1SS. številka.
Trut, v prtfk 1 S. avsrmta IMJi).
'lVftij XXIV
,.Tirtlrto«t" fehaia d vi« lr n«t na rimi. ružnu nedelj in praznikov. zjutraj in 7.več*r oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih l*liaja oh 9. uri zjutraj.
N uročil i mi /iciin : Ol.e izilniiji nit leto . . . jrld. 'J!• Zn Kiimo vetrno izdanje . ,, ivi1 — '/a pol let« četrt let« in n« meneč razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na nii-ročhe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Nh drobno «e prodajajo v Trutu /.jutranje *te\ilke po 3 »vč, večerne Številke po 4 nvč.: pone-leljake /jutranje Številke po S nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
Večerno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon	S?0.
4 nvč.
V eillnoNtl Je moč!
Oglasi
«e ručunajn po vranih v petitu. '/.« večkratno naročilo « priniermiu |>opii*tnm. l'o«iana. (»»mrtnice in javile /aliv;ile. do-imičl oghiai i|i|. se računajo po poupndhi.
V»i dopi«i linije pošiljajo uredništvu. NetVimkovnni dopni «e ne «prt>j<*niiijo. Hokopi<<i tf ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in nula-«!* ■<i>ic-jeuui iipnivnUtva. Naročnino in oglase je pliičevnti Ioni Trat.
Vred niši,,, in tiskarna «e naliajata v ulici ('aiiniia Mv. 1*2. I'pnmiišt vo, ml> pravni^tvi) in aprejcntitnje inseriilov
v ulici Molin piccolo 5tv. 't, II. na.l-n.
Izdajatelj In odgovorni urednik Krm O o d n i k.
Lastnik konzorcij lista „Edinosti".
P'
Natisnila tiskarna konaorcija lista „Kdlnost" v Trstu.
Politično društvo „Edinost"
pri fctli
v nedeljo 20. avgusta 1899.
javen shod
v Barkovljah
z nastopnim dnevnim redom:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Nafte razmere in miHe želje.
•J. Kmetijske družbe po okolici in vlada. 4. Slučajnosti.
Sli od so ho vršil v ..Narodnem (lomu** hi ho prične popolurine po blagoslovu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie veati.)
Dunaj 11». Trgovinsko ministerstvo je iz fi-nancijelnili ozirov zavrnilo zahtevo ogerskc vlade, da l>i se ustanovila teletonična zveza med 'Prstom in Reko.
Ueiines 17. Današnji danje I > i t ugoden za Drevfusa. Sodnik Bertulus in Pioipiart sta govorila v prilog obtoženca, General Roget je opravičeval Esterhazvja, a v tem prihajal v nasprotje sam s seboj. Navzoči generali so konečuo čestitali Roget n. Bertulus je rekel, da je prepričan o nedolžnosti Drevfusa. Pictpiart je dejal, da je pisava border 6-j u Este rli a z v j e va.
P O I) L I S T K K	i
Radi hčere.
--f Podlesnikov.
Med visokimi vrati moderno zidane vile prikazale sta se dve dami: Ida pl. Koširjeva, lastniea vile in njena šestnajstletna hčerka Kamila... Obe sta bili oblečeni v elegantnih, bioikliških kostumih. Ponosno sta jima stali beli čepioi na umetno spletenih in zavitih črnih kodrih. Fini obraz gospe Ide je bil nekoliko podolgovat, a vendar klasično lep. J,e okrog majhnih, bujnih ustnic je ležala nekaka bolestna, melanholična poteza, ki je zginila le redkokedaj. Pravi čar temu krasnemu obrazu pa je bilo dvoje velikih črnih očij, katere so kakor dva denutnta zrle sanjavo v svet. . . Včasi pa so te oči zatrepetale in pogledale tako svitlo, da si se moral stresti pred tem pogledom . . .
Krasna je bila gospa Ida pl. Koširjeva!
Nič manj krasna pa ni bila njena hčerka Kamila, kateri se je poznalo, da postane z leti prav taka, kakoršnja je njena mati . . .
Imela je iste fine poteze, ravno tako črne, globoke oči in kodre, kakor mati, le okrog usten si pogrešal tisto melanholično potezo, ki je delala mater tako karakteristično . . . Mesto nje pa je igral krog bujnih, okroglih Kamilinih ustnic rahel smeh, ki je ležal na finem, nekoliko bledem obrazu, kakor zlat solčni trak nad svežo naravo . . . Kadar pat so je ta poteza raztegnila in se je napravila
Iteue* 17. Govori se, da je drugi branitelj Drevfnsov, Dcmange, prejel pismo, v katerem mu nekdo preti smrtjo.
0porto 17. Danes so se pripetili -fcrije slučaji bolezni, o katerih se misli, da je kuga, in en smrten slučaj vsled kuge. Dva španjska zdravnika sta prišla semkaj proučevat bolezen.
Rllll 17. Vsled kuge v Oportu so so izdale stroge zdravstvene naredbe glede prometa s Portugalsko.
Iterollii 17. (Zbornica poslancev.) O drugem čitanju zakonskega načrta o kanalu med Labo in Renom je finančni minister dr. Miipiel izjavil, da se vlada še ni odločila, kaj je storiti v slučaju, če so odkloni vprašavni zakonski načrt. Zbornica je potem odklonila v poimenskem glasovanju s 212 glasovi proti 2011 načrt zakona o kanalu Dortmund-Ren in Ems-Dortmund, a potem s 22H glasovi proti 12t> predlogo o osrednje-nemškein kanalu.
Srcilec 17. Vest o poravnavi med Bolgarijo in med upravo javnih dolgov (dette puhlitpie) glede vzhodno-rumeljskih zastalih obresti se je uresničila. Ti zastanki znašajo 1»()0.{M)# frankov.
Gorska razmišljevanja.
VI.
Kaj hoče tir. Turna? Ima-h on svoj določen program, svoje gotove vodilne misli ? Nobene, uiti | sam ne ve, kaj hoče!
