Pofttninn plafana v gotovini. H'.	*'J	'	......
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK EN SOBOTO.
,. 'II .	Ml	IU>	I	"I1	.M"	H	l.'1'l'l	™
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrlfo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za h leta 90 Din, za K leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. - Plača ln toži se v Ljubljani, j Uredništvo ln upravniStvo Je v Ljubljani ? Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. - Račun pri post. hranilnici v Ljubljani St 11 953 - Telefon 8t. 25-51.
Leto XVIII.
V Ljubljani, v torek dne 24. decembra 1935.
  f
štev. 134.
gaspodacsti/u
glo nemoteno opravljali svoje funkcije. Ne vznemirjati gospodarstvo z vedno novimi predpisi, ne zahtevati od njega več, kakor zmore, temveč pustiti mu tcliko, da more
dihati: in da more pridobivati. Nujno potrebuje tudi gospodarstvo svoj mir in to je božična želja, ki preveva vse naše gospodarstvo.
Zopet doni po zemlji vesslo božično oznanilo, da bodi mir vsem ljudem na zemlji, ki so dobre volje, a žal ne bo prodrlo to oznanilo v vse dežele in v vse narode. Veselo božično petje bo v nekaterih deželah zamrlo v hrupu bojnega trušča. A niti v deležah, kjer vlada mir, ae ne bo moglo božično oznanilo popolnoma uvelja- ; viti, ker nasprotja so razbila slogo narodov j in po vsem svetu poeta ja priprava za vojno važnejša od priprave za mir. Vrhu vsega pa še uničuje blagostanje ljudi ostra gospodarska vojna, ki se bije med narodi že leta-' in ki je postavila med vse narode težke zapreke in visoke zidove, da je zastala trgovina in padlo narodno blagostanje.
A celo v vrstah istega naroda ni prave volje za mir. Stan je proti stanu v borbi, skupina proti skupini i:n le prepogosto se celo javno oznanja, da je uničenje te ali ene skupine, tega ali onega stanu smisel vsega življenja. V tem medsebojnem boju pa propadajo sile in omaguje blagostanje naroda, da postaja pomanjkanje vedno splošnejše in beda vedno večja.
Bolj ko kdaj je zato potrebno, da bi veselo božično oznanilo oživelo zopet z vso silo in da bi se rodila v ljudeh ona dobra volja, ki je potrebna za največji blagoslov Človeštva — za mir na zemlji. Zopet naj zavlada mir med narodi in v narodih, da bodo oživele vse tvotne sile človeštva i'n da si bodo ljudje v medsebojni pomoči zgradili temelje novega blagostanja in novega napredka.
In zaradi dosege tega cilja — tudi mir gospodarstvu, da se bodo mogli gospodarski ljudje miriio posvetiti svojemu dtelu in odpirati svojemu narodu nove vire zaslužka., Danes gospodarstvo tega miru nima in v tem je tudi glavni vzrok, če n« pridemo iz klešč, s katerimi nas je pritisnila gospodarska stiska.
Noben gospodarski človek ne more da,-nes niti s skromno verjetnostjo računati to, kaj mu prinese jutrišnji dan. Vsak kip more nov zakon ali; nova uredba vreči v prah vse njegove kalkulacije. Majhen amandman v finančnem zakonu in za že zaključeno poslovno leto se morejo predpisati novi davki. Vedno mora biti gospodarski plovek pripravljen na podobna presenečenja i;n enkrat prihajajo ta od države, drugič pa od občin in saipouprav.
Prj tem pa se množe vedno bolj zapleteni predpisi, da postfcja zaradi njih gospodarsko poslovanje vedjnp. težje in v^drio, bolj tvegano. Vedno nove težkočg pa Ustvarja tudi uprava, ki ne vzdrži istega tempa ko nova odkritja in ki zato izdaja predpise, ki so redoma že zaostali za tokom življenja.
Pri tem pa mora biti gospodarski človek pripravljen vedno še na druga, dejali bi elementarna presenečenja, kakpr so bile pretekli mesec s,aiukcije proti Italiji. Na mah so te izprepvenito vso našo zunanjo trgovino in lesno sploh popolnoma ustavile. Potrebni bi bjli takojšnjS in energični protiukrepi, da bi. ae paralizirale pogubne posledice sankcij. A kje so še daleč ti paši protiukrepi, ko, pa nismo še niti iz stadija debat in anket.
Še pa ni dovolj nadlog za naše izgiučeno gospodarstvo. Popoln zastoj na denarnem trgu je vzel gospodarstvu potrebne kredite, visoka obrestna mera je uničila rentabilnost podjetij, enostranska kmetska zaščita pa docimiraln še one nevelike ka-pitale, bi smo jih imeli.
Ko pa naš človek komaj zmaguje in ko dostikrat niti ne zmaguj* vseh teh težav, postaja pritisk tujega kapitala vedno močnejši. Naše na srednjih stanovih sloneče gospodarstvo je že na tem, da ne vzdrži več boja niti za svoj gol obstanek. Zato tudi gospodarstvu mir, da bo mo-
Dotoutei/	davcM	os	cektama-
tipkan od&ocu
Važna razsodba državnega sveta
Državni svet je na svoji javni seji z dne 4. in 5. oktobra sklepal o vprašanju, ali more reklamacijski odbor pri reševanju pritožbe zastopnika države proti sklepu davčnega cTbora določiti višjo osnovo od one, ki je bila predložena v pritožbi, ter je o tem vprašanju izdal naslednji sklep, ki je bil objavljen v prilogi »Službenih no-vin«, št. 294, na strani 1079/80.
»V 6L 183. zakona o neposrednih davkih je predpisano, da »sklepajo o pritožbah proti sklepom davčnih odborov reklamacijski odbori.« V čl. 135. istega zakona je določeno, da »reklamacijski odbor preceni vse vložene pritožbe proti sklepom davčnega odbora.«
Kar se pa tiče vprašanja, v katerih mejah se mora gibati reklamacijski odbor pri določevanju davčne osnove, o tem ni v zakonu posebnega predpisa. Pomanjkanje posebnega zakonskega predpisa o tem pomeni, da se v tem primeru uporablja splošno pravno načelo, po katerem more oblast, ki sklepa o določenem vprašanju, sklepati samo«o tem, za kar se zahteva sklep, pe pa tudi preko tega.
