|P|leki kolporter (prodajalec sv. pisma) je
® ^ izložil svoje knjige na ulici nekega mesta
in jih ponujal vsem mimo hodečim. Nekateri
so jih radi kupovali, a drugi so vsako ponudbo
odklanjali, bodisi ker niso imeli denarja, bo¬
disi da takih knjig niso marali. Eden izmed
njih se je izgovarjal, da ne sme biblije imeti
in iz nje brati, ker je od duhovnega pastirja
prepovedana. Daši je bil kolporterju popolnoma
neznan, vendar se je ta začel ž njim pogo¬
varjati in imel ž njim sledeči razgovor.

Kolporter. Zakaj pa vam duhovniki prav¬
zaprav prepovedujejo brati sv. pismo?

Neznanec. Tega pa res ne vem.

Kolporter. Saj v drugih krajih se ljudstvu
priporoča, naj bere sv. pismo; in tudi vaš
gospod župnik ne more tajiti, da ni sv. pismo
pisano od svetih prerokov in apostolov po
naročilu in navdihnenju božjem. On sam mora
priznati, da je sv. pismo beseda božja in vir
krščanske vere.

Neznanec. To je že res, sam sem slišal,
da so to rekli goreči katoličani. Toda, kakor
sem že rekel, nam je tukaj sv. pismo pre¬
povedano; zakaj, to mi ni znano.

K. In hoteli bi to vedeti?

N. Seveda bi rad vedel.

K. Ali mi morete povedati, kako se to

4  —

strinja, da vaši duhovni pastirji proglašujejo-
tisto knjigo za besedo božjo in za vir krščanske
vere in vsako nedeljo iz nje pridigujejo in jo
vendar prepovedujejo brati? Ali se vam ne
zdi, da je to velika nedoslednost? Lahko bi
rekli vašemu gospodu: Ali se vaše učenje
ujema s sv. pismom ali pa se ne ujema. Ge
se vaše učenje ujema s sv. pismom, zakaj pa
se bojite, da se popačimo, ako bomo sami
tudi brali v sv. pismu ? Ge se pa vaše učenje
ne ujema s sv. pismom, potem je prav gotovo,
da je tisto učenje krivo.

N. To se mi zdi popolnoma resnično.

K. In vendar vam vaš duhovnik prepo¬
veduje brati sv. pismo?

N. Seveda.

K. Ali vam nikoli ni prišlo na misel, da
vam to prepoveduje zato, da bi ne spoznali,
da se njegove besede ne ujemajo z besedo
božjo ?

N. To sem si že večkrat domišljeval, a
misel ni še prepričanje; potem pa menim, da
je bolje, ako svojemu duhovniku zaupam, nego
bi ga sumničil.

K. Pa bi vendar ne hoteli verjeti več
duhovniku kakor samemu Bogu?

N. Tega pa ne.

K. Dobro, primerjajte torej njegove be¬
sede z besedo božjo in prepričate se, ali se
ujemajo ali ne.

N. Tega ne morem, nisem dovolj učen.

K. Znate li brati?

N. O, to pa vendar znam.

K. To vam bodi za zdaj dovolj; vzemite
torej tole biblijo in poiščite si stavke, katere
vam naznanim. Berite jih in takoj se prepričate.
Toda najprej mi še povejte,ali je vaš župnik
oženjen?

N. Kaj pa mislite? Saj menda veste, da
se naši duhovniki ne smejo ženiti.

K. Ali vam vaš župnik dovoljuje jesti v
petek in v postnem času meso?

N. Tudi to nam je prepovedano.

K. Dobro. Poiščite si v Novem testamentu
prvi list sv. apostola Pavla Timoteju, četrto
poglavje od prve do tretje vrste. Kaj tam stoji?

N. Tu stoji (bere): »Duh pa izrečno govori,
da bodejo v poslednjih časih nekateri odpadli
od vere, držeč se lažnjivih klatiduhov in nau¬
kov hudičevih, v licemerstvu lažigovornikov, za¬
znamovanih v lastni vesti, ki hranijo ženiti se
in mošiti in zapovedujejo zdrževati se jedil,
katera je Bog ustvaril za uživanje z zahva¬
ljevanjem vernim in njim, ki so spoznali
resnico * *).

*)  Bolj razumljiv prevod: Duh (sveti) izrečno
pravi, da bodo v poslednjih časih nekateri odpadli
od vere in poslušali zapeljive duhove in nauke hu¬
dobnih duhov, vsled licemerstva lažigovornikov, ki no¬
sijo znamenje (hudobije) v lastni vesti, ki branijo ženiti
se in možiti in zapovedujejo zdrževati se jedil, katera
je Bog ustvari), da jih z zahvaljevanjem (Bogu) uži¬
vajo verni in ti, ki so spoznali resnico.

