■ rado
I z h a J a Tinko
Ctnei Letno din 82 -din 16 —, četrtletno din
zemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun itevllka 10.603
polletno 9 —, tno-
LIST LJUDSTVU V POUK tN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo in npravnlStvot Maribor, Koroška 5. Telefon 91-18
Cen« lnaeratom: Cela atrai din 2000 —, pol strani din 1000 — četrt strani din 800'—, 'It stran din 200—, «/»• strani din 125-MaU oglasi vsaka beseda din 1 —
Hitler za nespremenlfliost mej med Nemdfo in Jsgosla?!!®
Na drugeim mestu poročamo o najveličastnejšem sprejemu našega knežjega para ob priliki uradnega obiska ▼ Berlinu. Prvi večer je priredil kancler Hitler kne-zu-namestniku Pavlu in kneginji Olgi na čast slovesno večerjo, na kateri je v na-pitnici slovesno zagotovil stalnost razmejitve med veliko nemško državo in Jugoslavijo s sledečimi besedami: »Ker smo po zgodovinskih dogodkih postali sosedje in dobili skupne meje, postavljene za vedno, v to verujem toliko Milj, ker bodo čvrsto zasnovani odnofiaji zaupanja med Nemčijo in Jugoslavijo zagotovili ne samo trajen
mir med našima dvema ljudstvoma in državama, temveč bodo razen tega predstavljali tudi temeii pamirjeaja za našo vznemirjeno celino. Ta mir je medtem tudi cilj vseh onih, ki so pripravljeni opravljati zares tvorno delo. Gojim upanje, da bo Vaše kr. Visočanstvo za časa svojega ¡kratkega bivanja v Nemčiji dobilo jasno sliko o delovni in miroljubni volji nemškega naroda, ki nima nobenega drugega cilja kot to, da ohrani podlago svojega obstanka in svojih naravnih pravic ter da gre z neutrudnim delom varni bodočnosti, ki je našla svoj mir, nasproti.«
Precis. flaHe In predi senata na gelawsfiem (anern
Pod pokroviteljstvom bana dr. Marka Natlačena se je vršil zadnjo nedeljo v Ljubljani prvi tabor Jugoslovanske delavske zveze. Tabora se je udeležil in je bil glavni govornik predsednik vlade Dra-giša Cvetkovič, nas voditelj in predsednik senata dr. Anton Korošec, gradbeni minister dr. Miha Krek, trgovinski minister Jevrem Tomič, trije senatorji, več slovenskih poslancev, razni odličniki in delavske množice. S tabora v veliki dvorani hotela »Union« so bile poslane vda-nostne brzojavke kraljevskemu domu. Glavna govornika sta bila predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in naš voditelj dr. Anton Korošec. Predsednik vlade in predsednik državne strokovne delavske organizacije je govoril o socialnem delu vlade in ugotovil, da šteje pred trend teti usta-
novljena Jugoslovanska delavska zveza »Jugoras« že 180.000 članov. Predsednik senata in naš voditelj dr. Anton Korošec je v svojem govoru izrazil veselje nad tem, da so dobri in prijateljski odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo zagotovili obema državama trajen mir in da je velika Nem< ia pripravljena ozirati se na svobodo naše države, r.r njeno neodvisnost in tudi na meje, ki nas vežejo v trajnem sosedstvu. Glede sporazuma s Hrvati ali prav za prav v zvezi o sporazumu se je dotaknil g. dr. Korošec oeebe dr. Vladka Mačka in rekel, da dr. Maček ni samo dober Hrvat, ampak tudi dober Slovan in ne pozna bližjih bratov kakor so mu Srbi in Slovenci. Dr. Korošec oeni dr. Mačka, visoko misli o njem in ni obupal nad sporazumom, do katerega bo le prišlo.
flaia nesreča angleške podmornice
V	zadnji številki smo poročali o hudi nesreči, katera je doletela ameriško veliko in novo podmornico »Squaius«. Javnosti po vsem svetu so še v živem spominu težavna in z največjo napetostjo spremljana reševalna dela Američanov, že je zadela hujša nesreča angleško podmornico »Thetis«. Imenovana podmornica se je dne 1. junija 100 km od pristanišča pri Birken-headu med vajo potopila, a potem se ni več dvignila.
V	podmornici je bilo okrog sto cseb, in to častnikov, mornarjev in strokovnjakov ladjedelnice, v kateri je bila podmornica pravkar zgrajena. Mornariško poveljstvo v Londonu je dalo takoj povelje, da morajo letala in vojne 'adje iskati mesto, kjer je podmornico zadela nesreča. Prvi dan niso mogli ničesar ugotoviti.
Šele 2. junija proti jutru je prišla torpe-dovka »Brasen« na kraj nesreče. Poklicala je na pomoč druge ladje, med njimi dve veliki podmornici, da sta dajali stisnjeni «rak, potreben za reševanje, ter takoj pri-
čeli s pookusi, da bi prišli v stik s podmornico in s posadko. Torpedovko je obvestilo eno od številnih letal, ki je našlo na površju signalno bojo, katero so spustili iz podmornice.
Podmornica »Thetis« je počivala na dnu 25 milj od Liverpoola m v globini nekaj nad 7 metrov. Ker je bilo morje nemirno, se je reševalcem šele po dolgih poskusih posrečilo priti do potopljene ladje, in sicer s pomočjo Davisovih reševalnih priprav. Izumitelj aparata je bil tudi sam pri reševalcih.
Iz potop1 ;'ene podmornice so najprej potegnili kapitana Orana in poročnika Wo-odsa in še štiri druge. Od šestih rešenih so trije umrli.
Ob začetku reševanja je bila vsa posadka zdrava ter čila. Po 18 urnem reševalnem delu Je podmornica »Thetis« popolnoma zginila pod vodo in se nahaja na dnu morja tako, da je sprednji del zarit v dno. Reševalna dela niso uspela in se je zadušilo v trupu podmornice nad 90 ljudi.
PrllolclisMi mm ? Periins
Prvi teden meseca junija pomenja važno razdobje v razvoju medesebojnih odnoša-jev med Jugoslavijo in Nemčijo. Med obema sosednjima državama vlada odnos resničnega prijateljstva, katero je dobilo nov krepak izraz in svečano potrditev povodom službenega obiska kneza-namestnika Pavla in njegove soproge kneginje Olge * Berlinu. Sosednja velika država je sprejela našega kneza-namestnika, kakor se js to nedavne zgodilo tudi v Italiji, g takšnim sijajem in s takšnimi dokazi simpatij najširših krogov nemškega ljudstva, da smo teh važnih pojavov v resnici veseli Obisk kneza-namestnika kot najvišjega predstavnika naše države je vzbudil največjo pozornost ne samo v naši in nemški državi, marveč tudi v vsej svetovni javnosti. Z zadovoljstvom moremo ugotoviti, da je ta pozornost za našo državo zelo častna. Dokazuje namreč, da naša država ni kakšna količina bres mednarodne vrednosti, temveč da je sila, ki je velikega pomena za ohranitev miru in reda na Balkanu in v Podonavju. Ta pomen daje naši državi njena važna zemljepisna lega, življenjska svežost in silnost njenega zdravega, delavnega in hrabrega ljudstva in pa razborita in dosledna zunanja politika pristojnih državnih činiteljev pod modrin? vodstvom, kneza-namestnika.