Tako in enako se piše in govori. Temu nasproti je gola resnica, da je prav 1 on ustanovil trg o v s k o-o h rt no zadrugo, ki vspeva sijajno. O tem sta ga vodila vzvišeni namen j in zdrava politična vodilna misel: družiti slovanske
trgovce in obrtnike v Gorici, množiti jih in krepiti. Po dosezanju toga velevažnega gospodarskega cilja utegnejo in morajo priti velevažne in dalekosežne posledice tudi na političnem polju. Po dosegi cilja, ki si ga je postavil dr. T uma s trgovsko-obrtno zadrugo, priti mora dan, ki prinese našo definitivno zmiigo na Goriškem. Ako bo vspevala trgovsko-obrtna zadruga, množilo se bo število vo-lilcev v našo trgovsko in o b r t n o z b o r n i c o. A prav v tej zbornici je ključ za razmerje v deželnem zboru goriškem, v tej zbornici moramo Slovenci nastaviti n a v o r, a k o bo č e m o priti d o večine v deželnem zboru in s tem do onega vpliva na deželni upravi, ki bo primeren našemu številu in naši pomembnosti za deželo. In ravno dr. Tuma dela z čudovito neutrudljivostjo in vztrajnostjo v to, tla bi to vodilno in za goriške Slovence rešilno misel uresničil čim prej! Ali ni to res? Ako bi torej dr. Tlima ne bil storil ničesar druzega, nego da je zasnoval trgovsko-obrtno zadrugo, je že storil dovolj, je že dovršil lep kos narodnega dela.
VII.
Piše se in govori: «.\li Vam nisem že pred štirimi leti pisal, vse pojasnjeval in prerokoval ? !»
Oho! Torej že pred 4 leti seje delalo proti dru. Tunii?! Saj takrat še ni bilo kardinala Missie v Gorici, s katerim bi se bil mogel Tuma dogovarjati za hrbtom druzih poslancev!!
Dalje: »Ker me niste hoteli poslušati, pretrgal sem vse vezi in položil pero. Kdo je poznal dro. Tuma na Tolminskem itd....»
Od tla leč lahko potiplješ nekega Drcjčeta. Tolmin mu je posebno v želodcu. Mm! Morebitne volitve v deželni zbor, razkol in bratomorni boj
globoka jamica na beli, polni bradici in so se-prikazale med 'tulečimi ustni dve vrsti belih zob — tedaj gotovo nisi vedel, ali bi občudoval krasno mater ali mlado hčerko .. .
Gospa Ida si je nataknila ravno dolge, bele rokavice, katere so ji segale do fino zaokroženih komolcev, kjer so se združile s kratkimi, balonč-kastimi rokavci — koje pripeljal sluga dvoje elegantnih koles...
Mati in hči sta zasedli kolesi in se odpeljali na jutranji izprehod ob jezeru, ki je ležalo par sto korakov od vile . . .
*
* *
Mnogo so si imeli pripovedovati tiste dni ljudje, ko je vzel poštami vladni svetnik pl. Košir lepo, a revno Idko Gregorjevo v zakon . . .
»Kupil jo je«, je pripovedovala gospa Srnin ova svoji prijateljici, ki jo bila pri nji na obisku. »Kupil jo je od zadolženega očeta in prav visoka cena je bila zanjo, saj si je kmalu potem tako opomogel stari Grcgorc. Moj l»og, kje pa bi dobil toliko denarja, tla bi si tako opomogel, saj smo vendar videli, kako je šlo vse rakovo pot in vsaki tlati smo pričakovali krize!«
»Svčtnilc itak ne ho dolgo živel«, je začela prijateljica, lepa, koketaa RodiČevka. — »Star je že in kmalu bo Ida udova.«
»Bogata titlova«, jo je pretrgala Sramovka, »saj pravijo, da Košir premore pol milijona, razun vile in drugih posestev, ki so pa tudi nekaj vredna. Pa ravno na Ido se je obesil ta stareo, kakor da
bi ne bilo nič drugih finejih in bogatejših gospic v našem mestu. Gospa Dolenčevka mu je kar nastavljala svojo Minko in Vero, in udova Grim-mnva je norela za njim, ali bolje za njegovimi tisočaki in se mu na vsaki način hotela obesiti na vrat . . . Sedaj pa je vzel to revše, ki ne premore druzega, nego lep obraz in ki je poleg tega imela že prej ljubimske spletke z dijaki... Škandal!«
»Avskultant Slana je norel za njo — tista smešna figura z židovskim nosom — vedno se mo-' ram smejati, kadar se ga spominjam.«
»Pravijo, daje neki semeniščnik ušel radi nje iz semenišča . . .«
»Bila je tica !«
»Vlekla jih je...«
»Hinavka, kako seje držala, kakor svetnica!«
»To je iufamija.«
»Skandal...«
Svetnik pl. Košir res ni tlolgo živel. Leto dni potem, ko mu je žena porodila hčerko, ga je zadela nenadoma kap in lepa, mlada Ida je ostala sama z hčerko Kamilo . . .
Ker je mlada in interesantna udova polog svoje izredne lepote bila tudi jako bogata, ni čuda, da je, še prodno je slekla žalno obleko, toliko mladih in starih galanov koprnelo po njeni roki...
Toda Ida je ostala sama in živela z svojo hčerko; katero je ljubila nad vse na svetu, po zimi v Italiji ali na Dunaju, po leti pa na svoji vili ...
* * *	(Pride še.)
na Goriškem so zopet ojačili in vjunačili i/vestno oscl»e, <la ho prijele za pero.
Kar so tiče Drejčeta, m »I »eno besede. Vse drugo je glede dra. Turno. Kakor sodni pristav je ta mož veliko storil za ljudstvo na Tolminskem. Strankam je delal vse sam in je prihranil ljudstvu mnogo mnogo : na potili, kolkih in troskih. /a dobo Milovčica in dra. Turno niso imeli odvetniki na Tolminskem skoro nobenega zaslužka. Ali ni res tako? Dr. Tuma jo na Tolminskem no le jako dohro znana oseba, ampak je tudi zaslužen mož za ta okraj! In ljustvo ga ima in hrani v hvaležnem spominu.
vin.
Nadalje se piše in govori: «l>r. Tuma se drži odhorništva kakor klop, ker 11?<M> gld. na leto ni malenkost.»
Le ne tako očitno zavidati in — sam hrepeneti po deželnem odborništvu ! Saj l»i menda tudi dotičnik prejemal oni stota k na mesec! I>a-li hi ga tudi tako zaslužil, kakor ga dr. Tuma, to je drugo vprašanje.
Slovonei nh (toriAkem smo posebni ljudje, specijaliteta. Vedemo se, kakor da smo vzeli v zakup vso zavist tega sveta. To ni možko, to ni dostojno, ni krepostno! Z droin. Turno postopamo kakor da je najslabša hsraha. To ni lepo in častno za nas.