— 6

K. Ali pa ne meri to prerokovanje na
vaše duhovnike?

N. Da, prav dobro, oni se ne ženijo in
prepovedujejo mestna jedila v nekatere dni;
zdi se res, kakor da bi sv. Duh s temi beseda¬
mi kazal ravno na nje. Vi torej mislite, da bi
se mogli duhovniki prav tako ženiti kakor
tudi mi?

K. Tudi na to vprašanje najdete odgovor
v sv. pismu. Poiščite si v istem listu sv. Pavla
tretje poglavje, drugo in četrto vrsto.

N. (bere): »Škof (predstojnik) treba da je
brez napake, ene žene mož , trezen, zmeren,
spodoben, gostoljuben, dober učitelj, ne pijanec,
ne pretepalec, nego krotek, ne prepirčen, ne
denarja lakomen, svoji hiši dober gospodar,
otroke strahujoč s vso spodobnostjo «. — Tega
ne bi bil mislil, da stoji v sv. pismu, da sme
biti duhovnik, celo škof, oženjen in imeti otroke!

K. Zdaj pa umevate, zakaj ne smete
brati knjige, v kateri so take reči pisane?

N. Umevam, a to ne more biti edini
vzrok one prepovedi. Mora tu biti še kaj,
drugega.

K. Seveda, so tu še drugi vzroki in
nekatere vam še naznanim. Cernu imate to
vrvico s črnimi kroglicami?

N. To je rožni venec; saj menda veste,
da nam je zapovedano moliti toliko oče-
našev in češčenasimarij, kolikor je kroglic
na tej vrvici. Obljubljeno nam je tudi, da za to.

7  —

dobimo od Boga vse milosti, katerih nam
je treba.

K. No, zdaj pa poiščite evangelj sv. Ma¬
tevža in berite v šestem poglavju sedmo vrsto.

N. (bere): »Kadar pa molite, ne govorite
mnogo, kakor pogani; kajti oni mislijo, da
bodo uslišani zavoljo obilnih besed svojih «.

K. V katerem jeziku se bere maša?

N. V latinščini.

K. Ali znate latinski?

N. Kaj pa še, ne znam.

K. Zdaj poglejte, kaj je pisano v prvem
listu sv. Pavla Korinčanom v štirinajstem po¬
glavju, v šesti in devetnajsti vrsti. Čakajte,
preberem vam to sam. »Bratje, če pridem k
vam (neznane) jezike govoreč, kaj vam bom
koristil? V cerkvi hočem rajši pet besed
govoriti s svojim umom, nego pa tisoč besed
v  (neznanem) jeziku «.

N. Priznavam, da se mi zdi popolnoma
pametno in pristojno, kar tu pravi sv. apostol
Pavel.

K. Potemtakem je vaš gospod župnik . . .

N. V zmoti je, v zmoti, nič drugače.

K. Pojdiva za korak dalje! S čim so
olepšane stene v vaših cerkvah?

N. S podobami svetnikov in svetnic božjih,
s kipi in sohami, ki predočujejo Kristusa, de¬
vico Marijo, svete apostole in dr.

K. In pred tistimi podobami poklekujete
in molite, je )i res? Poglejte pa, kaj je pisano

— 8  —

v drugi knjigi Mojzesovi, v dvajsetem poglavju,
v četrti in peti vrsti.

N. Tukaj stoji: »Ne delaj si rezane podobe,
tudi ne nobene podobe tega, kar je zgoraj na
nebu, kar je spodaj na zemlji in kar je v
vodah pod zemljo; ne moli jih in ne časti
jih:  kajti jaz sem Gospod, Bog tvoj itd«.

K. Koga kličete pri molitvi, da bi za
vas prosil pri Bogu?

N. Devico Marijo ali pa svetnika, ki je
moj patron.

K. Poglejte, kaj piše Pavel v svojem
prvem listu Timoteju, v drugem poglavju, v
peti vrsti!

N. »Tu piše: Eden je Bog, eden tudi
srednik med Bogom in ljudmi,  človek Kris¬
tus Jesus, kateri se je dal v odkupnino za vse«.

K. Kaj pa mislite o maši in kakšno
korist pričakujete od nje?

N. Sveta maša je nekrvava daritev Jezusa
Kristusa, katera zadobiva vsem, ki se je po¬
božno udeležujejo, pri Bogu odpuščanje grehov.