Glavni nagib, ki vodi našo zunanjo politiko in vse njene ukrepe, je obramba življenjskih interesov naše države in njenega ljudstva. Ne samo veliki, marveč tudi mali narodi imajo svoje življenjske prostore, v katerih morajo braniti in pospeševati svoje življenjske interese. Ta vrhovni vidik naše zunanje politike nam narekuje glavna načela, ki jih hočemo uresničiti ter tudi srečno uresničujemo: neodvisnost, nevtralnost in miroljubnost. Naša država noče biti in tudi ne sme biti zgolj sredstvo za druge, ki bi ee hoteli nas posluževati v samopašne namene. V politiki velja načelo pravičnosti: Kakor ti meni, tako jaz tebi. Ce hočejo druge države doseči lastne koristi iz razmerja do nas, smo tudi mi na istem stališču, kar se tiče našega razmerja do njih. In prav v tem je zdravost in trdnost naših odnošajev do Nemčije: vzajemnost gospodarskih, kulturnih in političnih interesov. V tem pogledu je naš zunanji minister dr. Cincar-Markovič pred svojim obiskom v spremstvu kneza-namestnika v Berlinu objavil v nemških listih članek, ki v njem izjavlja: »Jugoslavija ima polno zaupanje v zagotovila, ki jih je dobila z nemške strani glede nadaljevanja politike prijateljstva v popolnem spoštovanju jugoslovanskih interesov.« Svečano je to zagotovilo obnovil kancler Hitler v svoti zdravici v čast kne-
zu-namestniku. Poudaril je velik pomen medsebojnega prijateljstva za obe državi, ki sta po zgodovinskih dogodkih postali sosedi ter imata skupne meje, ki so, tako je g. kancler še posebno naglasll, postavljene za vedno.
Poudariti nam je tudi nekaj, kar je prišlo o priliki jugoslovanskega (službenega obiska v Berlinu do izraza v nemški javnosti in zlasti v nemških časnikih, nekaj, kar more tudi nekatere plašljivce In malo-dušneže napolniti z zavestnim zaupanjem. In to je prijateljska želja Nemčije, da bodi Jugoslavija urejena, neodvisna in močna država. Iz službenih nemških krogov je izšla ta-le izjava: »Nemčija vidi v edinstvu in v kompaktnosti (strnjenosti) jugoslovanske države in jugoslovanskega naroda stvarnost, ki je za red na jugovzhodnem koncu Evrope in za mir v Evropi enako potrebno jamstvo, kakor je za novi red na evropski celini potrebna kompaktnost nemškega rajha v njegovem življenjskem prostoru.« Torej strnjena, jedrnata in krepka Jugoslavija! To je pravilno načelo mednarodne politike, ki vzbuja zaupanje in ki je tudi najboljša podlaga za ureditev mednarodnih odnošajev v obče in med sosednjimi državami posebej.
Če ena vzajemnostna točka med Nemčijo in med nami je, ki jo je treba ob tej priliki naglasiti. To je vzajemnost v vprašanju narodnih manjšin. Nemški narodni socializem se budno zanima za nemške narodne manjšine v drugih državah ter jim naklanja posebno skrb. Po načelu vzajemnosti ne more biti Slovencem in našim srbskim in hrvatskim bratom v naši državi sabranjeno, da se interesiramo za usodo koroških Slovencev, ki sedaj živijo kot nad vse zvesti nemški državljani v sklo-
m$ drlavBi obl§n ¥ Berlinu
Knez-namestnik Pavle in kneginja Olga sta se odzvala povabilu nemškega kanclerja Hitlerja In sta odpotovala 30. maja zvečer v Berlin na državni obisk. V njunem spremstvu je bil tudi zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič.
Pred prihodom jugoslovanskih gostov je izdal nemški propagandni minister dr. Gobbels na Berlinčane poziv, da pozdravi vse berlinsko prebivalstvo z največjim navdušenjem kneza namestnika prijateljske jugoslovanske države ter njegovo soprogo kneginjo Olgo. Od četrtka 1. junija do ponedeljka 5. junija do odhoda knežjega para naj Berlin tone v morju nemških in zastav prijateljske Jugoslavije.
Sprejem v Berlinu
Naš knežji par je bil deležen prvega pozdrava na mali železniški postaji v Po-droščici na Koroškem ob koncu dolgega predora skozi Karavanke. Postaja je bila vsa v nemških ter jugoslovanskih zastavah. Visoka gosta so pričakali zastopniki »etmških civilnih oblasti in množica ljudstva. Prihod vlaka s knežjim parom je pozdravilo zbrano ljudstvo z mogočnim vzkli-kanjem. Skupina narodnih noš je podarila kneginji Olgi štiri šopke, častna vojaška četa je izkazala čast med Igranjem jugoslovanske himne.
Veličasten sprejem je bil prirejen v nem-Žkem prestolnem mestu v Berlinu že na kolodvoru ob izstopu iz posebnega vlaka 9to pot Štirih popoldne junija.
pu velike Nemčije, če vzporedimo po načelu enakosti in vzajemnosti položaj nemške narodne manjšine v Jugoslaviji s položajem koroških Slovencev, se nudi opazujočemu očesu na prvi pogled občutna razlika. Naša država ne odteka nemškim manjšinam potrebnega varstva, marveč vestno izpolnjuje vse svoje tozadevne dolžnosti. Koroški Slovenci pa bo brez vsake slovenske javne in zasebne šole. Slovenska narodnost torej ni pri pouku in vzgoji, kakor bi bilo potrebno, zaščitena, marveč je v nevarnosti, da jo šolstvo povsem uniči. Tej svrhi tudi služijo nemški otroški vrtci, ki se med slovenskimi otroki ustanavljajo v vedno večjem številu. Narodni socializem načelno odklanja in obsoja vsako raznarodovanje kot nekaj nemoralnega, ker hoče ustvariti nekaj, čemur se narava protivi. Toda tisti elementi na Koroškem, ki so uganjali v predvojni in povojni Avstriji načrtno ponemčevanje slovenskih ljudi, niso tudi po priključitvi Avstrije Nemčiji spremenili svojih nele-pih nakan. Mesto da bi ti ljudje, ki žive v obmejnem pasu med Nemčijo in Jugoslavijo, utrjevali most prijateljstva med tema sosednjima državama, pa ravnajo povsem drugače. Naj bi vrhovno vodstvo nemškega narodnega socializma tem nosilcem nekdanje krivične avstrijske miselnosti, ki se je preživela in bi se morala preživeti tudi v pogledu obstoja In razvoja koroških Slovencev, onemogočilo njihovo neprijateljsko delo ter jim poklicalo energično v spomin, da velja prvo načelo narodnega socializma, to je narodnostno načelo, tudi za koroške Slovence. To bi mnogo doprineslo k vsestranski poglobitvi in utrditvi prijateljstva med Nemčijo in Jugoslavijo.
K prvemu sprejemu in pozdravu se je pripeljal kancler Hitler s člani vlade. Pri izstopu je stisnil knežjemu paru roko Hitler, nato maršal Goring, njegova soproga je počastila kneginjo Olgo s šopkom. Po prvih pozdravih so zaorili navdušeni klici Hitlerjeve mladine s fanfarami. Pred postajo se je zbrala tisoč in tisočglava ljudska množica, ki je pozdravila z viharjem navdušenih klicev knežji par s spremstvom. Knez namestnik in Hitler sta obšla ob zvokih jugoslovanske himne častne čete, ki so bile sestavljene Iz pehote, mornarice in letalstva.
Izpred kolodvora se je razvil dolg sprevod avtomobilov. Prva sta se peljala knez in kancler Hitler, v drugem avtomobilu kneginja, za njo pa ostali naši In nemški dostojanstvenild. Na vsej poti je stala nemška vojska v špalirju, za njo pa ljudske množice.
Sprevod se je ustavil pred dvorcem Bel-levue, M je odločen knežjemu paru v bivanje. Gradič je danes prebivališče gostov nemške države.
Pri sprevodu, ki je bil tako veličasten, kakor ga Berlin še ni videl, je sodelovalo poleg več stotisoč ljudi 70.000 članov Hitlerjeve mladine, sa red je skrbelo okoli 30.000 SA (napadalni oddelki). Vojska, ki je delala špalir od kolodvora do gradu Bel-levue, tu ni všteta.