Mesto take gonje proti zaslužnemu možu, naj hi raj še premišljevali o zadnjem potovanju gospoda namestnika po Goriškem in v tržaški okolici. Zbi-rajmo raje svojo moči in posvetujmo se, kako se uhranimo pred mogočnimi sovražniki! Voditelji pa naj hi hiteli na Dunaj pojasnjevat, kaj in kako se godi v našem Primorju !
IX.
Nisem sicer formalno pooblaščen od tržanov soške doline, vendar pa vem, da govorim vsem i/, src«, ako izrazim nevoljo na tem, da je najnoveji list na Goriškem jel tirati same neslane osebnosti v naše politične borbe. Osobito protestujem proti tomu, da se nam tržanom soške doline na tak žaljiv način usiljujejo navodila, nauki in — ukori! Mar smo res sami tepci?! Od dotičnih dveh gospodov se nočemo učiti ničesar. Ko sta že dosegla cilj, po katerem sta toli hrepenela, ko imata časopisje in vodstvo oficijelne slovenske politike v svojih rokah, pripravljata naj raje poslance in ljudstvo na to, da se /boljšajo plače trpečemu in stradajočemu učitoljstvu na Goriškem! Mar stapa pozabila sedaj na to vprašanje ?! Kako to? Zakaj? Žalostno, do skrajnosti žalostno!
X.
Najnoveji goriški list piše nekako, kakor da bi mi Slovenci dražili in izzivali svoje sodeželane italijanske narodnosti. Tako ? ! Kdor ljubi rod svoj, kdor res želi, da se narod reši iz sramotnega po-loženja, mora v očigled vsemu, kar se godi z nami, le obžalovati, da Slovenci nismo iz tršega lesu, da nimamo v sebi vsaj nekaj odstotkov tiste brezobzirnosti, ki je lastna našim sodeželanoin v vsakem položenju in nasproti vsakomur. Naša mehka nrav je naša nesreča! In sedaj prihaja slovenski list z očitanjem, da smo brezobzirni. Proti temu bi se moralo upreti vse slovensko časopisje najener-gičneje !
Meni ne gre v glavo in ne morem verjeti, da bi dr. Gregorčič in oni, ki so okolo njega, odobravali take nazore — nazore, ki bi lahko postali pogubni ob sedanjih razmerah, zahtevajočih, da smo vsi iz jekla: da odohrujejo tako mesaronje lastnega brata. Ne ne, tega ne morem misliti, ker se nadejam še vedno, da pride do sporazumljenja med drom. Gregorčičem in drom. Tlimo. Prijateljska vez mej tema dvema možema hi bilo najza-nealjiveje poroštvo boljše bodočnosti goriških Slovencev, ker ona dva hi se svojo delavnostjo, bistroumnostjo in požrtvovalnostjo pozdignila naše trpeče ljudstvo, in njega učiteljstvo še posebe iz skrajne bede in nečastnega p-doženja.
Vilagos.
Kakor smo že omenili v tem Intu je dne lil. t. m. minolo 50 let od onega dne, ko je madjarska vojska pri Vilagosu položila svoje orožje in je bila s tem madjarska ustaja udušena.
O toni znamenitem zgodovinskem dogodku čitamo v Obzoru« nastopne podatke:
Madjarski pisatelj dr. Eugen <'sudav piše v svoji »Zgodovini Madjarov« :
1'staški general Gorgev je dobil nalog, da z naskokom vzame Budim, kar se mu je tudi posrečilo dne 21. maja vislic junaški obrambi avstrijskega generala Ilentzv-a, ki jo pal v tem boju. Te zmage so zaslepile vodi tel je hoja za svobodo. Ko je ministerstvo Sehuaruenberg oktroiralo ustavo za celokupno monarhijo, po kateri je imela Ogor-ska postati provincija, jednaka drugim pokrajinam, je zbor v Dehrcoiuu proti glasu Gorgev a in na nagovarjanja Košuta proglasil dinastijo habsburško kakor vrženo s prestola za vse Čase ter je izvolil Košuta guvernerjem republike. Le-ta se je takoj obdal z novim ministersvom: predsednik Jernej Szemere, minister vojne Artur Gorgev, minister za vnanje stvari grof Kazimir Battvđnv, minister financ Kran Dušek, minister kumunikaeij Ladislav Csanvi, minister pravosodja Sava Vukovios, minister nauka Mihael Horvati).
Gorgev je dobil tudi vrlino poveljstvo nad vojsko. Sedež vlade je bil prenešen v Pešto. No, veselje na zmagi ni trajalo dolgo. Avstrija, za katero je bila Ogorska življensko vprašanje, je zbirala sedaj vso sile, vojski na čelo je postavila groznega generala Haynnu-a ter se obrnila do U u sije za pomoč. Car Nikolaj je tudi poslal pomoč, deloma cla prepreči novo listajo na Poljskem, kajti Poljaki hi se bili najbrže vzdignili, ako bi se bilo Madjarom posrečilo priboriti si svobodo, deloma, da s to uslugo pridobi cesarja i Frana Josipa.
H u s k a i ntervenc i j a j e bila odločilna za usodo Ogerske. Meti tem, koje ruski general Paskievid z 80.000 vojaki navalil od severa in so manje rusko čete preko Bukovine in Romunske udrle v Scdinograjsko, se je J e 1 a č i d vzdignil iz Hrvatske, a Havnau od Donave na Ogersko. (Ruska vojska je štela 191.824 vojakov s 5H7 topovi; Havnau je imel 175.940 mož z H05 topovi; ukupno 3(57.204 mož in 1192 topov.) Proti taki sili je mogla madjarska vlada poslati le 141.000 vojakov, nekaj posadne vojske in 5150 topov. Pripravljal se je pogreb svobodi Ogerske.
Po več zmagonosnih bitkah je Havnau potisnil Gorgeva proti Komornu. Gorgev, v strahu, da ga ohkole Rusi, je izročil obrambo Komorna Klapki, in je pohitel proti reki Tisi. Mej tem se je Košut z vlado pomaknil najprej v Segedin, potem v A rad, kamor je došel tudi Gorgev z vojsko. Zadnja nada do zmage je zginila, ko je vojni zbor pod generalom Bernom po več nevspehih pri sv. Andreju blizu Temešvara bil premagan in popolnoma razpršen, niti ne da hi bilo prišlo do prave bitke. Ze o prvem spopadu je pal Bem s konja in se poškodoval, kar je bila tem veča nesreča za Madjarc, ker ni bilo nikogar v madjarski vojski, ki bi bil mogel nadomestiti Bema. Guvon, ki je bil imenovan šefom generalnega štaba, ni mogel več preprečiti razsula vojske, in je izvršil le svojo žalostno dolžnost, da je vladi sporočil o popolnem razsul u vojske. Po tej izgubi nisti vedeli kaj delati, ni vlada, ni vojska, ki je stala pri A radu, še nepremagana in disciplinirana. Oh takih težkih okol-nostih se je moral Košut odreči časti guvernerja (11. avgusta 1S49.) ter vlado brezpogojno izročiti v roke Gorgeva, o katerem so mislili, da: se nadejali /a trdno, da na čelu nepreniagane vojske še kaj reši. S tem je Artur Gorgev prevzel vrlino civilno in vojaško oblast.