Po čl. 122. zakona o neposrednih davkih more vložiti pritožbo proti sklepu davčnega odbora reklamacijskemu odboru tako davčni zavezanec ko zastopnik države. S tožbo davčnega zavezanca se vedno zahteva znižanje one vsote dohodka, tki jo je določil davčni odbor kot davčno osnovo, de-čim se s tožbo zastopnika države zahteva povišanje te vsote. Kjer pa ni pritožbe, tam ostaja sklep davčnega odbora v veljavi in ta odmera sploh ne pride pred reklamacijski odbor. Z ozirom na to pridejo pred reklamacijski odbor samo one odmere, proti katerim je bila vložena pritožba. Ker pa reklamacijski odbor »presoja vložene pritožbe«, pomeni to, da samo ocenjuje umestnost vloženih pritožb in določa davčno osnovo samo z ozirom na navedeno odmero v pritožbi. Iz tega sledi, da rekla-
macijski odbor v smislu čl. 133. in 135. zakona o neposrednih davkih pri določevanju davčne osnove ne more iti nad zahteve, postavljene v pritožbi. Zato ne more reklamacijski odbor pri sklepanju o pritožbi zastopnika države proti sklepu davčnega odbora določiti davčno osnovo na višji znesek, kakor pa je naveden v pritožbi.
Pri sklepanju o tem vprašanju pa je bila poudarjena kot važna določba iz odst. 8. čl. 120. zakona o neposrednih davkih, ki je predpisana za davčni odbor in ki po zadnjem odstavku čl. 134. velja tudi za rekla-itiacfjski odbor. Ta zakonska določba se glasi: »Pri določitvi davčne osnove ne more davčni odbor iti izpod uradno dognanih podatkov (čl. 108., točka 4.), ki jih je zbrala davčna uprava in predložila davčnemu odboru, razen v primerih, ko se pred davčnim odborom nasprotno dokaže.« Podatki pa, o katerih govori točka 4. člena 108., so oni podaUkj, ki jih morajo dajati davčnim oblastem vse javne ustanove, samoupravne in državne (občine, pošte, carinarnice, železnice itd.) glede prometa (tivoža, izvoza, plačila trošarine itd.), ki se po njih opravlja. Z ozirom na besedilo določbe iz točke 4. čl. lGf) se ti podatki ne nanašajo uk dohodek, temveč na promet. Odmera o višini dohodka, odnosno davčna osnova pa se pojavlja kot rezultat dela davčnega, odnosno reklamacijskega odbora, kateremu kot podloga služijo uradno zbrani podatki, v kolikor niso bili ovrženL
Iz vseh teh razlogov se v določbi odst 8. čl. 120. ne more najti pooblastilo za reklamacijski odbor, da gre pri odmeri dohodka tudi nad predlog, naveden v pritožbi zastopnika države. Ker pa nima reklamacijski odbor tega pooblastila tudi po nobenem drugem zakonskem predpisu, potem pomeni to, da more reklamacijski odbor pri sklepanju o pritožbi zastopnika države iti v svoji odmeri samo do zahtev, ki so bile postavljene v pritožbi.
[lažna navadila	<za
V »Finanaijskem zborniku«, uradnem glasilu finančnega ministrstva, z dne 5. decembra je bila objavljena okrožnica vsem davčnim oblastem glede prijave rentnine. V tej okrožnici se najprej nalaga davčnim upravam, da pozovejo javno vse davčne zavezance, da v mesecu januarju vlože svoje prijave la odmero rentnine. One zavezance, ki tega ne bi storili, morajo davčne uprave z individualnim pozivom pozvati, da to store med 20. in 28. februarjem. Okrožnica pravi, da morajo davčne upravne oblasti letos bolj paziti na plačevanje rentnine, kakor druga leta. Tako ni skoraj nobena davčna uprava obdačevala dohodka od zakupa zemljišč, če je zakupnina večja od čistega katastrskega dohodka ali če je dvorišče, ki meri 500 kvadratnih metrov, bilo dano ločeno odi poslopja v zakup. Le redko je bil tudii obdačen dohodek od podzakupa, od kavarniškega, tvorn iškega in drugega pohištva, ki je bilo oddano v najem. Zlasti pa niso davčne uprave pazile na rentne dohodke, • ki se izplačujejo v tujino, kakor na primer: odškodnina za patente, licence, trgovske znake in podobno. Prav tako tudi ne za odškodnine, ki jih plačujejo posamezni karteli drugim, kakor na primer: za ustavitev dela, za izključno pravico prodaje itd. Vsi ti prejemki se morajo v bodoče obdačevati s stopnjo 15 odstotkov.
'Do 15. marca morajo biti davčne uprave s proučevanjem, prijav gotove.
Davčne oblasti se posebej opozarjajo še na naslednje izpremembe:
V čl. 60 je dodan nov odstavek k čl. 142 zakona o neposrednih davkih in morajo zasebni ovaditelji davčnih utaj plačati od Sv»je nagrade davek na rente.
V 61, 61 se stavek v prvem odstavku glasi v bodoče: »Razen obresti od hipotekarno zavarovanih terjatev ter primerov odbitja davka poči. 71, ne podleže davku na rente dohodki, ki jih ima zavezanec pri-dobnine in za katere dokaže, da izhajajo dejansko iz njegovega poslovanja in da so kili kot takšni prijavljeni davčni oblasti in že obseženi v dohodku, zavezanem pri-dobnini.«
V čl. 68 se na konec drugega odstavka doda: »v kolikor dogovorne stranke ne dokažejo pri postopku za odmero davka ali v pritožnem postopku kaj drugega.«
V čl. 69, 1. odst. in 2. točka II. odst. sta črtana in se, vstavi nova določba: »Davek na rente, ki se plačuje podredno po dolžniku znaša po čl. 71 6%, t. j. šest dinarjev od vsakih 100 Din davčne osnove.« Za druge obresti se plačuje tudi v bodoče davek z 12 odstotkov, odnosno 15 odstotkov glede na višino obrestne mere. Obresti od dolgov v tujini podleže rentnemu davku samo do višine 8 odstotkov obrestovanja. Če
obrestovanje presega ta odstotek, potem podleži višek obresti družbenemu davku.
