Bill Bryson je zaslovel kot avtor humoristiènih potopisov in poljudnih jezikoslovnih del. Bralcem se je izjemno priljubil njegov duhovit in lahkoten na- èin pripovedovanja in mnoge njegove knjige so postale med- narodne prodajne uspešnice. V Kratki zgodovini skoraj vsega se je prviè podal na podroèje zna- nosti. Po lastnih besedah je zra- sel v preprièanju, da je znanost izjemno dolgoèasna (za kar kri- vi tako uèitelje kot tudi uèbe- nike, ki jim ni uspelo v njem zbuditi `elje po znanju), obe- nem pa je ves èas po malem su- mil, da bi bilo lahko drugaèe. Tako ga je `e kot uveljavljenega pisca na dolgem letu prek Ti- hega oceana prešinilo, kako malo pravzaprav ve o svetu, ki nas obdaja. Takrat ga je zgra- bila »nehotena, a trdovratna nuja«, da bi se o njem pouèil. Odloèil se je del svojega `ivlje- nja posvetiti branju knjig in is- kanju »zavzetih, potrpe`ljivih strokovnjakov, ki bodo pri- pravljeni odgovarjati na mno- `ico izjemno butastih vpra- šanj«. Raziskave in zbiranje ma- teriala za knjigo so mu vzele tri leta, nagrajen pa je bil z med- narodnim uspehom knjige (prevedena je bila v 33 jezikov), ki so jo dobro sprejeli tako kri- tiki in bralci kot tudi znanstve- ni krogi. Ob izidu je prejela presti`no nagrado Aventis (Ro- yal Society Prize for Science Books, takrat imenovana Aven- tis Prize for Science Books) za najboljšo poljudnoznanstveno knjigo, leto pozneje pa še na- grado Evropske zveze za naj- boljše delo na podroèju popu- larizacije znanosti. Bryson se v svojem delu sprehodi po zgodovini velikih odkritjih na podroèjih fizike, geologije, kvantne fizike, astro- nomije, botanike, zoologije, mikrobiologije in genetike, do- takne se tudi nekaterih ekološ- kih problemov. Njegovo pisa- nje se odlikuje po tem, da vse- skozi uspe ohraniti zanimanje bralca in ga obenem celo zaba- vati, kar je verjetno marsikomu ob naštetih temah nepredstav- ljivo. Posebnost Brysonovega pisanja je v tem, da zna kom- pleksna in nepouèenemu bral- cu te`ko razumljiva dejstva predstaviti na razumljiv in za- nimiv naèin, ne da bi pri tem zašel v pretirano poenostavlja- nje ali netoènost. Te`ko bi naš- li primernejši vodnik po zna- nosti, saj se avtorjeva radoved- nost in navdušenje hitro izka- `eta za zelo nalezljiva. Knjiga ima svojevrsten èar, saj Bryson ne opisuje le znans- tvenih dognanj in (trenutno) uveljavljenih teorij, temveè se z enako mero zanimanja pos- veèa zgodbam o samih odkrit- jih in o znanstvenikih, ki so se do njih dokopali. Predstavi nam široko paleto ljudi, ki so krojili zgodovino znanosti, do svojih dognanj pa velikokrat prišli na zelo nenavadne naèi- ne. Tako se pred bralcem raz- grinja zgodba za zgodbo; neka- tere nam izvabijo smeh, nad drugimi se zgra`amo, pri tretjih soèustvujemo. Znanstveniki namreè niso (in niso nikoli bili) imuni proti zavisti in tek- movalnosti, bolnim ambici- jam, vèasih podlosti in celo ob- sedenosti, pogosto pa ekscen- triènosti in èudaškosti. Med sprehodom po zgodovini naj- veèjih odkritij spoznavamo glavne akterje – od Newtona prek Darwina do Cricka in Watsona, ki sta zaslovela z od- kritjem strukture DNK. Avtor ne pozabi na spregledane znan- stvenike, nekatere le malo pre- pozne s svojimi odkritji, dru- ge opeharjene za priznanje svo- jih zaslug. V tej pisani zbirki najdemo ljudi, ki so bili kljub