Po sprejemu Ob 17. uri se je pripeljal knez namestnik med manifestacijami prebivalstva v kanc-
lersko palačo. Tam mu je skazala častna četa vladarske časti, nakar se je podal visoki gost h kanclerju na pol ure trajajoči pozdravni obisk.
Nato se je vrnil knez v dvorec Bellevue, kjer ga je kmalu obiskal kancler Hitler, Kneginji Olgi je kancler pri tem obisku izročil visoko odlikovanje nemškega Rdečega križa. — Zvečer je Hitler priredil v kancierski palači slovesno večerjo, katere so se udeležile najodličnejše nemške politične, vojaške, strankine in druge osebnosti, spremstvo kneza-namestnika, diplomati itd. Najvažnejši trenutek, na večerji je bil, ko sta kancler Hitler in knez-namestnik Izmenjala pomembni napitnici. Kancler Hitler je v svoji napitnici dal svečano zagotovilo, da so meje med Nemčijo ln Jugoslavijo postavljene za vedno.
Knez-namestnik je v svoji napitnici izrazil veselje nad Hitlerjevim ponovnim slovesnim zagotovilom, da velika nemška država prav tako želi ohraniti in okrepiti prijateljsko sodelovanje z Jugoslavijo in je pripravljena ozirati se na njeno svobodo in neodvisnost, kakor tudi na meje, ki nas od preteklega leta dalje vežejo s trajnim sosedstvom.
Počastitev padlih in poldrugo uro trajajoča vojaška parada
Dne 2. junija je položil knez-namestnik ob pol desetih predpoldne ob navzočnosti mnogoštevilnih državnikov, vojaških osebnosti in strankinih voditeljev na spomenik padlim vojakom venec. Za tem je prisostvoval poldrugo uro njemu na čast prirejeni vojaški paradi, pri kateri je sodelovalo letalstvo, mornarji ter vse vrste kopnega orožja s tanki.
Drugi dan obiska našega knežjega para v nemški prestolnici sta zaključili slavnostna predstava v državni operi in slavnostna večerja v palači državnega kanc-lerstva. Za časa večerje je stala ves čas pred palačo velika množica in je vzklikala Hitlerju ter njegovim gostom.
V Berlinu 3. junija
Po programu sta knez namestnik Pavle in kneginja Olga 3. junija prvič zapustila Berlin. Pri sprejemu pri berlinskem županu Lippertu se je knez namestnik Pavle s kneginjo Olgo vpisal v zlato knjigo mesta Berlina. Ob 11 se je knežja dvojica v spremstvu nemškega ministra Meiss-nerja in njegove soproge odpeljala v Pots-dam, kjer je knez Pavle položil venec na grob Friderika Velikega. V novem dvorcu v Potsdamu je kneza namestnika in kneginjo Olgo sprejel in pozdravil nemški zunanji minister von Ribbentrop s soprogo. Von Ribbentrop je priredil v novem dvorcu tudi slavnostno kosilo, po katerem so se gostje odpeljali v Schwanen-wert, kjer je popoldne priredil čajanko nemški propagandni minister dr. Goebbels s soprogo. V Berlin se je knežja dvojica vrnila proti večeru, nakar je bila slavnostno večerja v hotelu »Kaiserhof«. Na tej večerji je bil tudi kancler Hitler.
Eorpulentnlm ln mišlčastim, pri katerih se po-kazujejo znaki raznih težav zaradi nezadostnega Izločevanja sokov, lzborno pomaga večtedensko. pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje.
R<g. po min. IOC. pol. In s. idr. S-br. 13.485. 25. V. IS.
I25 raznih držav
Končni izid volitev na Madžarskem. Poročali smo že, da so se vršile na Madžarskem parlamentarne volitve za binkoštne praznike in je odnesla vladna stranka zmago. Slika končnega volilnega izida je tale: vladna stranka 180, združena krščanska stranka, ki je bila podpornik vlade 3 in desničarske radikalne skupine 43. Nadalje stranka malih kmetov 14, meščanska liberalna stranka 5, socialni demokrati 5, izven stranke 2. Naknadne volitve bodo v osmih okrožjih. Na lani novembra Madžarski priključenem ozemlju ni bilo volitev, ker še niso sestavljeni volilni imeniki za te kraje. V novem parlamentu bodo iz priključenih krajev tudi še vsi poslanci in senatorji, ki so bili izvoljeni za časa češkoslovaške vlade.
Nemčija in Danska sklenili ncnapadalno pogodbo. Zadnjega maja je bila v Berlinu podpisana iz dveh členov obstoječa nena-padalna pogodba med Nemčijo in Dansko.
Francoskim socialistom prepovedano sodelovanje s komunisti. Francoska socialistična stranka je imela zadnje dni v Nan-tesu svoj letni občni zbor, na katerem je prišlo do dva dni trajajočega obračunava-
nja med znanim Leonom Blumom, predsednikom stranke, in generalnim tajnikom stranke Faureom. Faure je zahteval prepoved sodelovanja socialistov pri kateri koli komunistični organizaciji. Prišlo je do glasovanja, pri katerem je bil s 5490 glasovi proti 1761 sprejet sklep, da je odslej prepovedano članom socialistična stranke sodelovati s komunisti pod firmo kake ljudske fronte, Beležena prepoved je Juda Bluma tako presunila, da je takoj obolel.
Fotografija pomorskega oboroževanja Anglije. Anglija se hoče na morju tako oborožiti, da bo z najmodernejšimi bojnimi ladjami lahko osigurala meje svojega ogromnega svetovnega vladarstva. V teku zadnjih dveh let so pustili zgraditi Anglež 75 vojnih ladij za 18 milijard dinarjev. Zdaj je v gradnji devet bojnih ladij, za katere bodo izdali 13 milijard dinarjev. Od teh devetih ladij jih bo pet po 35.000 in štiri po 40.000 ton. V načrtu je še velikan z 48.000 tonami ter nosilca letal s 33.000 tonami, osem težkih rušilcev, štiri podmornice, deset ladij za polaganje min ter več pomožnih vojnih ladij.
Kongres Kristusa Kralja v Ljubljani od 25. do 30. julija bo veličastna verska manifestacija. Naznanilo o kongresu je našlo v inozemstvu nenavadno velik odmev. Prijavilo se je nad 13.000 inozemskih udeležencev. V prav obilnem številu pridejo naši slovenski izseljenci, ki so razkropljeni po raznih delih sveta. Najavljeni so iz inozemstva posebni vlaki, ki bodo pripeljali udeležence, tako iz Švioe, iz Italije, iz Francije, Belgije, Holandije, Madžarske in Poljske. Naznanjene so tudi večje skupine iz Španije, Romunije, Afrike in Južne Amerike. V obilnem številu bodo na kongresu zastopani zlasti bratje Cehi. Najavljenih je namreč že 500 odličnih Cehov iz vseh delov Češke in Moravske. V velikem obsegu se vršijo na Hrvatskem priprave za čim številnejšo udeležbo Hrvatov na slavju Kristusa Kralja v Ljubljani. Gospod zagrebški nadškof -!r. Stepinac je poveril nalogo zbiranja udeležencev hrvatski Katoliški akciji, ki je v to svrho že razvila obsežno propagando. Radujemo se, da se bomo mogli z brati Hrvati v slovenski prestolnici pokloniti Kristusu Kralju ter priporočati naša katoliška naroda varstvu in vodstvu Kristusa Kralja.