Narod, ki je bil od vseli strani obkoljen od sovražne nudmoči, je moral voliti izmed dveh stvari: med junaško smrtjo ali kapitulacijo. Gorgev, ki je že popred začel poganjanja z ruskimi vojskovodji, da prepreči brezkoristno prelivanje krvi, se je odločil, da položi orožje, a to suino pred Rusi. V to je bilo prekasno, da bi se stavili pogoji, kajti madjarska vojska je bila obkoljena od vseli strani ter se je morala predati na milost in nemilost. No, ker je ruski general Riidiger zahteval od Gorgeva, naj mu pismeno izroči opravičene želje madjarske vojske, so pojedini zbori izrazili te-le točke: 1. Generali in častniki ohdr/.e sablje. 2. Vsa vojska se ima pomilostiti. .'J. Svoboda osebe in svobodno razpolaganje s premakljivim imetjem. 4. Odkup madjarskih papirjev. 5. Ruski car naj se zavzame za to, da se zopet uveljavi zakonita ustava od leta 1848. (5. Madjarskim častnikom bodi dovoljeno, da smejo, obdržavši svojo čast, vstopiti v rusko vojsko.
Ril d iger je obljubil, da ne Ih» navzoč mjeden avstrijski vojak, ko bodo polagali orožje. To je zagotovil madjarskim častnikom. A kar se jo tikalo druzih želja madjarske vojske, je rekel samo to, »da hoče želje madjarske vojske priporočati naj-topleje in da je prepričan, da ne bodo prevar-jeni v zaupanju, ki ga goje tlo velikodušja ruskega carja«.
Na to je vodstvo madjarske vojske imelo vojno posvetovanje, na katerem so dne 11. oktobra 1841». sklenili soglasno, da dne 13. avgusta .'HUMN) vojakov (z 144 topovi) polože orožje pred ruskim generalom Riidigerjem, na kar je JPaskievie naznanil ruskemu carju v Petrngrad : »Ogerska leži p r e d n o g a m i Vašeg a Veli č a 11 s t v a«. S kapitulacijo pri Vilagosu so je, se more reči, madjarska ustaja završila. Košut je bil v veliki zadregi in vedel se je kakor da jo izgubil glavo. Kakor pravi Al. Horvat v svoji zgodovini, hotel si je Košut s krogljo prodreti glavo. Pustil je svoje ministre na cedilu, pobegnil najprej v Lugos, potem v Oršovo, iskaje v begu rešitev svoji glavi. Za njim so jo popihali drugi kolovodjo ustaje in ubožali na Turško. Do 5000, deloma vel i kaše v, deloma vojakov madjarskih, so so našli pod varstvom Turčije.
Politični pregled.
TKST 1«. avgusta 1899.
K položaju. Strogi mož v «Ijinzor-Volks-blattu*, ki je zažugal, da vsa katoliška ljudska stranka izstopi iz večino, ako bodo Slovenci še nadalje izzivali Nemce, knkor so jih ravnokar v Celju, je dobil primeren odgovor od nekega celjskega dopisnika v «Vaterlandu*. « Vaterlandov* dopisnik piše: «Verjemite mi, da hi ves slovenski narod vse to povsem mirnodušno vsprejel. Zakaj ? Ker nima ničesar zgubiti! Nam gre (in ne pretirujem, to je najgloblje prepričanje vsega naroda) v resnici slabše, nas tlačijo bolj, nego pred 20 leti. Zato je konservativna stranka (slovenska) že večkrat hotela stopiti iz veČine, in ako bi storila to, bi jo vse ljudstvo — to pravim s premislekom — pozdravljalo vzradoščeno, kakor še nikoli. I11 rebus sic stantihiis bo morala kmalu izstopiti: bolj in bolj se oglaša (»d dne do dne kre-peče se gibanje proti temu, da naši poslanci delajo le ljubavi. Sedaj manjka le še voditelja, ki hi se istim postavil na Čelo. Sosebno ho poslancem rebus sic stantihiis komaj mogoče glasovati za davek na sladkor*.
Mi beležimo z zadoščenjem ta glas iz konservativnega tabora, ker je s tem ovrženo meuenje, kakor da le nekateri vročekrvni novinarji «igrajo z ognjem®, ko namenoma vzbujajo nevoljo proti vladi in večini.
Sicer pa je še jeden drugi razlog, da se nam ne treba ogrevati za državni zbor. Sedanji parlament obstoji pač še de jure, de faeto ga pa ni več. Nemci so ga razbili, a napovedujejo že sedaj najhuje obstrukcijo za slučaj vsakega poskusa za <»življeuje tega parlamenta. Napovedujejo torej, da ga tudi ne bo. Seveda nočemo reči s tem, da nikakor ni možno zlomiti trme obstrukeijskih strank in da treba kar popadati vznak vsi <1 njih groženj. O ne. Bilo hi že mogoče, ali morali bi imeti vlado, ki bi iskala potrebne krepke zaslomhe za to veliko borbo s tem, da bi s pravično politiko stroge jednakopravnosti navdušila narode za-se. Ali tako, ko ne le da nimamo take vlade, marveč vlado, ki dela baš nasprotno, ki se svojo politiko žali in ogorča narode, in ko nimamo večine, ki bi znala in hotela siliti vlado na pravo pot: čemu naj bi se mi razgrevali in navduševali?!
»Slovanska objestnost« in nemška — neumnost. Glasoviti »Grazer Tngesposti« treba pri pozna ti, da je v nekem pogledu za nekoliko milj pred vsemi drugimi listi tega sveta: v Trstu ima dopisnika, ki so svojo piramidalno neumnostjo in neslanostjo daleč nadkriljuje vse tovariše svoje. Možu treba že priznati rekord — v ignoranci. Nikdar pa njegova nevednost ne blesti tako sijajno, kakor tedaj, kadar govori o političnem in socijalnom življenju tržaških Slovencev. In to se dogaja vsako toliko. Kadar koli imamo kakov poseben dogodek, mož kar ne more strpeti, da ne bi se osmešil.