genialnemu umu povsem ne- bogljeni, medtem ko so bili drugi nadarjeni oportunisti in manipulatorji; nekateri so bili strastno predani znanosti, dru- ge je bolj gnala `elja po slavi in denarju. Vendar avtor v `elji zabavati bralca ne podle`e skuš- njavi, da bi izpostavil le najbolj »pikantne« zgodbe. V knjigi najdemo tudi primere neomaj- nega poštenja, po`rtvovalnosti, zglednega sodelovanja in nese- biène pomoèi med znanstveni- ki. Kakor so nekatera odkrit- ja sad nakljuèja ali celo kraje, so druga posledica dolgoletne-   2 2 A, 3  &    & /B -  C A  5 A 4 A-&0 , '/1! E!#!# 8 /1! !" 5  # ga predanega dela, èesar avtor ne spregleda. Rdeèa nit knjige je poskus razumeti, kaj vse se je zgodilo od Velikega poka do zametkov sodobne civilizacije, na veè me- stih pa je izpostavljena (ne)ver- jetnost obstoja `ivljenja na Zemlji. Avtorja samo dejstvo èlovekovega obstoja fascinira in pribli`a se mu z mnogih vidi- kov: verjetnost za obstoj plane- ta, ki omogoèa nastanek `ivlje- nja, verjetnost ravno pravšnjih razmer, ki omogoèajo razvoj ravno take oblike `ivljenja, ver- jetnost za nastanek ravno take- ga èloveka z ravno tako kom- binacijo genov ... V njegovem razmišljanju ni pretirane sen- timentalnosti (v isti sapi se opomni, da je pogled z drugega zornega kota mnogo manj ro- mantièen – namreè, da se je `iv- ljenje paè prilagodilo obstoje- èim mo`nostim), v bralcu `e- li zgolj vzbuditi hvale`nost za lasten obstoj in ga ozavestiti o nevarnosti, ki jo ljudje predstav- ljamo za planet in celo za obstoj lastne vrste. Na veè mestih se us- tavi ob boleèe malomarnem in objestnem èlovekovem ravna- nju z lastnim planetom in z `iv- ljenjskimi vrstami, s katerimi ga deli. Vendar v misli, da se je èlo- vek šele dobro zaèel zavedati mo`nosti, da lahko s svojim rav- nanjem naredi svet lepši, zaèu- timo avtorjev optimizem in morda tudi enega od povodov za nastanek knjige. Dragocena Brysonova last- nost je, da v svojem pisanju ne daje prostora nobeni ideologiji. Dejstva podaja z dobršno mero duhovitosti in dobrohotnosti, tudi kritiènosti, nikoli pa po- smehljivosti ali nastrojenosti. Ne vsiljuje lastnega preprièa- nja kot nekateri drugi priljub- ljeni poljudnoznanstveni pis- ci, ki v svojem malikovanju znanosti vzvišeno in militantno nasprotujejo kakršnikoli reli- giji. Knjigo zakljuèi z mislijo: “Bili smo izbrani, od usode ali od bo`je previdnosti ...”. <3!!2# Christoph Steidl Porenta je bil rojen leta 1965 v Münchnu. Ustvarjalno pot zlatarja in srebrokovaèa je zaèel razmeroma pozno. Sprva se je izuèil za industrijskega mehanika, vmes nekaj èasa prodajal orodje za zlatarje in srebrokovaèe, nato pa krajši èas obiskoval trgov- sko šolo. Pri triindvajsetih letih je obiskal razstavo priznanega zlatarskega umetnika Re- neja Laliqua in se na mah odloèil, da `eli svoje `ivljenje posvetiti oblikovanju `lahtnih kovin. V uk ga je vzel mojster v benediktinskem samostanu v Würzburgu. Zlatarski izpit je opravil leta 1991, leto pozneje še srebrokovaškega. V Slovenijo ga je pripeljala ljubezen. Letos teèe petnajsto leto, odkar dela v Ljubljani kot samostojni oblikovalec na podroèju zlatarstva, srebrokovaštva in restavratorstva. So- deluje z vrsto muzejev in galerij, razstavlja v uglednih ustanovah v Sloveniji in v tujini. Z `eno in štiriletno hèerko `ivi na Gorenjskem.