Brezverne šole so največja nesreča za mladino. To velja za vse šole, naj jih vodijo framasonsko-meščansld ali pa socialistični brezverci. Ako katoliška cerkev obsoja te šole ter svari pred njimi kot pred največjim zlom, se njene besede ne upoštevajo, češ, da so nestvarne in pretirane. Dejstva pa dokazujejo, da je cerkveno svarilo povsem upravičeno. Brezverne šole so v resnici največje zlo, kar dokazujejo sadovi, ki jih rodijo. Vzemimo za primer državne šole v Mehiki. Šolstvo v Mehiki je skozinskoz prešinjeno s socialističnim duhom. Kakšna mladina pa prihaja iz teh šol, dokazuje statistika mladinskih zločincev. Leta 1937 je prišlo na vsakih milijon prebivalcev umorov in hudih zločinov: i Angliji 4, v Nemčiji 14, v Italiji 20, ^Ze-
dinjenih državah 83, v Mehiki 437. Tega je kriva socialistična šola in država sama. Državna oblast namreč pušča ničvrednemu in spolzkemu tisku popolno svobodo. Pri večjih šolah so nalašč zaradi številne mladine postavljene prodajalne za časopisje. Nezrela in zapeljana mladina seve-
$e govori
vendar to merodajna samo dejstva.
«n dejstvo je, da ni A s p 11 i n a bfei •»Bayer«-jevega krila.
ASPIRIN
tablete
">e»w ng. pod S.	32Î08 ci t ti 19»
da hlasta po tako »poučnem čtivu«, Ker hoče biti »zrela«. Ta mladina je v resnici zrela, toda za vse drugo, samo ne za to, kar tvori podlago državnega občestva: za poštenost, značajnost, življenjsko resnobnost.
★
Duhovne vaje za dekleta bodo v Domu duhovnih vaj v Celju pri Sv. Jožefu od 8. do 12. julija in od 5. do 9. avgusta. Začetek vsakokrat ob šestih zvečer, konec pa zadnji omenjeni dan zjutraj.. Oskrbnina znaša za vse dni 75 din Prijavita se na: Vodstvo duhovnih vaj, Celje, Sv. Jožef. — Duhovna vaje, ki jih bodo vodii; gg. misijonarji, toplo priporočamo.
Wmlmîiû		pen	ûtmiï umri
V 74. letu je Vsemogočni poklical k sebi po daljši bolezni 4. junija g. Karla Pre-sker, župnika v Šmartnem ob Paki in dekana braslovške dekanije.
Rajni se je rodil 29. oktobra 1865 v župniji Polje ob Sotli. Mašniško posvečen je je prejel leta 1894 v Mariboru. Kaplan je bil v Šoštanju, v Pišecah in na Bizeljskem, od koder je prišel za župnika v Kapele pri Brežicah. Po večletnem župnikovanju v Kapelah mu je bila podeljena lepa župnija v Šmartnem, kjer je ostal neumorno na delu do smrti.
Blagopokojni je bil goreč duhovnik, dober govornik in vnet za lepoto hiše božje. Lepi Marijini cerkvi v Kapelah je oskrbel glavni oltar Marijinega vnebovzetja in je dal prenoviti tudi stranske.
Njegovi duhovniški tovariši so ga globoko spoštovali, ker jim je bil v raznih prilikah moder svetovalec.
Pod njegovo gostoljubno streho so se radi zbirali odlični narodnjaki, katerim je bil rajni radi požrtvovalnega in navdušenega dela za osvoboditev slovenskega naroda svetel zgled. Na vseh službenih mestih se je veselil največje priljubljenosti zaradi vsestranske delavnosti ter družabnosti.
»Slov. gospodar« je zgubil s smrtjo, g. dekana vestnega ter marljivega dopisnika. — Blagemu g. dekanu svetila večna luč in ohranimo mu trajno hvaležen spomin kot pravemu slovenskemu duhovniku, kateremu sta bila delo za božjo čast in blagobit slovenskega naroda najsvetejši življenjski nalogi.
Novice
Osebne vesti
Smrt nad stoletnega Belokranjca. Dne
25. maja je umrl Janez Belič iz Črnomlja v zelo redki starosti 100 let in 2 meseca. Pred enim mesecem je še bil v Ljubljani
in je obiskal škofa dr. Rozmana. Udeležil
se je še otvoritve gradbenih del nove železnice Črnomelj—Vrbovsko. Ob tej priliki je hotel pozdraviti našega voditelja dr. Antona Korošca, katerega pa ni bilo. Bla-gopokojna belokranjska korenina je bil vedno zvest pristaš naše stranke in dober katoličan.
Nesreče____________
Druga povodenj v letošnjem maju. Naš
list je poročal o prvih opustošenjih po vseh od vod ogroženih krajih Slovenije, katere je povzročila huda povodenj radi nalivov 20. in 21. maja. Sicer so se prvi nalivi toliko ustalili, da so razbesnele reke in potoki zopet našli svoje struge, a le za kratko. Deževalo je z malenkostnimi presledki pred Binkoštmi in še po praznikih do 1. junija. Drugo močno deževje je nagnalo iz struge Pesnico, katera je ponovno poplavila ter oblatila Pesniško dolino. Najhuje pa je udarila druga majska povodenj Krško polje s Kostanjevico, ki sta bila nekaj dni povsem pod vodo. Voda v mestu Kostanjevica je stala 4 metre nad navadnim stanjem. Dve majski povodnji sta oškodovali slovenske 'traje za težke milijone. Ogromna škoda še ni ocenjena.
Železniški premikač smrtno ponesrečil. Na mariborskem glavnem kolodvoru se je zgodila 1. junija popoldne smrtna nesreča, ko je žrtev je postal 51 letni premikač Jurij Bele. Premikač je skušal odklopiti vagon od lokomotive. Pri tem je stroj nenadoma potegnil'in je še neodklopljen vagon stisnil Beletu prsni koš. Smrtno nevarno poškodovanega so prepeljali reševalci koj v bolnišnico, a revežu že ni bilo več pomoči in je izdahnil kmalu po prevozu.
Na mestnem pločniku si prebil lobanjo.
42 letni hlapec Andrej Žel iz Metave pri Sv. Petru je padel v Mariboru v Korošče-vi ulici 2 pri stopu z voza tako nesrečno, da je radi spodrsnjenja priletel na oster rob pločnika in si je prebil lobanjo nad levim sencem. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Vlak odrezal kmečki ženski obe nogi. Ko je peljal vlak s postaje Slov. Bistrica proti mestu ob pol desetih dopoldne dne 1. junija, se je pripeljala nasproti 60 letna posestnica Neža Jeričeva na kmečkem vozu. Konj se je naenkrat splašil in kmetica je padla pod vlak, Id ji je odrezal obe nogi. Vsega pomilovanja vredno revo so koj po nesreči prepeljali v zelo resnem stanju v mariborsko bolnišnico, kjer je iz-dahnila radi prevelike zgube krvi, preden bo jo prinesli na operacijsko mizo.
Smrtno nevarne poškodbe otroka. V Ki-carju pri Ptuju je padel s češnje petletni posestniški sinko Štefek Arnuš, katerega eo spravili v ptujsko bolnišnico s smrtno nevarnimi poškodbami.
Smrtna nesreča božjastnega posestnika. V Podlehniku pod Ptujem so našli v potoku truplo starejšega moškega. V mrtvecu so prepoznali hitro 53 letnega posestnika Antona Topolovec iz Velikega Okiča, občina Leskovec v Halozah. Poizvedovanja so dognala, da je trpel Topolovec na božjasti in se je vračal pozno zvečer z obiska. Pri prekoračenju potoka ga je napadla padavica, padel je v vodo in utonil.
V dimniku zadet od srčne kapi. Delavec Sinigojeve usnjarne v Ljutomeru, F. Po-lak, se je potegnil 30. maja v dimnik, da bi ga ometel. Ker ga ni bilo že skoro tri ure na spregled, so šli pogledat za njim in ko ga potegnili mrtvega iz dimnika. Zdravnik je ugotovil srčno kap. Rajni je bil star komaj 35 let, viničar v Žgajnarje-vi viničariji v Presiki in oče sedmih otrok.