Pomislite, čujte, radujte se, vi tržaški Slovenci, ki še sami ne veste, kaj imate! Dopisnik
graške »Tagesposte« vam pri|»ovcduje, da ste < elie vsprejemali in grdili Nemcev - •Narmlnem tlomH< tržaškem ! !
Iri pa ti govori, ki so se govorili v »Narodnem domu« tržaškem! To dn je l»il višek slovanske objestnosti! ('«>!»'► tako je rekel neki govornik, da je »riva <lei Seliiavoni« v Benetkah slovanski spomenik! »Tngestpoštin« tržaški do-pisnik je kar i/ sebe?! I "bogi mož ! Seliiavoni, pa Slovani - to mu je preveč ! Tega ne ume on ! Zato meni, da dalje ne more slovanska objestnost! Ubogi ignorant! Trden v svoji ignoranei se križa nevedni mož na tem, da je rekel neki govornik v
—	»Narodnem domu«, da so se Benetke nekdaj opirale na Dalmacijo — — To se mu zdi goro-stavno. I'inejemo in mu ne zamerimo, (-emu naj hi človek, ako nima druge više ambicije, nego da postane dopisnik »Grazer Tagesposte«, poznal — zgodovinske resnice, ('e mož zna malo lagati, ščuvati in obrekovati, bi bil pač pravi luksus zanj, ako bi vedel iz zgodovine: kako je beneško gospodstvo rušilo cvetoča dalmatinska mesta, kako je beneška sekira opustošila dalmatinska brda in posekala gozdove, kako so benečanske Indije pustošile dalmatinska vodovja, kako da so dalmatinski veleumi — da bi dopisnik »Tagesposte« kaj vedel n. pr. o nekem Tomazeu, tega ni smeti zahtevati od njega !! — množili čast in slavo italijanskega imena in italijanske znanosti in umetnosti in kako so dalmatinski pomorščaki kri prelivali za beneško slavo . . .! On vsega tega ne ve
—	zato pa tem pridneje očita Slovanom objestnost in prodaja svojo — neumnost!
Slovanska objestnost utegne biti zelrt velika, ali pravi pritlikavec je poleg ignorance nemških dopisnikov v politiške liste.
Srce, česa si želiš se ved?! Laški listi se radujejo sedaj kar hkratu na treh uslugah, ki jih jim je privoščila e. kr. vlada :
vpisovanje na novi laški nebodigatreba gimnazij v P azinu — katerega bo moralo obuboženo ljudstvo vzdrževati se svojimi žulji — so prične dne 15. septembra ;
občinski zastop v Višnjami so razpustili samo zato, ker je bil hrvatski, in novi vladni komisar Mianich je že začel — v občini, ki je po veliki večini hrvatska — odbijati vsako hrvatsko ulogo; vse v vedo Čast in slavo načela narodne jednako-pravnosti za dobe Thun-Kaizlovega ministerstva; in
profesor Kožuh — ta mej Italijani toli ob-sovražljena oseba, to pa zopet samo zato, ker ni hotel umeti, kako da hi sleherni državni funkci-jonar v Istri moral biti sluga laške stranke — je s pripravnice v Kopru premeščen na nemško-slo-venski gimnazij v Celji in je s tem »polnjena jedna srčnih želja naših Italijanov. Da-li na korist šolstva in v okrepljenje državne avtoritete? — to je zopet vprašanje, s katerim nima navade baviti se vladni /istem na Primorskem !!
Strahovlada ▼ Srbiji Novosadska »Zastava« javlja iz Belegagrada : Z mnogimi zaprtimi ravnajo še vedno istotako nečloveški kakor poprej. Ako bo dolgo trajalo, se poguhijo mnogi. Zapori po vsej zemlji se polnijo od dne do dne. Zadostna je kakoršuasihodi denuncijacija, da je rekel kdo kako grdo besedo o razkrnlju, da ga zaprejo in stavijo pred sodišče. V stvari razžaljenja Milana nagla sodba ne rešuje nikogar. Prič je, ki sedaj žive od samega krivega pričanja in ki na razpravah pričajo o vsem, kar hoče ovaduh. Za vsako tako pričevanje dobivajo po 30—40 dinarjev.
Posledice te strahovlade je opažati že tudi v trgovini. Ako bi to trajalo še nekoliko časa, pride do fuiancijelne katastrofe. Kaka zla more storiti jedna sama kača, bi rekel hrvatski pesnik Prera-dovie, ako hi bil doživel to najnovejo Milanijado v Srbiji.
Domače vesti.
Predvečer rojstnega dne Njegovega Veli čanst vil se je sla vi I sinoči v Trstu na običajen način. Nekaj novega je bilo letos, da je c. in kr. vojna eskadra iz Pulja poveličevala slavnost. Razsvetljava vojnih ladij je bila zares čarobna. Ob 7 lL ure se je pričel obhod vojaške godbe, katero je spremljalo mnogo občinstva, po <S. uri pa obhod društva veteranov z godbo. Od drugih društev se
ni nobeno udeležilo obhoda. Vojaška godba se je ustavila pred poveljstvom pomorskega okrožja in na velikem trgu, veterani pa pred vilo barona Rei-nelta, kjer biva ekseelenen gospod namestnik. Po ulicah, zlasti na obrežjih, je hilo veliko ljudstva, ki se je naslajalo na čarobni razvetljavi vojnih ladij. Tudi »Del. podp. društvo« je razsvetliilo svoje prostore in razobesilo zastavo.
Danes zjutraj ob 5. uri je gromelo /, vojnih ladij, katerih vsaka je izpustila po 24 strelov.
Danes ob 1». uri je bila slovesna služba božja v katedralki sv. Justn, Službo božjo je opravil vladika Sterk in so ne je udeležili zastopniki civilnih in vojaških oblasti.
Potem je namestnik grof Goess vsprejemal čestitajoče dostojanstvenike in zastopnike kor-poraeij.