V § 46 zakona o proračunskih dvanajstinah za leto 1935/36 je vnešena določba, po kateri se more odložiti odmera in I«-, terjavanje davka na rente onim davčnim zavezancem, ki v redu prijavijo svoje terjatve in od njih pogojene koristi in ki d*-/ kažejo, da zaradi plačilne nespooahnoilt dolžnika ali veljavnih zakonskih predpisov (uredba a zaščiti kmeta), ne morojo realizirati pogojenih koristi
Končno se v okrožnioi navaja, da bodo, okrožni inšpektorji ostro gledali na to, da ne bodo letos dohodki od Tentnine premajhni. Na omiljenje davčne prakee torej ni računati.
Na svojem domu v St. Vidu nad Ljubljano je umrl v ponedeljek ob 2. uri popoldne med. univ. prof. dr. Edo Šlajmer, hi, ga dve generaciji slovenskega naroda ča: sti(a kpj najboljšega ip neplemenitejšega slivenskega zdravnika.
Kot znanstvenik, zdravnik, narodnjak in človek je bil dr. Šlajmer mož, da je vsemu našemu narodu v ponos. Poznal je vse pri-dobitv* moderne medicinah« ved«, ae udeležil in poročal na številpih mednarodnih zdravniških kongresih, bil 21an zdravniških društev v Beogradu in Pragi in najvišjegj« sanitetnega sveta na Dunaju ter znan kol uspešen zdravnik ne le v vsej stari monarhiji, temveč tudj še, izven njenih mej. Neredko se je pripetilo, da so znameniti zdravniki v Trstu in Dunaju dejuji bolnikom iz Ljubljane, kaj iščejo zdravja, v dragih sanatorijih v tujini, ko pa imajo V/ Ljubljani — dr. Šlajmerja.
Ko je postal dr. Šlajmer L 1892; primarij na ljubljanski bolnišnici, je hita ta v. naravnost obupnem stanju. Bolniki so se bali te bolnišnice in le v: skrajni rili ter v strahu iskali v njej pomoči Ko pa je bil po Šlajmerjevih navodilih postavljen kirorgič-ni oddelek v novi deželni bolnišnici, so bolniki z zaupanjem in lahkega srca hodili v bolnico, ker so bili prepričani, da jim bo vrnil zdravje dr. Šlajmer. Ves pa se j« posvetil svojim bolnikom dr. Šlajmer, ki nikdar ni gledal na to, če je bolnik premožen ali reven. Kako mnogokrat je dr. Šlajmer revežem dal sam denar, da so si kot rekovalescenti mogli privoščiti boljšo hrano. Da je zaslovela po vsej Sloveniji in še daleč po svetu ljubljanska bolnišnica, je zasluga dr. Šlajmerja, kakor je tudi njegova zasluga, da je dobila Ljubljana svoj prvi moderni sanatorij »Leonišče«.
Vzor moža pa je bil dr. Šlajmer tudi kot narodnjak. V politično življenje sicer ni nikdar posegal, toda svojim idealom je ostal vedno »n ob vsakem času zvest ip se ni uklonil nobeni sili. Ob izbruhu balkanske vojne je prevzel vodstvo kolone Rdečega križa v Srbiji, med svetovno vojno je rešil margikator-ega našega človeka in se ni zmenil za to, da so že Šušljali vojaški krogi, da je treba tega siavjanofilsj aretirati.
Ali ne samo kot zdravnika, narodnjaka, temveč tudi kot človeka in moža, ki to vpet za vse dobro, lepo in plemenito, je častila Ljubljana dr. Šlajmerja. Njegov dom je hU vedno živo ognjišče naše narodne misli in hjša, ki je vedno podpirala reveže. Vsi njegovi sinovi in hčere so bili odlično vzgojeni in vsi sp ostali zvesti vzorom svojega očeta.
Po vsej Sloveniji je bolno odjeknila veri o njegovfsmrti in doktor bo živel slovenski rtarod bo živel tudi spomin na dr. Šlajmerja kpt enega največjih slovenskih zdravnikov, človekoljubov in narodnjakov.
Večna slava spominu dr. Šlajmerja!
*
Pogreb bo v sredo ob 3 popoldne.
„Slavija
m 9 Jug* slovanska zavarovalna banka
v Eiubhani .	•____________________
Gosposkd uiica II, (elelon šle». "im, 2276.
Podružnice:	Beograd,	Magreb,	Sarajevo,	C	sij	ah,	5Vovi	Sad	in	Split
fteoti tn&n6p&tu šolskiU Uhiig> in <zvt<zUw
Kakor smo že poročali, je v Beogradu intervenirala deputacija iz Slovenije proti monopolu šolskih knjig in zvezkov. Na skupni seji vseh zairadi tega monopola prizadetih strok je bila soglasno sprejeta naslednja spomenica, iz katere posnemamo:
' Zakon o učnih knjigah za ljudske, meščanske in srednje šole je bil objavljen že leta 1929., a se pelt let ni izvajal, ker je pač bil preškodljiv za kulturne, gospodarske in tudi državne interese. Zlasti pa je mo-nopolizacija šolskih knjig iin zvezkov napačna iz naslednjih razlogov.
1. Šolske knjige imajk> velik kulturen Vpliv na vse življenje naroda in morajo biti zato v vsakem pogledu na višku. To načelo pa je bilo dostikrat kršeno.
2. Ni se zadostno upoštevalo, da morajo biti knjige za Slovenijo pisane v slovenskem jeziku. Cena šolskih knjig je bila previsoka. Dobre §clske knjige bomo dobili le, če bo izdajanje knjig prepuščeno svobodni konkurenci. Zato naj si država pridrži samo pravico odobritve in potrditve.
3. Monopol na šolske zvezke se ni obnesel, ker so bili monopolizirani zvezki kakovostno slabši od onih, ki so jih izdajala
zasebna podjetja, vrhu tega pa še za 25 do 50 odstotkov dražji.
