Din teletine . . . . • 18 „ svinskega . . . . 18 „ » n špeja . 24 „ masti • 30 „ Edno jajce 75 par vse, dokeč v jedinstvi države moremo či se ide za nas, kak pa z nami za isto, hranilnici. Zato v božem imenu se nadati da dobimo neposredno pot za edinstvo države, štero je tudi temelj nji-naše blago v Radgono i tak v Beč. hovoga pregrama. Vsaka autonomija si napravi svojo Hrvatski jarem poznamo. To bi ja-gospodarsko politiko. Zato obstoji zgor- rem bio samo na politiko S. L. S., ali naprej. Če je Bog znami nas vse vaše, še sto krat vekši sovraštvo nepremaga. Na vašo prvo ofenzivo, na našo hranilnico smo vam dali Naročnino i oglase za Jaše Mm? i Jeglaf sprejme Barnabaš Erd6šy trgovina s papirjem v Murski-Soboti CRKVENA ULICA. Tiskara V. TAKŠIC, ČAKOVEC.