KelIgrati hi — Celje. Med obema je nekaj podobnosti. V llelomgradu vlada usnrpator Milan, v Celju pa »samodržec« Sticger. V Helcmgradu je bil baje atentat na posvečeno osebo »generali-simusa*, v Celji pa, pravijo, atentat na — nemško posest. Milan je dal zapirati nedolžne radikalce, Sticgerjevi »redarji« pa — napadene Slovence. Kakor je Milan mučil svoje žrtve, tako so bili ubogi ranjeni Slovenci, n. pr. Perdan, ll! ur zaprti v nnjsmradljivejših luknjah magistrata. Ležali so na golih deskah, ves čas niso dobili ni koščeka kruha, niti kapljice vode. Da, Celje napreduje, — in sicer tikoma za — Belemgradotn!
klub slovenskih trgovskih pomočnikov »Zvezda* se udeleži v nedeljo dne 20. t. m. veselice v Lonjerju. Zberemo se ob 3. uri v kavarni »Commereio« in odidemo točno ob 3. in pol url.
Nadzornlee In nadzorniki »Delniškega podpornega društva« so vabljeni, da gotovo (uidejo v sejo prihodnjo nedeljo, dne t, m. oh 10. uri zjutraj.
Na dnevnem redu bo pogovor o veselici itd.
A n t o ti C e v n n, načelnik.
Družbi »v. Cirila In Metoda r Ljubljani
so poslnli: Slavno upravništvo »Slovenca« zbirko
6	gld. -- Briska podružnica v Biljani na Goriš-kem 30 gld. — 0. g. o. Konrad Stazinski pri Sv. Trojici pri Ptuju nabriti'5 gld. 30 kr. — Podružnica na Premu po č. g. župniku Križaju 5 gld. — (i. Gregor Pikcl, trgovec v Postojni, 14 gld. 40 kr. — Podružnica v Podgradu po g. blagajniku Jon. Volku 22 gld. č. g. Mih. Barbo, župnik na Trehelnem, 50 kr. — Aentjakohsko-trnovska ženska podružnica v Ljubljani 300 gld. pokrovitelj ni ne iz veseliških dohodkov. — Podružnica v Selcih 14 gld. — G. dr. Ivan Glaser nabral pri neki veseli družbi v Ćinžati 5 gld. 30 kr. — G. dr. Alojzij Kokalj, pravni praktikant na Dunaju, 2 gld. — G. Anton Gnus, padučitelj na Dolu, 3 gld 25 kr. kot dar šolskih igralcev za šolo na Muti. — Slavna hranilnica ia posojilnica v Cerknem na Goriškem 10 gld. — Gospa Miei dr. Maroltova na Vrhniki 100 gld. pokroviteljnine za trg Vrhniko. — Podružnica v Novem Mestu 116 gld. — 5 gld., nabranih v Krajčkovo »Peter-Vaterno« na Slemenih. — C. g. L. Gantar, dekan na Vrhniki, 5 gld. — G. prof. Žnidarsič iz Sarajeva 1 gld. — G. J. Rabat, ravnatelj gimnazije v Oseku, I gld. — Slavno upravništvo »Slov. Lista« 4 gld. 60 kr. — Podružnica za Lehen 14 gld. 70 kr. — Podružnica za Kojnti 00 gld. 41 kr. — Slava darovalcem !
A n to n K o h 1 a r, provizorični blagajnik družbe sv. Cirila in Metoda.
Pod po rn em u društvu za slovenske viso-kosolee v Giradru je došlo izza zadnjega izkaza več novih podpor, ki so jih dali: (Dalje.) Gosp. Kr. Kobič, c. k. prof., državni in deželni poslanec in deželni odbornik v Gradcu, je poslal med štajerskimi deželnimi poslanci nabrano svoto 50 gld., h kateri so darovali poslanci gg.: dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celju, 5 gld., dr. Kr. Jurtela, odvetnik v Ptuju, 5 gl., Mih. Lendovšek, župnik v Muko-lah, 5 gl., Kr. Robič, c. k. profesor, 10 gld., dr. Kr. Rosina, odvetnik v Ljutomeru, 5 gl., dr. Jos. Sernee, odvetnik v Celju, 10 gl., Ivan Vošnjak, posestnik v Šoštanju, 5 gl., Jožef ZiČkar, župnik v Vitanju, 5 gl. — O svojem času že izkazano, po g. prof. Kr. Vadnjalu v Ljubljani nabrano svoto
7	goldinarjev so zložili gospodje : M. P. 1 gl. 20 nvč., dr. Ivan Svetina, c. k. giinn. prof., J gold., Anton Bartel, c. k. gimn. prof., 1 gl., Martin IV- I
teliti, c. k. gimn. prof. 1 gl., |. Dežman, trgovec, 1 srbi. in F ranč. Vodnjal, tedaj e. k. učitelj v Ljubljani, 1 gl. HO nvč.	(Zvršetek pride.)
Društvo proti beračenju imajo v Zagrebu. Predsednik mu je dr. Atnruš. To je že drugo leto delovanja temu društvu. V prvem letu je imelo * * M M > gbl. dohodkov ter so razdelili med reveže nad 4ti<H> gld. Osnovali so tudi poseben ženski odbor. Ali bi ne hilo v Trstu, kjer je prosja-čenje že prava nadloga, tudi umestno tako društvo £
Ponesrečen zidar. 3H-letni zidar Avgust T rev i za n z Miro marke ceste št. "2. je padel včeraj jutro z zida, na katerem je delal, kake I metre globok** ter si zlomi) desno nogo in udobil več drugih manjših poškodeb. Zdravnik rešilne postaje dr, Konda mu je podelil prvo pomoč ter ga dal spraviti v bolnišnico.
Samomor. 17-letni klesar Rudolf Sulčič iz Nabrežine je skočil včeraj popoludne z 20 metrov visokega železniškega vijadukta v Uarkovljah ter obležal nezavesten na cestnem tlaku. Zdravnik rešilne postaje je spravil nesrečneža v bolnišnico, kjer je isti umrl oh 5. uri popoludne. Revež je bil zadnji čas brez dela.
Poti tlijo zastavo, namreč s tujo poselsko knjižico, je hotela veslati mlada Roža Monteechia po morju življenja. A nje ladija je udarila na trdo skalo kazenskega akona. Obdolžili sojo tatvine in zaprli. Mladenka jc priznala svojo krivdo ter pokazala poselsko knjižico, ki se jc glasila na ime 204etne Josipine Tomasi iz Vidma. Ker pa nesreče na morju življenja dandanašnji niso redke prikazni, se ne smemo čuditi, da je kmalu za prvim slučajem imelo redarstvo opraviti še z drugim dekletom, radi vlačugarstva. Čudno je pa to, da se jc tudi druga mladenka imenovala Josipino Tomasi iz Vidma. Katera je bila prava? — Stvar se je kmalu razjasnila — v nezadovoljnost prvo-imenovaue mladenke, ki je bila pristni Josipini ukradla poselsko knjižico. Sedaj bo imela odgovarjati tudi zaradi krive zglasitve.