4. Zasebna tiskarska podjetja morejo izdajati tudi najfinejša dela, dočim državne tiskarne niso tako dobro opremljene, da bi mogle izdajati kakovostno tako dovršena dela ko zasebne tiskarne.
5. Že danes je 45 odstotkov grafičnega delavstva brez posla in z uvedbo monopola šolskih knjig bi se brezposelnost med njimi še znatno povečala.
6. V težki stiski pa so že danes tudi tiskarne in monopol šolskih knjig bi uničil marsikatero staro in solidno podjetje.
7. Ista usoda pa grozi z monopolizacijo tudi knjigoveškim podjetjem.
8. A tudi založniška podjetja in knjigarne bi bile z uvedbo monopola težko prizadete.
9. Na škodii pa bi bila tudi država, ki bi izgubila mnogto na davkih, ker bi bilo polno davkoplačevalcev uničenih.
Iz vseh teh razlogov naj se stavi v fin. zakon poseben amandman, s katerim se onemogoči monopolizacija knjig in zvezkov. Obenem naj se dovoli še nadalje uporaba starih knjig, kar bi prihranilo staršem velike izdatke za nove knjige.
Upati je, da bo ta nad vse utemeljena spomenica tudii doživela popoln uspeh.
Nato ravnateljstvo OUZD
Novo imenovani člani ravnateljstva in Nadzorstva (mesto odstopivših so bili poklicani namestniki) so v petek irrolili novo Upravo OUZD. Za predsednika je bil izvoljen urednik »Slovenca« Franc Krem-4tr .aa podpredsednika pa Leopold Jonke Matko Curk. Za predsednika nadzorstva ’|e> bil izvoljen Ivan Krvina, za podpredsednika pa inž. Franc Miklavc in Leopold Vestner. Rentni odbor tvorijo gospodje: 4r. Jeglič, Klanjšek, Majeršič, Kukoviča, gradbeni odbor pa predsednik Kremžar, Gologranc, Curk, Majeršič in Jonke.
Stanje naših aktivnih kliringov
Po zadnjem izkazu Narodne banke se je naš aktivni saldo v kliringu z Nemčijo povečal od 376 na 378 milijonov dinarjev. Na plačila je treba čakati natančno šest mesecev. Guverner Narodne banke se je odpeljal v Nemčijo, da doseže ugodnejšo ureditev klirinškega prometa z Nemčijo.
Terjatve proti Italiji so se zmanjšale od 184 na 176 milijonov dinarjev. Narodna banka ponovno opozarja naše uvoznik® blaga iz Italije, da morajo poravnati svoje dolgove in vplačati v kliring do 27, t. m. 30 % svojih dolgov, ostalih 70 % pa v dveh mesecih
Bolgarski klirinški dolg se ije povečal na 0.98 milijona Din. Na izplačilo je čakati 97 dni.
Turški klirinški dolg pa znaša 389.000 francoskih frankov in morajo naši izvozniki čakati na plačilo 36 dni.
Posledice sankcij v lesnem gospodarstvu Bosne
Izvajanje sankcij povzroča v lesnem gospodarstvu Bosne vedno težje posledice. Lesna podjetja so začela odpuščati delavstvo Tako je odpustilo podjetje »Ugar« 500 delavcev, podjetje bratov Feltrinelli 500 delavcev, »Vardar« 200 delavcev an manjše žage 300 delavcev. Skupno je izgubilo zaradi sankcij že 1500 delavcev zaslužek.
»Službeni list«
kr. banske |uprave dravske banovine z dne 21. decembra objavlja: Uredbo o davčnih in tukanih ugodnostih za hotelsko industrijo — Uredbi o izločitvi kraja G niža iz občine Kostanjevica in njlegovo priključitev občini Šent Jernej, ter o izločitvi kraja Grlinci iz občine Drbetinoi v občino Juršinci — Uredbo o podaljšanju roka iz § 74. zakona o ukoriščanju vodnih sil za podelitev dovolitve za naprave vodnih
mlinov jakosti do 15 bruto k. e. — Način plačevanja blaga, uvoženega iz Italije — Razne ratifikacije mednarodnih konvencij Razne razglase sodišč in uradov jter razne druge objave.
Občni zbori
IV. redni letni občni zbor Gostilničar ske pivovarne d. d. v Laškem bo dne 14. januarja ob 10. v hotelu Henke v Laškem. Ce ne hi bil občni zbor ob 10. sklepčen,
bo pol ure pozneje občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih delničarjev. Na vsakih 10 delnic odpade en glas. Delnice je treba založiti do 9. januarja pri Okrajni hranilnici in posojilnici v Laškem. Poleg rednih poročil jte na dnevnem redu tudi volitev 3 novih članov upravnega in nadzorstvenega sveta.
Dve pomembni 601etnici
Dne 19. t. m. ije praznoval svojo šestdesetletnico univ. prof. in bivši rektor ljubljanske univerze dr. Metod Dolenc. Za slovensko pravno zgodovino, za slovensko pravno znanost in za razvoj naše zakonodaje si je pridobil trajnih in neizbrisnih zaslug. S svojimi temeljitimi spisi pa si ije pridobil tudi priznanje tujega znanstvene-ga sveta.
Dne 23. t. m. pa je praznoval svojo šestdesetletnico univ. prof. dr. Ivan Prijatelj. 2e za časa svojega bivanija na Dunaju kot nameščenec v dvorni knjižnici je postal s svojimi eseji in študijami iz naše literarne in politične zgodovine duhovni vodja naše akademske mladine. Med vojno ije bil eden važnih členov v verigi mož, ki so aktivno delovali za naše osvobojenje. Po vojni je na ljubljanski univerzi bil pravi vodnik mladine, ki jo ije usposobil, da je objektivno prerajala naše politično življenje. Poleg tega je izdal celo vrsto literarno-zgodovin-skih del, ki so se odlikovala prav tako po edinstvenem briljantnem slogu ko po bogatosti in globočini idejne vsebine. Nova pota gledanja v naše politično življenje je odprl slovenski javnosti dr. Ivan Prijatelj, ki pa je kljub svojemu zaslužnemu delu doživel tudi marsikatero veliko razočaranje. Nijegov jubilej je zato tem svetlejše zapisan v zgodovini našega naroda.