Sreča v nesreči pri tako globokem padcu. 2 km pred Rimskimi Toplicami proti
Zidanemu mostu se je zgodila huda prometna nesreča, ki po izrednem naključju ni zahtevala človeške žrtve. Na omenjenem zelo ozkem cestnem mestu sta se srečala hitro vozeča avtomobila. V enem jo bilo sedem ljudi, kateri so se vračali iz letovišča v Rimskih Toplicah v Zagreb. Ta avto, katerega je šofiral šofer Filipič iz Zaprešiča pri Zagrebu, je zavozil pri iz-ogibu čisto na desno ter zadel ob skalo. Avto je zdrknil v 70 m globoki prepad in se razbil. Sreča v nesreči je bila, da so se potniki le lažje poškodovali in znaša škoda radi uničenja vozila 70.000 din.
Slaboumna žena podžgala drva in legla nanje. Na Bakovniku pri Kamniku na Gorenjskem sc ie omračil um 30 letni posest-nikovi ženi Ceciliji Vrtačičevi. V nezavarovanem trenutku je vzela od ob gospodarskem poslopju zloženih drv 12 polen, jih podžgala in legla na grmado. Kakor hitro so domači opazili ogenj, so stekli domov ter rešili nesrečnico z gorečih drv. Gospodinja pa se je bila že tako hudo opekla, da je podlegla opeklinam v bolnišnici. Precej hude opekline je dobila njena sestra, ko jo je reševala z grmade.
Ponesrečil pri pripravljanju možnarja za Telovo. Janko Lotrič, 18 letni delavčev sin iz Železnikov nad Škof jo Loko, je pripravljal možnar za streljanje na Telovo. Topič se je nenadoma razpočil in neprevidnež je dobil hude poškodbe na glavi.
POŽARI
V	Zg. Pleterju na Dravskem polju je zanetil udar strele gospodarsko poslopje posestnika X. Drevenšeka. Skoda je tem občutne jša, ker sta zgorela krma ter razno orodje.
V	Sp. Hajdini ee je ¡ pojavil rde« petelin v gospodarskem poslopju posestnika Franca Preloga. Ogenj je preskočil tudi na sosednjo hišo ter jo uničil do tal. Domači so ei komaj oteli golo življenje. Gasilci »o preprečili, da ni povzročil skoro gotovo podtaknjeni ogenj še večje škode. Pri gašenju je padla na glavo kovinasta cev 18 letnemu posestnlikovemu sinu Jožefu Cestnik iz Hajdlne, ki se je moral zateči po pomoč v ptujsko bolnišnico.
V	šikolah na Dravskem polju je začelo goreti v skednju posestnika Ivana Draškoviča. Ogenj je vpepelil vsa gospodarska poslopja, hišo, več strojev ln gospodarskega orodja. Od Draškovičeve domačije «o je razmahnila požarna nesreča na hišo soseda Kušarja. Gasilci »o bili pridno na delu, da nI bilo vpepeljenih še več poslopij.
Tiazne novice
Izredno deževni letošnji maj. Ljubljanski zavod za opazovanje vremena je ugotovil, da je bilo v letošnjem maju nad 270 milimetrov padavin. V letošnjih štirih mesecih do maja je bilo 271.7 mir padavin. Letošnji majnik je prekosil glede dežev-nosti vse prejšnje štiri mesece in tako mokrega maja že ni bilo od leta 1872. Povprečno bi naj sijalo sonce v maju 198 ur, a je v resnici sijalo komaj 50 ur.
Najdba bakrene krste na Tezna pri Mariboru. Naš list je že poročal o znamenitih starinskih najdbah nad betnavsko gramozno jamo na Teranu pri Mariboru skoro tik ob državni cesti. Tamkaj je stala prva protestantska molilnica, okrog katere so pokopavali bogate pripadnike Lutrove vere. Svetišče je že davno pokrito z grobovi vred s kakih 30 cm debelo zemeljsko plastjo. Pred meseci so zadeli pri kopanju gra-
moza na prvo bakreno krsto, katero so pa neuki delavci razbili in baker prodali. Istočasno je bila odkrita družinska grobnica, iz katere sta bila prenešena v mariborski muzej dva meča, pozlačene ostroge, zlat ženski prstan in «Jata zapestnica. Proti koncu maja so odkopali v isti jami drugo bakreno krsto, katera je dolga nad 2 m, široka in visoka pa 80 cm. Krsta je iz precej debele bakrene pločevine, katera je zbita z zakovicami in okrašena z okraski. Na štirih straneh so pritrjeni železni obroči za prenos. Na sredi pokrova je pritrjena v ognju pozlačena bakrena plošča z napisom: »Ana plemenita Schiffrer, roj. Sinzersdorf«. V zunanji bakreni krsti je bila druga iz dvojnih debelih borovih desk, katere »o v teku stoletij čisto preperele. Ker krsta ni bila v obokani grobnici, ampak v navadni ilovnati zemlji, se je napravila od strani odprtina, skozi katero je nanosila v teku časa voda ilovico in ta je kolikor toliko še precej dobro ohranila truplo. Okostje rajne je oblečeno v svileno obleko ter volnen plašč. V mariborskem muzeju se trudijo, da bi oblačila ohranili. Znamenita najdba bo iz let krog 1600.
Krščaraka ženska zveza za Maribor ln okolico priredi 8. in 0. julija veliko romanje v Slovenski Lurd — Rajhenburg. Za to romanje je dovoljena polovična voznina. Vlak stane iz Maribora tja in nazaj samo 53 din z izkaznicami vred. Vsi, ki bi se romanja radi udeležili, se morajo prijaviti do 20. junija v društveni pisarni Gledališka 4 vsako sredo od 8 do 10 ali pa pri predsednici g. Bauman Katarini, Tržaška 1. Vsak udeleženec mora ob priglasitvi plačati navedeni znesek, ako pa tega ne more, pa vsaj 5 din, ostalo pa do 1. julija. Vsi oni, kateri vstopijo na kateri koli postaji na progi Maribor-Rajhenburg, pa plačajo ob priglasitvi samo 5 din. Na vstopni postaji ei kupijo celo karto do Raj-henburga ln rumeno izkaznico »K 13« za 2 din. Romanja se lahko udeležijo tudi možje in fantje. Marijini častilci, porabite to ugodno priliko ln poromejto z nami v Slovenski Lurd!
Sprejem v mlnoriteko semenišče v Ptuju. V mtnoritako semenišče v Ptuju se sprejemajo nepokvarjeni sinovi katoliških staršev, ki se želijo posvetiti duhovniškemu in rodovniškemu poklicu. Gojenci bodo obiskovali ptujsko humanistično državno gimnazijo. Zato morajo starši poskrbeti, da bodo otroci napravili sprejemni izpit na tej ali na kakšni drugI gimnaziji. Prošnjo za sprejem j« treba poslati najkasneje do 15. julija. Sprejemajo «e tudi gojenci iz višjih razredov. Za vzdrževalnino se plača 200 din mesečno. Vsa druga pojasnila glede obleke in šolskih potrebščin se dobe o priliki uglasitve v samostanu.
Nova Igra. Te dni j« izšla nova Igra znanega pisatelja ljudskih iger g. Davorina Petančiča »Kuga«, ki Jo J« založil minoritaki samostan v Ptuju. Vsebina Igre j« vzeta lz poznane povesti pisatelja MeSka »Črna smrt«. Igro bodo uprizorili v Ptuju 5. in 0. avgusta ob priliki proslave 700 letnic« samostana na prostem pred samostanom. Igra j« uprizorljiva tudi drugje. Zamišljena je pa posebno kot spominska Izdaja. V knjigi je spored alavnosti v Ptuju ln pa kratka zgodo* vina eamofftana oo. minorltov. Krasi jo pet slik med besedilom ln na ovoju. Ta knjižica bo vsakemu najlepši spomin na Ptuj ln ptujski samostan. Cena knjigi Je samo 10 din. Knjiga se naroča na naslov: Minoritaki «amostan Ptuj.