Uzoren soprog in ode. Včeraj predpoltidne se je vršila pred tuk. deželnim sodiščem razprava proti 43-letnemu Alojziju 1)' Andrea iz Videmskega okrožja, zaradi javnega nasilstvu, storjenega z nevarnimi pretnjami. Mož je pijanec, ki, ne da bi skrbel za svojo družino, še zahteva odžene, damu daje denarja za njegovo vedno žejno grlo. Kedar ni dobil denarja, je divjal in razsajal. Tako se je zgodilo dne 15. julija t. 1. Ko ni dosegel svojega namena, je zagrozil ženi, da jo ubije, hčerko je pretepel tako, da je morala na zdravniško postajo, a bolnega sinčka je vrgel iz postelje nasred sobe. Vslcd tega so ga zaprli ter obsodili v osemesečno ječo in na izgon.
Dražbe premičnin. V soboto, dne 10. avgusta oh 10. uri predpoltidne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v Kolonji št. 105, hišna oprava ; v Kjadinu, hišna oprava; v ulici della Bora, hišna oprava; v ulici S. Cillino št. 20 A, hišna oprava; v ulici Sanitil št. 16, hišna oprava; v ulici Barriera veeehia in Stpiero Nttovo krčmarska oprava; v ulici Sette Fontane (Rocol) št. 34 in 35, oprava v zalogi (štaeunska oprema.)
»Povž« v Pod grad ! V nedeljo 20. lazečega meseca »gustelna« zleze počasni koloporivateljni »Povž« v skrčeni obliki v istrski Podgrad. (Nekateri povži so tačas invalidni, ker so jih dobili z gorjačo, ko so sc zadnjo nedeljo spravili s »padanjem« preveč strastno na salato.)
Odlaz iz povžarne »Commereio« ob 1s/, popoludne. (Takrat ne ho veljala slovenska točnost.) Pred odlazom se mora vsaki Povž izkazati, da je obedoval, da ne napravi na lazenju v Podgrad preveč škode na zelenjavi.
»Hladna senčiea« v Materiji. Prilaz v Podgrad kakih 7 ur pred polnočjo.
General-Povž-Jaka.
P. S. Slavni Podgrajci naj blagovol<5 skrbeti za to, da ne bo dežja v nedeljo, eventuelno naj streljajo v »luft« !
Različne vesti.
Nova svetovna razstava. Za Parizom pride leta 11101. na vrsto svetovna razstava v Glasgovu na Angleškem, ki se priredi pod pokroviteljstvom Angleške kraljice in princa \Valeškega. Razstav-
Ijalei pariške razstave lahko pošljejo svoje pred- i mete iz Pari/a naravnost v CJlasgov. Kdor želi j natančnejši h podatkov, jih vdohi v trgovskih in I obrtniških zbornicah.
Zlati rudniki na Formozi. Kakor javlja Japan Herald , so našli Japanci na otoku Kormoci bogate rudnike zlata, ki se nahaja tamkaj čisto med kremenjakom, kakor tudi v pesku rek. Ne da l»i bili širše kroge opozorili na svoj zaklad, j so si Japanci lepo na tihem iz Kvrope naročili najmodernejših strojev, -top in kar je potrebnega ' v pridobivanje zlata.
Kaka ironija ! Srbski kralj Aleksander je dno 11. t. m. o priliki svojega rojstnega dno (kralju je sedaj let) pisal svojemu ministerskemu predsedniku (fjorgjeviču pismo, v katerem pravi, da je Srbija, odkar je on vladar, velikansko napredo-vala ! Ker pa so sovražniki Srbije radi teh napredkov nejevoljni, so hoteli ubiti — .Milana.
Delavsko gibanje. Iz Herolina javljajo dne 17. t. m.: 'JI podjetnikov je sprejelo pogoje stav-binskih mizarjev, a f>,'l podjetnikov v mestu in .'iti v predmestjih je odbilo zahteve delavcev. Leti so nastopili štrajk.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje veati.)
Dunaj iS. Rojstni dan cesarja se je praznoval po vsej Avstriji, kakor običajno, z božjimi službami in oHcijelniini slavnostmi.
Tem povodom je cesar 10 kaznjencem odpustil ostali del kazni. Mej temi je tudi eden zaprtih v Kopru.
Koiines IS. Slednjič se je vendar posrečilo policiji, da je zalotila napadalca na odvetnika Lahor i j a. Isti se imenuje Glord in priznava svoj čin.
Na današnji razpravi je Picquard nadaljeval svoje izjave in se je navdušeno zavzemal za P rev tuša.
ltmiics IS. Odvetnik in branitelj Drevfusov, Lahori, je imel baje mirno noč. Nestrpno da čaka, kdaj bo mogel zopet prevzeti svoj posel branitelja. Zdravniki niso v soglasju med seboj, da-li naj takoj izvlečejo projektil ali naj še čakajo.
I'ui'lz IS. Razburjenje v okolici Rue Clia-brol narašča. Radi antisemiskih in naeijoualistiških manifestacij je prišlo do pretepov. Glasi se, da se Guerin uda do ponedeljka. Ako se to ne zgodi, potem na večer zasedejo hišo vojaki.
1'arlz IS. V brzojavki «Figaru» oporeka italijanski vojaški atasč, «Panizzardi», temu, da bi bi bil ko so zaprli Drevfusa, doposlal poslaniku Ressmannu poročilo, v katerem da je bilo rečeno, da je bil Solnvarzkoppen v zvezah z Drevfusom.
Reimes IS. (Pravda Drevtus.) Na današnji razpravi je bil tudi maitre Mormard. Seja je pričela ob l>. in pol uri zjutraj. Picpuard je želel nekoliko pojasnil o al'čri (iuineuil, o kateri je včeraj govoril general Roget,
za razsvetljevanje iz papirja, okrogle ali ]><>-dolgaste oblike in umetnine ognje za vrte v veliki izberi v trgovini s papirjem Leon Horber, Trst, Via delle Toni.
Posor!!
Podpisani ima čast naznaniti slav. občinstvu, da je prevzel
trgovino jestvin Godnik Ivan a
v BarhTUaii cbivsa SuDauova) hiša Butti.