Slovenska gospodarska javnost, ki se je vedno živahno zanimala za napredek slovenske znanosti, se s hvaležnostjo spominja zaslug obeh jubilantov za slovensko kulturo in slovenski narod.
Da bi nam bila še dolgo vrsto let ohranjena oba jubilanta: Dr. Metod Dolenc in dr. Iran Prijatelj!
•
Silvestrovanje v »Trg. domu«
f Ali ste že prečrtali pester prOgram,' ki ga je pripravila radijska oddajna postaja pod devizo »Staremu letu v slovo« in katerega bo oddajala iz velike dvorane Trgovskega doma. Vsi Slovenci širom sveta bodo poslušali in občudovali prenos petre-ga programa. Ker je čisti dobiček namenjen v socialne svrhe, je številni poset tega večera že sedajj zajamčen. Kdor si želi rezervirati mize, naj se obrne pravočasno in sicer najkasneje do 30. t. m. na telefonsko štev. 29-27. Vabljeni so vsi, ki žele preživeti Silvestrov večer v res dobri volji Uprava Združenja trgovcev
Od 3-5%
se Vam obrestujejo prihranki, ki jih naložite pri nas.
Pred zločinci
je zavarovan denar, ki se zaupa nam.
Nad 10.000 vlagateljev
štejemo v svoj krog.	\
Vabimo vani vse.
ki hočete vlagati v shranitev in obre-stovanje pri zavodu, za katerega jamči z vsem premoženjem in davčno močjo
Dravska banovina.
Kratkoročna potoiila
dajemo pod ugodnimi pogoji
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE
(prej Kranjska hranilnica) UUBUANA
Vesele božične praznike želi vsem naročnikom in prijateljem ter vsem, ki se trudijo za napredek slovenskega gospodarstva
»Trgovski list«.
jPeZzizcne vesti
Ker sta odstopila ministra Komnenorič in Bobič, je bila izvedena rekonstrukcija vlade ter je bil imenovan za ministra za socialno politiko in narodno zdravje ter za namestnika ministra za telesno vzgojo Dragiša Cvetkovič, za gradbenega ministra pa dr. Kožulj.
Zakon o počastitvi predsednika Ma3ary-ka je bil sprejet v parlamentu soglasno. Celo Henleinovi pristaši so glasovali za ta zakon, kar je zbudilo splošno pozornost. Tudi senat ije sprejel ta zakon soglasno.
Za angleškega zunanjega ministra je bil imenovan Eden, kar je očiten dokaz, da se bo nadaljevala politika sankcij proti Italiji.
Anglija je vprašala vlade Španije, Grčije, Jugoslavije in Turčije, če so pripravljene vztrajati na sistemu kolektivne varnosti in priskočiti Angliji na pomoč, če bi bila napadena od Italije. Od vseh balkanskih držav je prišel pritrdilen odgovor v prej ko 48 urah, kar je bilo v Londonu sprejeto z velikim zadoščenjem.
Angleške ladje, ki so se pred tedni umaknile v Atlantski ocean, da bi se na ta način zmanjšala napetost med Italijo in Anglijo, so se zopet vrnile v Sredozemsko morje.
Po mirovnih pogojih, ki jih je sestavil pred tremi meseci etiopski cesar, bi bil mogoč mir med Italijo in Etiopijo na tej podlagi: Aduo in Adigrat bi odstopila Eti-bpijaobdr*ifla 'f>a 'sveto mesto Aksum. Etiopija bi odstopila nadalje Itar liji velik del pokrajine Ogaden. Etiopija pa bi morala dobiti svoboden dostop do morja, in sicer v mestu Asab v Eritreji ali pa pristanišče Zeilo v angleški Somaliji. Etiopija bi končno dovolila naseljevanje vsem tujcem, vendar pa ne bi priznala Italiji nobenih posebnih predpravic.
Etiopska poročila poročajo o silnih bojih na severni fronti. Etiopci so predrli italijansko fronto na dveh mestih, prodrli do mesta Makale in po nekih vesteh tudi že zavzeli to mesto ter se zelo približali mestu Aksumu. Italijanska voijska se na vsej črti umika, ker je precej demoralizirana zbog neustrašenega prodiranja Etiop-cev,
Etiopsko uradno poročilo pravi, da je etiopska vojska na severni meji 19. t. m. zaplenila 10 tankov, 28 strojnic, mnogo municije in hrane ter ujela 700 Italijanov.
Tudi na južni fronti so dosegli Etiopci znatne uspehe. Pričakujejo, da se v Oga-denu v kratkem začne splošna ofenzivi Etiopcev.
Veliki fašistični svet, ki se ije sestal v sredo, je v soboto zaključil svoje zasedanje in sklenil, da bo Italija nadaljevala vojno proti Etiopiji, dokler ne doseže vseh svojih vojnih ciljev.
noie Kile za nai denar
Le naše res domače praške
ADRIA
Prihodnja številka »Trgovskega lista« izide zaradi božičnih praznikov v soboto, dne 28. decembra.
SLOVENIA-TRANSPORT
LJ UBUflNO . TELEFON 27.18
Mednarodni transporti
Prevzem transportov v inozemstvo in iz inozemstva — Reekspedicije na vseh postajah — Zastopstva v vseh tu- in inozemskih trgovskih in industrijski centrih — Informacije brezplačno
r® ena p s l ve _
Gradska štedionica v Zagrebu se odpovedala zaščite
Upravni odibor Mestne hranilnice v Zagrebu je na svoji seji z dne 19. t. m. sklenil, da se začenši z 28. decembrom ne bo •več posluževal uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov in so zato vse vloge na knjižice in na tekoče račune od 28. decembra dalje svobodne.
Da je mogla zagrebška mestna hranilnica storiti ta korak, je v veliki meri zasluga občinske uprave, ki se je potrudila, da je vrnila hranilnici znaten del svodih dolgov. Tudi v Ljubljani bi se moglo kaj več storiti za likvidacijo Mesine hranilnice. Tako bi btilo nadi vse priporočljivo, če bi mestna občina prodala vsaj one svoje nepremičnine, ki so deficitne, ter z izkupičkom odplačala del svojih dolgov.