Obžalovanja vredni slučaji
Radi neplačanih 18 din razbil opremo kavarn«. V Mariboru v kavarni »Promenada« je zapil tkalski mojster F. A. 18 din, katerih nI hotel plačati. Ker je hotela natakarica zapleniti njegovemu prijatelju kolo, ga je to tako razljutilo, da je razbil vso opremo kavarne in bo ga komaj obvladali štirje stražniki.
Preužltek vzrok umora. Marijo Lapuho-vo, 56 letno preuždtkarico iz Zakota pri Brežicah, bo našli v minulem tednu umorjeno in zavlečeno v z vodo napolnjen ja-
rek. Truplo umorjene so sodno raztelesili in je ugotovila komisija, da je bila Lapu-hova zabodena v vrat z dolgim nožem ter udarjena dvakrat z železnim predmetom po glavi. Ozadje zločina je najbrš pre-uziteK. Omenjena poseatnica je prodala svojo domačijo in si je izgovorila pri novem lastniku preužitek. Dan pred umorom se je mudila v Brežicah, da si je zagotovila izplačilo 1000 din kot prvo vsoto od obljubljene preužitnine, ker so kmalu po prodaji nastali po stari navadi prepiri med Lapuhovo in novim gospodarjem. Koj po prvih poizvedbah o vzrokih strašnega dejanja so se podaH orožniki na bivše posestvo preužitkarice v Selu pri Dobo vi, a lastnika niso našli doma, ker je odšel nekam na Hrvaško.
Železno blagajno odpeljali na samokol-nici. V Selcah v škofjeloškem okraju je občinska blagajna v prostorih Prosvetnega doma. Selška občinska pisarna je dobila nočne obiskovalce, katerim so bile prilike dobro znrjie. Po vlomu v pisarno so naložili storilci železno blagajno na samo-kolnico in so jo odpeljali proti Selški Sori. Še pred izlivom Sevnice v Soro so se lotili blagajne s sekirami in jo razbili. Kot plen jim je padla v roke gotovina petih jurjev in hranilna knjižica za 3300 din. Razbito in izpraznjeno blagajno so pustili na mestu, sekire in samokolnioo so odložili v grmovju ter zginili. Preiskava je ugotovila, da so bali pri vlomu na delu radi teže blagajne najmanj trije močni moški.
Med preiskavo je zašel ukradeni denar v konjske jasli. V Zavrstniku na Kranjskem so imeli pri Planinšekovih denarne prihranke v predalu zaklenjene skrinje, koje ključ je bil v zidni omarici. Lepega dne je denar skopnel is skrinje in orožniki so prijeli kot krivca domačega hlapca, kateri je že imel večkrat posla s sod-nijo radi nepoštenosti. Aretirani se je slednjič vdal t«* priznal tatvino denarja, od katerega je nekaj takoj porabil, ostanek pa skril v seno. Ko so odvedli tata v
Za gospodinjstvo skrbite vi . . . faz pa za vašo kožot
S»»:.
Ni dvoma, da gospodinjska opravila škodujejo kožL Toda bodite brez skrbi, ker Vas NTVEA varuje pred škodljivimi vplivi. NTVEA Vam namreč krepi kožno sta-ničevje, ohranja kožo zdravo In svežo ter ji daje mladostni izraz. Toda samo NIVEA vsebuje EUCERIT, okrepčevalno sredstvo za kožo I
V CREME
senik, da bi pokazal skrivališče, denarja ni bilo nikjer. Medtem ko je M hlapec v preiskavi, so krmili konje drugi in so ponudili konjem med krmo tudi skrite bankovce, kateri so zgubljeni za večno.
Umor dekleta. Dne 2. junija se je zgodil na Gorenjskem v vasici Marija Ljubno zločin, kakršnega že dolgo ne pomni Gorenjska. Ne daleč od omenjene vasice na travniku so našli zaklano 21 letno dekle Marico Čeferinovo, doma iz Zalega loga pri Železnikih. Zločin je zakrivil in se je sam javil orožnikom Janez Rant iz Zalega loga, ki je družinski oče in ima skrbeti za tri nedorasle otroke. Do umora je prišlo radi nedovoljenega razmerja.
PROSVETNI DOM NA PREVALJAH — NARODNA ZADEVA!
§!ov€iisSia Krallna
Prekmurski teden bo v Murski Soboti od 17, do 25. junija. Je to popolnoma nestrankarska zadeva in nasprotno lahko trdi samo tisti, kdo» ni poučen o celi stvari ali kdor hoče biti vsepovsod zraven in prvi, tu pa morda nI C« nI vse tako, kakor bi «1 ml želeli, pa smo krivi
sami in ne krivimo drugih. Za danes samo tolika
.
Murska Sobota. Ko se človek pripelje po cesti Murska Sobota—Beltinci tik prod zapiranjem železniških zapornic, postane upravičeno nejevoljen, ker potem mora sigurno čakati najmanj 13 do 15 minut, preden se zopet odpro. Zato prosimo železniško upravo, da to oviro odpravi, da ne bo upravičenega zabavljanja In godrnjanja. S&J bi zadostovalo le nekajminut.
Beltinci. Pred kratkim je imela zadružna elektrarna svoj letni občni zbor, na katerem so oklenili, da se cena električnemu toku za 1 kw zniža
Čoln namesto krste V nekem malem pristaniškem mestu ob Baltiškem morju so imeli nedavno zanimiv pogreb. Takšnega menda še ni bilo nikjer. Ta dogodek ni svojevrsten po tem, da se ga je morda udeležilo izredno veliko ljudi, pač pa 1« zato, ker je mrtvoc imel čisto drugačno krsto, kakor pa jih imajo navadno drugI pokojniki. Bil Je to najstarejši ribič v tistem malem pristaniškem mestecu. Preden Je umrl, je bila njegova zadnja želja, da ga pokopljejo ne v navadni krsti, pač pa v malem ribiškem čolnu. Njegovi domači in prijatelji so mu to poslednjo željo izpolnili. Položili so ga v majhen ribiški čoln In ga v tem čolnu postavili na mrtvaški oder, nato pa ga tudi v njem pokopali. Raz-
22
V mrežah greha
»Kako gre danes tvojim stenografinjam?«
»Še precej dobro.«
»Zdi se mi, da dobro napredujejo pod tvojim vodstvom Le potrudi se!«
Anita je zardela. Sestrina pohvala jo je spravila v zadrego.
»Če boš videla gospoda primarija, mu reci, naj pride k meni.«
»Zdi se mi, da že gre.«
Hitela je na hodnik. V naslednjem trenutku se je vrnila.
»Je že tu!«
Nato je odšla. Čez nekaj trenutkov je vstopil g. primarij. V roki je držal črno torbico.
»Kaj pa je, sestra Benigna? Vi enkrat sedite!« se je začudil. »Ali vam morda ni dobro?«
»Zdi se mi, da se staram!« je na pol šaljivo, na pol resno odvrnila sestra.
Zdravnik je hudomušno opazoval svežo barvo sestrinega obraza in njene živahne rjave oči.
»Koliko pa ste stari, draga sestra? Devet in trideset?«
Benigna je zardela zaradi poklona, potem pa je na videz resno odvrnila:
»Dobro veste, gospod primarij, da nosim na ramah šest križev. Danes je petintridesetletnica mojega vstopa v red.«
»Čestitam!«
»Hvala lepa! ... O gospodični Sorley bi rada z
vami govorila. Zdi se mi, da se ji bližajo zadnji trenutki.«
»Takoj jo pogledam!«
»Prosim, poglejte tudi gospodično Henry. V prvem nadstropju je.«
»Gospodična Henry? Ali jo že poznam?«
»Ne! Šele pretekli teden je prišla sem. Včeraj se ji je stanje poslabšalo. Vročino ima in blede se ji.«
»Dobro, tudi njo bom pogledal. Drugih bolnikov ni?«
»Pač. Še ena visokošolka leži. Prehladila se je. Prosim, poglejte, ali morda ni kaj hujšega! Anita vam bo pokazala sobo. In še prosim, poglejte nogo gospodične Konoly. Toži, da jo spet boli.«
»Vse bom pogledal!« je odvrnil zdravnik in odšel.