K. Potemtakem bi se Kristusova daritev
že blizu devetnajststo let vsak dan pri maši
ponavljala in bi bil Kristus na ta način že
miljonkrat in miljonkrat darovan od duhov¬
nikov pri maši?

N. Gotovo je bil, vsaj to tako razlagajo.

K. Prepričava se takoj, ali je to prav.
Berite v listu Hebrejcem, v devetem poglavju,
od 24. do 28. vrste!

- 9 —

N. Tu se pravi, da je »Kristus šel v
samo nebo, ne samega sebe večkrat darovat,
kakor višji  (izraelski) duhovnik vhaja v sve¬
tišče vsako leto s tujo krvjo (kajti sicer bi
bil moral mnogokrat trpeti od ustanovitve
sveta); sedaj pa se je enkrat prikazal po
žrtvi svoji v izhrisanje greha.  In kakor je
človeku namenjeno enkrat  umreti, po tem pa
bo sodba, tako se je tudi Kristus enkrat
daroval, da bi nesel mnogih grehe«.

K. Ali pa po vsem tem že razumete,
zakaj vam duhovniki prepovedujejo knjigo, v
kateri se nahajajo te in še druge reči?

N. Vem, kaj hočete reči, namreč da
duhovniki nečejo, da bi spoznali, kako njih
nauki nasprotujejo naukom sv. pisma. Po tem,
kar sem zdaj v tej knjigi bral, je za duhovnike
res nevarno, ako priprosto ljudstvo bere sv.
pismo. Toda glejte, jaz mislim takole: ko berem
jaz sv. pismo, si ga lahko napačno razložim
in vsled tega pridem v zmotnjavo; a duhovnik
je bolj učen in izobražen kakor jaz, radi tega
pa zahteva, da se držim te razlage, katero on
prizna za najboljšo.

K. Ali mar mislite, da je apostol Pavel
pisal svoje liste samo za duhovnike in učenike?
Ali ne veste, da v občinah, katerim je pisal,
niso bili » mnogi modri po mesu, ne mnogi
močni, ne mnogi imenitni«  (glejte I Korinč.
1, 26.). In vendar je apostol pisal vsem in
hotel, da bi vsi brali njegove liste: ako pa

— 10  —

niso znali brati, da bi beroče brate poslušali..
Glejte 1. Tesalonie. 5. poglavje, 27. vrsto:
»Rotim vas pri Gospodu, da se naj ta list
bere vsem svetim bratom «. Ne morete pač
trditi, da je to, kar so pisali apostoli, neraz¬
umljivo, a to, kar govore duhovniki, razum¬
ljivo; tudi ne morete reči, da znajo du¬
hovniki bolje učiti in resnico oznanjati, kakor
sveti apostoli ali sam Kristus. Ali menite, da
sta misel in pamet kateregakoli duhovnika
popolnejši kakor misel nebeškega Učenika, ki
je prišel iz naročja Očetovega, Gospoda
Jezusa Kristusa?

N. Ne, tega nikakor ne trdim, ampak imam
še eden važen ugovor, katerega vam ne smem
zamolčati. Na eni strani mi moj gospod župnik
strogo prepoveduje brati sv. pismo, na drugi
strani mi vi to vroče priporočate. Njega dobro
poznam, vas pa vidim danes prvikrat v svojem
življenju. Ali je varno in spodobno, da poslušam
tujega človeka, a ne onega, ki je že enkrat
moj vodnik in dušni pastir?

K. V tem imate popolnoma prav, da se
nečete zanašali na moje  besede. Jaz tega tudi
ne zahtevam. Saj sem le slab, grešen človek
in lahko se morem motiti. Tudi nisem bil
namenjen vas pregovarjati, naj poslušate mene.
Vabim vas le, da poslušate Boga in verujete
Njegovi besedi. On sam je svojim prerokom
in apostolom navdihnil misli, ki jih naj zapišejo,
in tako nam On sam govori po sv. pismu. Le

i

— 11  —

berite, kaj je o tem zapisano v dragem listu
Timoteju, 3. pogl., 16. vrsti.

N. (bere): » Vse pismo je od Boga na¬
vdihnjeno in koristno za uk, za svarjenje, za
opominjanje, sa vzrejo v pravici «.

K. Dobro torej premislite, dragi prijatelj,
kako boste ravnali. Ako zavrnete sv. pismo,
vedite, da ste zavrgli ne človeka, ampak bese¬
do in zapoved božjo.

Po teh besedah je neznanec pobesil oči
in — molčal.