Odlog plačil je dovoljen:
Posojilnemu in hranilnemu društvu pri
Sv. Emi za 5 let od 26. junija 1904 dalje. Obrestna mera za stare vloge po 2 in pol -odstotka.
Kmečki posojilnici in hranilnici v Št. Rupertu pri Mokronogu za 6 let odi 19. marca 1934 dalje. Obresta mera za stare vloge po 2 'in pol odstotka.
Italijanska zlata zbirka ni dala posebnega uspeha
Italijanski listi poročajo zelo malo o rezultatu od Italijanske banke vodene zlate akcije. Samo »Stampa« j« označila kot cilj vse akcije, da »e zibere pol milijarde zlata. To pa ni posebno velika vsota, ker je *aimo mesečni odtok zlata iz Italijanske banke večji. V mestih Genua, Turin, Md-lan, Rim in Neaj>elj so dosedaj zbrali vsega skupaj 33 q zlata. Na podlagi tega rezultata ibd se moglo sklepati, da bo vsa Italija zbrala 330 q, kar bo dalo pol mili-jarde lir. Zbirka poročnih prstanov bi mogla dati, ker se neizprosno zahtevajo vsi ti prstani, okoli 10 milionov prstanov, kar bi dalo 750 milijonov lir. Skupno bd torej dala vsa zlata akcija eno milijardo ia 350 imfcjonov lic. Nekaj pomoči bi torej zbirka le dala, saj jie zlata podloga Italiljanske t>anke padla že na dve in pol milijardi.
Položaj na londonskem trgu srebra
*e je nekoliko umiril. Londonski trgovci so izprevideli, da ne morejo več računati na ameriško podporo. Amerika kupuje srebro predvsem na Kitajskem in v Mehiki. Zato so v Lodonu mnenja, da je treba dopustiti znižanje tečaja za srebro do stopnje, ki je v skladu z izpremenjenimi razmerami. Tako bodo nastale zopet zdravo cene in ustvarjena bo podlaga za postopno ozdravljenje trga. Po mnenju strokovnjakov se more izvesti stabilizacija cen srebra na tečaju 19 do 12 penijev za unčo.
*
Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani obrestuje do nadaljnjega vloge na vložne knjižnice po 3% (brez dogovorjene odpovedi), vezane vloge pa po 4%.
Češkoslovaška narodna banka bo s 1. januarjem znižala obrestno mero. Obrestna
mera za menic© je znašala doslej 3 in pol odstotka, za loimbard pa 3% do 5'A%.
Češkoslovaška Deželna banka lomhar-dira klirinške terjatve čsl. izv oznikov proti Italiji, in siicer dovoljuje za eno liro 1-60 Kč predujma.
Po izkazu Francoske banke z dne 13. de-cembra se je njena zlata podlaga povečala za 6 na 65.911 milijonov frankov. Prvič po dolgem času izkazuje banka zopet dotok zlata.
f*a Mišem	i/	tujini
Les in lesni izdelki;
1309 — Liepaja (Latvija); hrastovi furnirji;
1310 — Tel-Av.iv; raznovrsten žagan les, funirji, zaklopke in deli zabojev;
1311 — Keichenhall (Bavarska): strešne deščice;
li*12 — Dunaj; držala (za peresa);
1313 — Groningan (Nizozemska): hrastovimi za pohištvo;
1314 — Rotterdam: bukov les (deske in lalve).
Deželni pridelki; >
1315 — Podmokly (Č&šl^slovaška); listje magnolije (okrasno cvetje);
1316 — Praga; okrasne cvetlice in
cvetje;
1317 — Berlin: razna semena, fižol, gra-horica in krma;
1318 — Hamburg; ponuja se zastopnik za kamilice, beladono (listje in koren), konjski zob (herba hyosciami), divji šipek, razna semena (mandlove peške, za gorčico in mak);
1319 — New York: ponuja se zastopnik za razna rastlinska olja;
1320 — Tel-Aviv: ponuja se zastopnik za suho povrtnino;
1321 — Mittelbiberach (Virtemberška): trs;
1322 — Berlin: predivo od konoplje in tulja;
1323 — Stockholm: okrasno cvetje nn rastline (rože, anemone, mimoze in nageljni;
1324 — Malta: vrbe in raznovrstni trsi;
1325 — Voorburg: zastopnik za hmelj;
1326 — Rotterdam: konserve iz para-, dižnikov.
Proizvodi živinoreje, perutninarstva in
ribarstva;	;	IS:
1327 — New York; ponuja se zastopnik za sirovo maslo;
1328 — Tel-Aviv: ponuja se zastopnik za kožne izdelke;
1329 — Hamburg; ponuja se zastopnik za mravljinčna jajca;
JO&OI
vseh vrsi-
fotografijah^
ali risbah.
iz vrš uje
najs&lidnejjfe
Alfiariia
ST*DEU
MU B LIAN A
DALMATINOVA 13
1380 — Solun: ponuja se zastopnik za svinjske ščetine in za drugo živalsko dlako;
1331 — Rotterdam: salame;
1332 — Amsterdam:	volna	za	blaziine;
1333 — Rotterdam: vino.
Industrijski proizvodi:
1334 — Tel-Aviv: ponuja se zastopnik za kuhinjsko posodo in elektrotehnične predmete;
1335 — Dunaj; pletene opanke in copate;
1336 — Ginneken (Nizozemska): testenine;
1337 — Tilburg (Nizozemska); zastopnik za testenine;
1338 — Maastrich (Nizozemska); zastopnik za testenine;
1339 — Rotterdam: testenine;
1340 — Amsterdam: zavese;
1341 — Amsterdam: ponuja se zastopnik za preproge in zavese;
1342 — Rotterdam: gojzerice.
Rudarski proizvodi;
1343 — Tel-Aviv:	ponuja se zastopnik za cement;
1344 — Malta: cement;
1345 — Rotterdam: apnenec.