Sestra je nato poklicala Anito.
»Pošlji k meni Heleno!« ji je naročila.
Anita je odhitela. Čez nekaj časa je prihitela na verando Helena.
»Pripravi papir. Narekovala ti bom pisma!« jo je sprejela sestra.
Helena je sedla, pripravila papir in čakala.
»Helena, ali si te dni videla Alojzijo7« jo je nenadoma vprašala sestra.
»Včeraj sem jo srečala na ulici.«
»Ali veš, kako ji gre?«
»Rekla je, da dobi tedensko 10 dolarjev. A zdi se mi, da ni zadovoljna s službo in bi se rada vrnila
sem.«
za en dinar in bo odslej tok stal 4 din, in to iz razloga, ker so v preteklem poslovnem letu izplačali ves dolg za zgradbo krajevnega električnega omrežja in transformatorske postaje. Ako bo v bodočnosti kaj dobička, se bo z njim napeljala elektrika tudi V one ulice, kjer je doslej že ni. Izvoljen je bil ponovno stari odbor s predsednikom g. inž. Mikušem. — Premovanje živine se bo pri nas vršilo 13. junija. — Na bin-l--*.tno nedeljo sta se v naši cerkvi poročila gdčna Vereš Terezija in g. Litrop Matija, uradnik v tem-uuni tovarni v Litiji. Bog daj srečo!
Bratonci. Na binkoštni ponedeljek smo imeli letno proščenje, na katerega je prišlo mnogo ljudi iz bližnje in daline okolice. Vse bl nam ostalo v najlepšem spominu, če se popoldne ne bi spoprijeli neki vročekrvneži iz sosednjih vasi ter s krvjo omadeževali tako pomemben praznik. — Kdaj bo že takemu divjaštvu konec?
črensovci. Pri nas bo 12. junija prvo premovanje plemenske živine, ki ga priredi Zveza selek-cijskih društev za simodolsko govejo živino. Plemenska živina, ki bo pri nas in drugod najboljše ocenjena, se bo lahko 25. junija razstavila na »Prekmurskem tednu« v Murski Soboti.
Turnišče. Ob koncu prejšnjega meseca je bil pri nas sejem, ki je bil zelo dobro obiskan. Ob zaključku se je zgodil tale zanimiv dogodek. Neki vinjeni brusač pride v trgovino ter zahteva plačilo za brušenje škarij. Trgovec zahteva svoje škarje, nakar bo plačal. To je brusača tako razkadilo, da je začel na cesti na ves glas vpiti, da je škarje vrnil, a mu trgovec noče plačati, zato mu bo razbil trgovino in hišo pognal v zrak. Eadevo je uredil varnostni organ, ki je škarje našel v brusačevem žepu ln jih vrnil lastniku. — Ti ljubi alkohol, koliko ljudem zmešaš pamet!
Turnišče. Pred dnevi je neki naš izseljenec pi-»tal v domovino pismo, v katerem je bila tudi sledeča zanimivost, ki je vsekakor vredna, da «anjo zve širša javnost. Nemški škof dr. Ber-nlng, ki je pred nekaj leti prepotoval tudi Jugoslavijo, ee živo zanima za dušno pastirske potreba naših izseljencev. Pozval je svoje duhovnike, naj po svojih močeh skrbijo tudi za katoliške Izseljence Iz Jugoslavije. Dva kaplana na
motornih kolesih obiskujeta naše izseljence ter jim nudita priliko za sv. spoved ln jim delita slovenske knjige. Pač tolažljivo za nas!
PetešoVci. Splošno je znano, da je pri nas po-vodenj že več let povzročala ogromno škodo. Tudi letos je Mura približno istega datuma kot lani tako močno narasla, da je začela groziti s poplavami. Vendar pa letos nismo bili v takem strahu in nevarnosti, ker smo s podporo banske uprave v znesku 15.000 din zgradili nasip, ki je besneče valove deroče reke zadržal. Sicer nasip še ni bil dovolj dolg, a tam se je ljudem po tru-dapolnem delu posrečilo vodo zadržati ter polja in vas obvarovati pred veliko nesrečo.
Gomiiice. Pri nas se že sedaj pripravljamo za novo mašo, ki jo bo julija daroval g. Gjuran Jožef, naš domačin.
Sv. Sebeščan. Naše delavstvo v tujini se dobro zaveda, da. mu je potreben dober katoliški časopis in si naroča »Slov. gospodarja«. Do sedaj si ga je že naročilo 24, čita ga pa gotovo do dve sto naših ljudi, saj je na vsakem marofu do deset ljudi ali pa še več iz naše župnije. Le pridno ga čitajte in ga še drugim priporočajte, mi vam pa obljubimo, da bomo tedensko poročali v njem vse važnejše dogodke.
Sv. Sebeščan. Lansko leto smo si postavili res lep Prosvetni dom, ki bi bil v ponos večjim in
bogatejšim krajem. Dom smo zgladili z lastnimi žrtvami ln zato ga znamo tudi ceniti Tudi drugI bl si.radi postavljali domove, pa čakajo le vse na podpore, sami si pa na upajo nič začeti Vsem takim kličemo: 1* korajžno na delo. Ce vam dom postavi kaka posojilnica ali oblast s svojimi podporami, ne bo tak dom vaš, ker pafi niste zanj nič žrtvovali Poglejte nas, nismo «1 S« dobro odpočili od težkega dela lansko leto ln že spet delamo načrte, kako bomo še zidali Le začeti je treba, saj j» začetek polovico konca. — Naši ljudje so pa res požrtvovalni. Gotovo je naša župnija ena najbolj siromašnih v Prek-murju, šteje le okrog tisoč faranov ln smo v dveh letih dobili novo stolpno uro, popravili žup-nišče, dobili nova križa na pokopališču ln med poljem, druge manjše stvari v cerkvi, krona vsega je bil naš dom, ki J« vreden nad sto tisoč dinarjev ln zdaj bomo dali zopet slikati cerkev. Cerkev je bila slikana pred SO leti ln Je res že v slabem stanju. Načrt ln skice dela akademski slikar g. Jakob Karel, naš domačin. To bomo predložili škofijstvu ln s slikanjem bomo začeli že v mesecu juliju, če škofijstvo načrt odobri. Stalo bo okrog deset tisoč dinarjev. Denar bomo Imeli v tem času žs zbran, če nam bo Bog pomagal. Ko se naše delavstvo v jeseni vrne, bo veselo svoje lepe cerkvice.
iiiii@i§fi mm mor	aroSfra
Dne 4. junija je pričel v Šmarju pri Jelšah 13. redni občni zbor Vinarskega društva, katerega je vodil g. predsednik Ivan Šerbinek iz Svečine, ki je pozdravil g. okrajnega načelnika dr. Kartina, poslanca dr. Ogrizeka, šmarskega župana g. Turka, zastopnika KZ, kmetijske referente iz vseh krajev Slovenije in vinogradnike. Nato je pozdravil zborovalce šmarski župan Turk z željo, da bi zborovanje obrodilo obilne sadove za dobrobit slovenskega vinogradništva. Po poročilu tajnika in blagajnika je predlagal nadzornik Vojsk, vsemu odboru razrešnico s pohvalo. — Preračun za bodoče leto je določen s 65 tisoč dinarji izdatkov in prav toliko do-
hodkov. — Po desetminutnem odmoru so bile volitve novega odbora, pri katerih je bil izvoljen za predsednika Ivan Šerbinek, banski svetnik iz Vrtič pri Mariboru, za podpredsednika Lojze Zupanič iz Jareni-ne pri Mariboru, Lojze Janžekovič, posestnik iz Osluševc, za n. podpredsednika, za m. podpredsednika pa je bil izvoljen Franc Iverin, Sv. Križ pri Kostanjevici. Za tajnika in blagajnika je bil izvoljen Novak Josip, kmetijski referent iz Maribora.