Ljubi bralec, tudi tebi se ponuja beseda
božja, sveto pismo, in Bog hoče, da ga bereš
in se iz njega naučiš poti do izveličanja. Ako
pa tega nečeš, veljajo za te besede v evangeliju
sv. Janeza, 3. pogl., 19. vrsti: »Luč je prišla
na svet, ali ljudje so bolj ljubili temo nego
luč«. Če se pa odločiš brati sv. pismo in pro¬
siš Boga pomoči in razsvetljenja svojega duha,
najdeš v sv. pismu take tolažljive besede, da
ti ne bo nikoli dovolj poslušati in se veseliti
v njih. Le poslušaj: Sin človekov je prišel
iskat in rešit, kar je bilo izgubljenega.  —
Resnična je ta beseda in vsekakor vredna,
da se sprejme: daje  Kristus Jezus prišel
na svet rešit grešnike.  Luk. 19, 1; I Tim 1, 15 .

Sv. pismo ti pokaže, kako moreš dobiti
odpuščenje svojih grehov in začeti novo, Bogu
ugodno življenje. »Kajti greh ne bo gospodoval

nad vami, ker niste pod postavo (Mojzesovo),
nego pod milostjo« (Rimlj. 6, 14.). Ce se za¬
tečeš k Izveličarju, bo On po svoji milosti očistil
in obnovil tvoje srce, da boš ljubil Njega in tudi
svojega bližnjega in delal vse to, kar ti sicer
iz lastne moči ni bilo mogoče.

Zatorej, dragi bralec, beri sveto pismo,
beri ga pridno in pazljivo vsak dan. Beri ga
vseskozi in primerjaj stavek s stavkom, kajti
sv. pismo obsega svojo lastno razlago: kar je
na enem mestu nekoliko temneje povedano,
je zopet na drugem mesto razloženo jasneje
in obširneje. Ne pozabi pri tem prositi Boga,
ki v tisti sveti knjigi govori k tebi, naj ti po¬
maga po sv. Duhu, da njegove besede prav
razumeš in spoznano resnico zvesto izpolnjuješ.
Ne daj si v branju sv. pisma od nikogar braniti,
najsi je kdorkoli. Kajti noben človek na vsem
svetu nima pravice, da bi se vrival med te in
tvojega Boga. Nihče ti ne sme braniti iskati
in spoznavati resnico. Pomni, da moraš nekoč
račun dati pred Bogom sam zase ter da te
tam noben človek ne bo zagovarjal ali branil,
tudi duhovnik ne. Boga je treba bolj poslušati
nego ljudi. Ako ti kdo reče, da je treba du¬
hovnike poslušati in duhovnikom verovati, ker
je Kristus rekel: »Kdor vas posluša, mene
posluša«, temu povej, da to velja v prvi vrsti
sv. apostolom, katerih besede beremo v sv.
pismu in potemtakem ne moremo drugače
nego sprejemati besede sv. apostolov kot

13 ---

Kristusove lastne besede. Duhovnike treba le to¬
liko poslušati, v kolikor se njih besede ujemajo
z nauki Kristusa in Njegovih apostolov, nič več
in nič manj.

Bog ti daj svojo pomoč in milost, da se ti
uresniči obljuba Izveličarjeva: »Spoznali boste
resnico in resnica vas bo osvobodila« (Jan. 8,32.).

Dodatek.

Nekdo menda poreče:

Ni res, da rimskokatoliški duhovniki sploh
prepovedujejo brati sv. pismo. Ta prepoved se
tiče samo protestantskih prevodov sv. pisma, ki
so jih baje protestanti pokvarili. Saj imamo
vendar sv. pismo od Družbe sv. Mohorja!

Odgovor: Res je, da v prvi vrsti prepo¬
vedujejo brati ono sv. pismo, ki so ga izdale
svetopisemske družbe, katerih udje so večinoma
protestanti; a res je tudi, da rimskokatoliška
duhovščina ne vidi rada, ako priprosto ljudstvo
bere sv. pismo, četudi je izdano od katoličanov,
in da vobče razširjanja sv. pisma ne podpira,
ampak celo ovira. Svetopisemske družbe so voljne
tiskati in razširjati tudi rimskokatoliške prevode
sv. pisma in jih tudi deloma tiskajo (na pr. v
poljščini prevod Wuykov, v nemščini prevod van
Essov in Kistemakerov; tudi slovenske dele sv.
pisma, ki jih je izdala Britanska in inozemska
svetopisemska družba, sta uredila dva katoliča¬
na). Navzlic temu je nekoliko papežev zavrglo
in preklelo vse svetopisemske družbe.