Neka velika londonska tvrdka se zanima za naše polfabrikate in fabrikate, ki služijo naslednjim industrijam: električni, radijski, motorni, izdelovanju hladilnikov in podobnim industrijam.
Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1 številko, pod katero je blago navedeno« 2. točno označbo vrste blaga. 3- način ambalaže z ozirom na tržne uzance^ 4. količino razpoložljivega blaga, n ceno, Iranko naša meja ali cit pristanišče države, kamor naj, pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne Jamči.
Indijski trg se odpira Jugoslaviji
Beograjska angleška revijia South Slav Herald (Beograd, Knez Mihajlova 5) »poroča, da je prejela iz B»mbaya pismo, v katerem se zahtevajo informacije o možnosti izvoza jugoslov. proizvodov v Indijo. V pismu se naglaša, da bi mogla Jugoslavija v uvozu Indije zavzeti mesto Italije. Zlasti pa se zahteva direkten kontakt s tvrdkami, ki izvažajo naslednje predmete: oljčno olje, sardine in druge konzervirane ribe, konzervirano gnjat, sire, salame in konzervirane klobasice, makarone, jesih (vinski) itd.
Iz tega seznama se vidi, da se v Indiji zahtevajo baš ti predmeti, ki jih Jugoslavija more dobavljati. Ker ima Indija nad 300 milijonov ljudi, bi mogla Jugoslavija izvažati v Indijo prav znatne količine.
Vse ponudbe naj pošljejo jugoslovanski izvozniki na naslov; »Gozon«, Trading and Advertising Company, Clarke House, Wo-dehouse Ro*d, Bom*bay, India.
Inserate za novoletno številko »Trgovskega lista«, ki izide v torek, dne 31. decembra, sprejema uprava do
ponedeljka 30. t. m. opoldne.
| žleb cii? celici to ci/e
Kr. banska uprava razpisuje za <Mdajo gradbenih del za zgradbo železobetoiiskega moslu čez Savo pri žagi v Soteski I. javno pismeno ponudbeno licitacijo, ki bo j 2. januarja ob 11. v sobi 218 tehničnega oddelka v Ljubljani (Gajeva ulica). Podrobnosti na razglasni deski oddelka.
Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 31. decembra ponudbe o dobavi 2 kompletnih kontrolnih tračnic, 20CO držajev za krampe iu 2000 držajev za lopate.
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 2. januarja ponudbe o dobavi 800 kg strojnega, 600 kg cilindrskega in 800 kg vulkanskega olja, 300 kg tovotne masti, risalnih in pisarniških potrebščin (držala, tuš, ris. peres, sušilnikov, papir itd.); do 8. januarja o dobavi 15.000 kg portland cementa, 15 m gumijastega kab’a, gonilnega jermena in 2000 kg transformatorskega olja.
Direkcija drž. železnic Subotica sprejema do 31. decembra ponudbe o dobavi večje množine papirja.
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 2. januarja ponudbe o dobavi strokovnih knjig, 600 raznih strojnih vijakov, 78 m raznega železa, 22 izolatorjev, 30 kabelno-vih čevljev, 300 kg karbida in ponudbe za zavarovanje rudniških objektov in inventarja ter do dne 8. januarja o dobavi ročic in verig za zasekovalni stroj Korfmann.
Komanda pomorskega vazduhoplovstva v Divuljah sprejema do 3. januarja ponudbe o dobavi 20 aviatičarskih aparatov in rezervnih delov.
I Domu uposveiu
Na seji ministrskega sveta je bilo med drugim sklenjeno, da se odobri konvencija, ki ije bila sklenjena med našo monopolno upravo in češkoslovaško tobačno režijo. S tem je redna oddaja našega tobaka v Češkoslovaško zagotovljena za vrsto let. Nadalje je bilo sklenjeno, da se odkupne cene za tobak zviša jo. Mimogrede bodi omenjeno, da smo mi to že ponovno zahtevali.	.	• ,
Izvrševanje privatne zdravniške pfakse je bilo prepovedano zagrebškemu zdravniku dr. Karpatiju, ki je bil zapleten š zagrebško afero zaradi nedovoljene odprava plodov. Dva druga zdravnika pa -fto£|eta, pred disciplinski svet.
V Mostah pri Ljubljani je bila v nedeljo slovesno blagoslovljena nova cerkev, kt je-prva lesena cerkev v Sloveniji. ‘1 Dovoz jugoslovanskega hmelja v tranzitna skladišča v žatcu je letos dosegel 14.036 starih stotov ali 93 % vsega tujega dovoza v Zateč. Večina jugoslovanskega hmelja se je nato iz Zatca izvozila v Združene države Severne Amerike, znatne količine pa tudi na Japonsko.
Novi zagovornik marsejskih atentatorjev Berthon je prišel v Aix de Proveoce- in izjavil novinarjem, da še ni mogel proučiti obtožilnega gradiva proti atentatorjem, ker je preveč zaposlen s Stavijski|jevo afero. Nadalje je izjavil, da bo odvetnik Desbons (ki se je tako čudovito proslavil pri prvi razpravi), zopet sprejet v odvetniško zbornico. Jugoslovanska javnost bo pač sprejela to izjavo z velikim začudenjem.
v 9A urah b*,?a- ple8ira in ke-
LK 1 U\ Uldll raitno gnali obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domače penilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6.	Selenburgova ul. 3.
Telefon št. 22-72.
deal
ftf&jboljsi sivo ji I Vsak fcupec najboljša referenca! Tudi na ebrciie dobavi tvvdba
Tlie flex Co
Ustanovljeno leta 1906
Telefon
22~es
Efubljcmct
Gvadišče 1C
Telefon
22~€8
iha
Ustanovljeno leta 1906
Zahtevajte ponudbe!