Trgovina ji; popolnoma prenovljena in oskrbljena z vsemi predmeti, spadajočimi v to stroko. Posebno pa priporoča bogato zalogo vsakovrstne moke, o I j a, m i 1 a (žajfe) kave, sladkorja itd. itd.
Vse prodajam po najnižjih cenah, tako, da se ne bojim konkurence.
Priporočajoč se slav. občinstvu se beležim
udani
Benedikt Colognati
Tvrdka M. AITE
Via Nuova. ogel ulice S. Lazzaro št. 8.
I šojam si naznaniti slavnemu občinstvu in svojim odjemalcem, da sem preslcrbel svojo prodajalnieo z mnogobrojnom povsem novim blagom po brezkon-
kurenčnih cenah : Raznovrstni perkal, moderno risanje, barve
garantirane........., . . po 15 nvč.
Fini perkal za srajce......... 24
Oxford, barve garantirane........ Jfl
Francoski sateni...........l>s
Plquet, barvan ii ':r| /t •'i,eV>a......
Ferkalin /.a podloge vneh barvah.......KI ..
Blago mofino za podloge vseh barvah.....15 „
Blago za tonske obleko dvojna ^ i i rinu o<l 2fl nvi
00
50 to 21 15 22 45 1« 1«
!lft 50 00
ž>
zetjn in točno izvršuje
\
G. Piccoli,
lekarnar pri Angelu" v Ljubljani
na Dunajski cesti.
Tinkturo za želodec pošilja izil lovatclj v škat-Ijali po 12 stekleničic za gld. 1-26 a. vr., po 24 stckk-ničic za gld. 2*40, do 3li stekl. za gld. 3*50, po 75 stekl. /.n gl. 6*50 (poštni paket ne črez 5 ki. težak), pa lil) /a gl. 10'30.
Poštnino mora plačati p. n. naročnik.
„EDINOST"
večerno in z jutranje izdanje
se prodaja, riizun v drugih navedenih tobakarnah, tudi
ua južnem kolodvoru.
napiej
motke obleke Urina 150 cm. Alpagasftr ni za. ženske obleke velik.
izbor........• . . .
Kotenlna...........
,, bela.........
Navidezno platno.......
Platno <Msto laneno.......
i« m ., za rjuhe dvojna širina
Muiolin bel prve vrste......
ChlfTon za srajce........
Srajce za gospode, velik izbor belih in
barvane ...........
Srajce za gospe.........
Hoderoi, zadnji kroj .......
Velik izbor trakov, fiipk, bordur, vezenj, svile in različnih garnitur ter vseh drobnarij za ftlvilje in modlstli^e. — Vsprejemajo se narofibe motkih oblek po meri in najnižjih cenah. Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah.
Rionione Adriatica ii Sicnrta v Trst«
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1892.:
Glavnica društva......gld.	4,000.000-—
Premijna reserva zavarovanja na
življenje....... .	13,82H.34»J-J>8
Premijna reserva zavarovan ju proti
ognju............l,(iiJ2.24S,22
Premijna reserva zavarovanja blaga
pri prevažanju . .............49,4ti5'07
Reserva 1111 razpolaganje..........500.000'—
Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca ( A) . . ..	338.822'42 Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (11) . . ..	243.381'Hi! Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . .	500.000'— Občna reserva dobičkov ..........1,187.1154
1'rnil ravaateljstva : Via Valdiriv* it. 2, (v lastni hiiij.
Njegra svetost
Papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dru. Lapoponi-ju g. lekarnarju G. P ic col i-j u v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane jim stekleničice
tinkture za želodec
in so njemu z diplomo dne 27. novembra lb!»7. podelili naslov „dvorni zaloinik Njihove svetosti*'
s pravico v svoji tirnii poleg naslovu imeti tudi grb Njihove svetosti.
lim lioraiii zdrami k ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolelniviin v Ficcoli-jevo želodčno tlnk-turo, katera krepču želodec, po-več ti je slast, pospešuje prebnv-Ijenjc in telesno odprtje.
Naročilu vsprejenia pioti pov-
Fl LIJ A I.K A
BANKE UNION
V TUSTU
e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi p«»di, kakor:
a i Vsprejema uplačila na tekoči račun ter jih br* stuje:
Vrednostne papirje:
po 2hhu„ proti 5 dnevni odpovedi
•I - H It -1 1 " ••
.. 3' ,"„ .. 4 mesečni .. 3>\. .. H
. 8* K	t letni
Napoleone:
po 2 "„ proti 20 dnevni odpovedi
21 " lil
1 " 11 n n	m	n
.. 2:l 4"„ ,. mesečni ,, -i 3 °	It
Tako obrestovanje pisem o uplačilili velja od 25. oziroma 2. avgusta naprej.
b) /a giro-conto daje 2n4° „ do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; /u veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se »lajajo v posebni uložni knjižici,
ct Zaračuna s<> za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje conto-correntiste, inkase iu račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Ihinaj, Rudimpcšto iu v drugili glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vrcdnice neapeljske banke, plačljive pri vseli svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji.
ir	^
Tržaška posojilnica in hranilnica
jesistrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco it. 2, II. n.
(Slovanska ( italnica).
Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rcutni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom na uknjižbo po 5'na inenjico na zastave po 5' 4°/0.
Vratine lire so: od JI—12 dopolnilne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—1 2 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne.
m sicer po «"„,
Poštno hranilnični račun 816.004.
i
i
i
FILIJALKA
c. Kr. DriT. astrijsKesa Kreditnega zavoda
/a trgovino In oftrt v Trstu.
Novoi za vplačila.
V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 2,4n„
■in u •1 <J 4 II
30-
V napoleonih na
30-dnevni odkaz 2V/o 3-mesečni	21/4°
«- „ 21/,0/
na pisma, katera *e morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stouijo nove obrestue takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. I. po dotičnih objavah. Okroini oddel. V vreiln. papirjih 2"„ na vsako svoto. V napoleonih brez obreat
Nakaznice na Dunaj, Prago. Pešto. Rrno, I.vov, Tropavo, Reko kako v Zagreb', A rad, llielitz, (iablonz. Gradec, Sihin j, Inomostu Czovec, Ljubljano, Line, (»lomne, Reicbenberg, Saaz in Sol-nograd, brez troškov. Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčeuje kuponov proti odbitku lulH, provizije. Inkaso vseli vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi.
Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma nu katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sre
brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
VRAR
sposolien v popravljanju vsakovrstnih ur, se priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolico.
Friderik Colja.
ulica Solitario št. .s.