— 14  —

Da svetopisemske družbe razširjajo po¬
kvarjeno in popačeno sv. pismo, nihče ne more
dokazati. Njih načelo je: tiskati in razširjati naj¬
boljše prevode sv. pisma brez vsake razlage,  ker
smatrajo sv. pismo samo za besedo božjo, raz¬
lago pa le za besedo človeško, in mislijo, da je
sv. pismo v stvareh, ki se tičejo izveličanja duše,
dovolj jasno in razumljivo, da tudi najpriprostej-
ši bralec vsaj toliko iz njega razume, kolikor mu
je treba, da veruje v Jezusa Kristusa in se po
tej veri izveliča. Rimskokatoliška cerkev pa za¬
hteva, da se s sv. pismom vred tiska tudi razlaga,
v kateri se besede sv. pisma, če je treba, na
različen način zasukujejo, da se le dobi tisti
zmisel, ki se najbolj strinja z nauki takoimeno-
vane nezmotljive cerkve. A tudi takega po
rimskokatoliško razloženega sv. pisma ne marajo
duhovniki razširjati, ker bi bistroumnejši bralci
lahko mogli spoznati, da ni razlaga povsem so¬
glasna s sv. pismom. Zatorej rajši dajajo ljudstvu
v nadomestilo: »Zgodbe sv. pisma«, »Evangelje
za nedelje in praznike« ali kake druge knjige.

Ob koncu osemnajstega in v početku de¬
vetnajstega stoletja je živelo v rimskokatoliški
cerkvi znatno število vrlih, pobožnih in učenih
duhovnikov, ki so bili prepričani, da branje sv.
pisma utrja kristjane v veri, brani pred prazno-
verstvom in neverstvom in jih vnema k pravi
pobožnosti in krščanskemu življenju po vzgledu
prvotne krščanske cerkve. Zato so se z neka-
erimi neduhovniki vred trudili za razširjanje

— 15 —

sv. pisma. Tudi med Slovenci je imelo to gibanje
svoje zastopnike, n. pr. Jurja Japelja, ki je izdal
vse sv. pismo brez razlage v slovenščini in ga
vroče priporočal priprostemu ljudstvu. A žal, to
gibanje je moralo v kratkem prenehati. Papež
in višji cerkveni dostojanstveniki ga niso pod¬
pirali, Se nasprotovali mu so; naposled pa je
Jezusova družba (jezuitje), obnovljena 1. 1814.,
preprečila vsako tako delovanje za razsvetljenje
ljudstva in v povzdigo prave vere.

Da rimska cerkev ne mara dati sv. pisma
v roke preprostemu ljudstvu, priča nam najbolj
zgodovina slovenskega naroda. Že črez tisoč let
so Slovenci pokorni in vdani otroci »sv. matere
cerkve«, a ta jim je za tisoč let dala le dve izdaji
celega sv. pisma:  prvo v osemnajstem stoletju
po Jurju Japelju (katerega so pa nekateri sumni¬
čili in mu nasprotovali) in drugo v devetnajstem
stoletju po ljubljanskem škofu Wolfu, katere si
pa ni mogel vsakdo preskrbeti, ker obsega šest
debelih zvezkov. Družba sv. Mohorja, ki je vse¬
skozi rimskokatoliška in bi lahko mogla izdati
sv. pismo po ceni kakor druge knjižice, izdaja
zdaj samo »Zgodbe sv. pisma« z obilo razlago.
Nihče torej ne misli, da imaš sv. pismo, če imaš
tiste »Zgodbe«; to je le boren nadomestek za sv.
pismo, s katerim bi se noben kristjan ne smel
zadovoljiti.

Rimski cerkvi vdani duhovniki govore ta¬
kole: Kristjan, veruj le nam, in vse bo dobro 1
Sam ničesar ne premišljuj, ker mi mislimo za te.

- 16

Ne vprašaj, ali je pot, po kateri greš, resnično
pot do izveličanja. Izroči se popolnoma našemu
vedenju, kajti nihče, tudi sv. pismo ne, ti ne more
bolje kakor mi povedati, kako boš izveličan. Čim
pokorneje poslušaš nas, tem večje zasluženje
imaš pri Bogu. Mi se ne motimo! Če mi pravimo,
da je kaj črno, in tebi se to dozdeva belo, le
veruj nam! Varuj se teh, ki hočejo omajati tvojo
vero v duhovnike; kajti kdor ne veruje duhov¬
nikom, ne veruje tudi Bogu. Nikar ne beri časo¬
pisov in drugih knjig, če se tudi sv. pismo ime¬
nujejo, ako niso potrjene od škofa; kajti s tem
storiš velik greh itd. ^

Dragi bralec, premišljuj vendar, ali je to
glas božji ali ne?

Natisnil A. Pokorny v Čeških Eude.icviaah.

00000445832