C
Uadio zCiuhiiana
jjjiHji -ji mmm,
Steda, dne 25. dec.: 9.00 Harla solo —
9.45	Versko predavanje (ravnatelj Jože Jagodic) — 10 00 Prenos ir stolne cerkve v Ljubljani — 11.15 Slavnostni koncert, radijski orkester — 12.00 Čas, objava sporeda — 12.15 Božične pesmi raznih narodov (na ploščah) — 15.00 Wagn,er: Tannhau-ser (opera na ploščah) *— 15.40 Koncert vojaško godbe 40. pp. Triglavskega pod vodstvom Dr. Jovanoviča — 17.00 Božična igra; napisal Andrej Šuster Drabosnjak, priredil Niko Kuret, igrajo člani radijske dram. idiružine, režira ing. Ivan Pengov — 19 30 Nac. ura — 20.00 Čas, vreme — 20.10 Koralni zbori iz Bachovega Božičnega oratorija; Izvaja gl. dr. >Sloga« s spremljeva-
njem radijskega orkestra, dirigent Heri Syetal — Guilrnaut: Božični, ofertorij; orgle Winchesterske katedrale — 20.45 Čelo solo, izvaja Bogi Leskovic — 21.15 Koncert tamburaškega orkestra: Božične pesmi, vodi Karmelj Lojze — 22.00 Čas, vremenska napoved — 22.15 Radijski orkester.
Četrtek, dne 26. dec.: Kmečki trio (Gregorc Janko, Stanko Avgust, NachfOrg Fr.)
— 9.46 Versko predavanje (prior Valeri-jan Uča'k) — 10.00 Prenos iz cerkve sv. Cirila in Metoda — 10.50 Raha-Rajhenič: Pokljuka, suita; dr. Švara: Suita slovenskih narodnih; Osterc: Variacije na Schwa-bovo pesem »Slanica«, suita, izvaja radijski orkester — 11.30 Mladinska ura — 12.00 Čas, objava sporeda — 12.15 Plošče
— 15.00 Nagrajena in odkupljena dela iz letošnjega glasbenega natečaja: Gregorc:
t _! i i	:	M	—
V dolenjskih gričih; Jaki: Spomini naše mladosti, venček; Muser: Vaške pripovedke, venček narodnih. — 16.30 lija Alojzij: Mihovega Tineta sveti večer (bere Valo Bratip^ član Nar. gled.) — 17.00 Prenos lahke glasbe iz Nebotičnika — 19.30 Nac. ura — 20.00 čas, poročjity — 20.15 člani irad. dramske družine, Fantje na vasi in .kvintet na pihal^ »Hmtadra« — Petek, dne 27. dee.: 12.00 Uverture (plošče) — 12.45 Vremenska napoved, poročila — 13.0Q Čas, objava sporeda — 13.15 Plošče — 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji — 1800 Vredmotenje gospodinjskega dela (Minka Govekarjeva) — 18.20 Glasbene slike; (plošče) — 18.40 Naši kovinarji (Češncvar Slavko) — 19.00 Čas, vremenska napoved, poročila — 19.30 Nacionalna ura — 20.00 Prenos ia Zagreba:
Koncert zagrebškega kvarteta (Mirov, Grai, Arany, Fabbri) — 2^00 čas, vror menska napoved, poročila —
Sobota, dne 28. dec.: 12-00 Plošče —
12.45	Vremenska napoved, pciroCJ^ ___ 13.15 Plošče — 14.00 Vremensko porodu*, borzni tečaji — 18.00 Plošče — 16.40 Pb reča ^unapje politična vprašanja (dr. Alojr. zij Kuhar) — Ca§, vremenski nwo-; ved, poročila — 19.30 Nac. ura — 20.00 Prenos iz ljubljanska oper«, v I. odmoru
glasbeno
cmar Vdlko).
Induslriialci. fabrikanli, tnuivci!
Organiziram prodajo vsakega artikla po novem načinu. - Uvajam nove fahrika-cije. - Znamko za odgovor. - Dopise na upravo lista ped šifro »organizacija««
( Verlič (Josip, Ljubljancr.
lastnik tvrdke.
£ini. Krisper Coloniale
Tyvševa c. 31
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
reg. zadr. z o. za«.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
Ustanovljeno leta 1834
7 e l e I o n št. 22-H 3 Brzojavi .
Krisper coloniale
Veletrgovina bolonijalne in špecerijske robe V^lepražarna kave ~ MUni za dišave
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka ter vseh vrst mineralne vode ločna postrežbaI	Cemki	na	razpolago!
MERCINA 5
Glavno zastopstvo in samo-prodaja za Slovenijo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir
BRATJE PJATKIK, RADEČE
UUBUANA, KOLODVORSKA ULICA 3
, ko bodo domači denarni zavodi mogli zopet dajati
Krize bo konec,
nova posojila iz novih vlos
Zaupajte VaS denar
MESTNI HRANILNia UUBUANSKI
ki izplačuje nove vloge, vložene po 1.1953, neomejeno ter, jih obrestuje po 4 —5°/0
Vloge nad Din 400,0,00.000’— Rezerve Din 14,000.000*—
Trgovskem
Nudi po izredno tpzkih cpn;ih <aMa-konto. Strace.
journaln. ^"Inke »vn/kn. nianr uri j«» m a t n ^ k n I i-
i. i <• e. r i s a Irt «* t> I <> k e itd
■ JB<% SI za knjigoveznice, tovarne kuvert, kartonaže in ostalo industrijo,
M	za etiketiranje na papir,
mamSJmm m Ca les,-steklo, pločevino etc.
izdeluje v neprekosljivi kakovosti in dobavi po najnižjh cenah
"Sauinia**
Tacen - sr. v/cf nac# Uuhllano
Zahtevajte ponudbe!
Zahtevajte vzorce I
Veletrgovina kolonijalne in Špecerijske robe
clvon
Bjubljuna
"j \
Zaloga sv6že jrražene, kari e	»
mletih dišav in rudninske vode
Točna m solidna postrežba* — Zahtevajte cenik' —..................
B. ŽILIČ
UUBUANA. ttrfeva (. 11
poleg ..Figovca'4
nudi na drobno In na debelo
železnino, porcelan, stekle" nino, kompletne kopalne in straniščne naprave,
štedilnike, peči, vse gospodinjske in gospodarske potrebščine, okovje itd.
Hacoiaftc citaiie ,fatj&vsUi tist"!
	.%> , ipj 1 pl j 1 ifl-«3! it i1»< 1
	U lili
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za tr^ovsko-industrijsko d. d >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.