„Slov. Gospodar" slane:
za vse leto 32 din, za pol leta 16 din, za četrt leta 9 din.
Sestra se je trpko nasmehnila.
»Piši!«
Začela je narekovati. Helena je hitro pisala. Obe sta bili tako zatopljeni v delo, da nista slišali, da so se vrata odprla.
»Hvaljen Jezus!« se je zaslišalo od vrat sem.
Obe sta pogledali proti vratom. Ostrmeli sta. Pri vratih je stala Alojzija, za njenim hrbtom pa sta se stiskali dve starki.
»Alojzija!« je vzkliknila s. Benigna z glasom, ki je razodeval več veselja kakor ga je hotela izdati.
V naslednjem trenutku je že bila spet resna. Molče je poslušala Alojzijino pripovedovanje. Ko je izvedela, za kaj gre, je stopila k Štefanovi materi, jo prijela za roko in sočutno dejala:
»Kako strašen udarec je to! A ne obupajte! Bog bo gotovo pomagal!«
Nato je obe ženi peljala v sobo, ki je bila za pisarno.
»Alojzija,« je spotoma dejala, »pojdi v kuhinjo in reci, naj prinesejo za ti gospe obed. Ti pa pojdi k dekletom in z njimi obeduj. Gotovo te bodo z veseljem sprejele.
Alojzija je odšla.
Sestra je starki posadila za mizo. Tudi sama je sedla in poslušala materino pripovedovanje. Ko je etarka tožila, da ne more najti dobrega odvetnika, ki bi sina zastopal, se je zamislila.
»Pogum!« je dejala čez čas. »Ga že imamo! Ignacij Kelly bo zagovornik vašega sina. To je po-
šten, zmožen človek in bo gotovo storil vse mogoče, da bo pravica zmagala. Takoj ga bom poklicala.«
Odhitela je v pisarno k telefonu. Odvetnik se je odzval in obljubil, da bo takoj prišel.
Starki sta jedva končali z obedom, ko je stopil v sobo mož kakih tridesetih let in se je predstavil za odvetnika Kellyja.
Ker starki nista znali dobro angleško, odvetnik pa ni obvladal poljščine, je sestra opisala primer.
»Vse storim, kar bo mogoče,« je odvrnil odvetnik. »Sedaj bi še rad s fantom govoril in bi rad, če bi me mati in druga gospa spremljali.«
Starki sta vstali, nakar so vsi trije odšli. Sestra je zadovoljno zrla za njimi. Zdelo se ji je, da boljšega zagovornika ne bi mogla najti kakor je Kelly. Nekaj časa je še mislila na stvar, potem je poklicala Heleno in Anito ter njima narekovala. V tem je popoldan minul in začelo se je temniti. Sestra je odposlala dekleti in začela podpisovati napisana pisma. Tedaj se je spomnila, da se je Alojzija vrnila.
»Upam, da ni odšla iz hiše, ne da bi se poslovila,« je rekla na tihem.
Vstala je in šla iskat deklico. Našla jo je v sobi, v kater5, je štirinajst bolehnih oskrbovank v prostem času molilo in se razgovarjalo. Sedaj so »bile vse zbrane okrog Alojzije, ki jim je pripovedovala o groznem zločinu. Sestra je obstala pri vratih in poslušala.
»Grozno!« je slišala glas ene poslušalke. »Kako je mogoče kaj takega. Uboga mati, kaj bo z njo. Gotovo zelo trpi.«
vil se je po mestu dolg sprevod pogrebcev, od katerih j« večina menda res prišla k pogrebu ne toliko zaradi globokega žalovanja nad pokojnikom in z željo, da mu izkaže poslednjo čast, pač pa lz radovednosti, kako bodo tega ribiča, položenega v ribiški čoln, pokopali. Po pogrebnih molitvah so pogrebci odnesli čoln s truplom pokojnega ribiča na pokopališče, kjer je bila zanj izkopana jama. Vanjo so položili čoln s truplom in ga za-grebli. Se po smrti se nI mogel ločiti od čolna.
Drevesa v Parizu in Berlinu
V Parizu so našteli na mestnem ozemlju 86.247 Javnih dreves, v Berlinu pa nad 600.000 javnih ln zasebnih dreves. Med slednjimi prevladuje slovanska lipa
ur MAM B OIKU
v DNEH ODQ9.JUN.D02JUL.1Q30
Velik© vozne ugodnosti
Za vse udeleženca mladinskega tabora je pripravljalnemu odboru uspelo doseči velike vozne ugodnosti Članstvo Z PO In ZDK ima pravico do četrtinsko, val ostali pa do polovične voznine na železnicah. Ta ugodnost bo dala tudi nečlanom in vsej naši javnosti možnost, da se udeleži mariborskega tabora. Moški se prijavite pri domačem fantovskem odseku, ženske pa pri dekliškem krožku, če pa odseka, oziroma krožita ni, pa pri župnijskem uradu. Ob prijavi boste dobili vsa potrebni navodila. Za pravico do polovične voznine je potrebna taborna knjižica, ki jo dobite s tabornim znakom za 5 din tam, kjer se prijavite. Natančna navodila v zvezi z znižano voznino smo objavili v zadnji številki »Slov. gospodarja«, najdeta pa jih tudi v taborni knjižici. Prijavite se takoj, a najpozneje do 10. junija, ker mora pripravljalni odbor imeti zadnje prijave najpozneje \2. junija.
Ljudsko petje
V pevskem pogledu bo najvažnejša točka na taboru ljudsko petje pri »v. maši. Pele se bodo naslednja pesmi: »Jezu» naj živi«, »Lepa si, lepa si roža Marija«, »Zdaj bomo videli«, »Povsod Boga«. Pripravljalni odbor je vsem fantovskim odsekom m dekliškim krožkom poslal note teh pesmi, da bi se jih mogli dobro naučiti. Gre predvsem za pesmi »Zdaj bomo videli« ln »Jezus naj živi«, ker se bosta ti pesmi prvič ljudsko peli. Prosimo vse odseke in krožke, da na primeren način poskrbijo za to, da se bodo te pesmi pole že pred taborom v domači cerkvi, da se jih bo čim več ljudi priučilo. Stopite radi tega v stik 3 gg. organisti, ki vam bodo gotovo radevolje pomagali.
Taborni sklad
Priprave za tabor in tabor sam zahtevajo ogromnih denarnih sredstev. Zato sta Zveza fantovskih odsekov in Zveza dekliških krožkov odredila posebno nabiralno akcijo za taborni sklad, za katerega morajo nabirati člani odsekov in članice krožkov mariborske in celjske podzveze. Ker še vsi odseki in krožki niso poslali prispevkov in obračuna, nujno poziva pripravljalni odbor tem potom vse odseke in krožke, ki svoje dolžnosti še niso izvršili, da takoj nakažejo denar in pošljejo obračun.
Prijave
Nujno opozorilo fantovskim odsekom in dekliškim krožkom!
Te dni ste dobili od pripravljalnega odbora prijavne pole s potrebnimi navodili. Nujno vas pozivamo, da jih takoj izpolnite in z obratno pošto vrnete pripravljalnemu odboru. Pazite posebno, da boste na vsa stavljena vprašanja res natančno in točno odgovorili. Da bodo vaši odgovori čim bclj natančni,, skličite sestanek vseh, ki se nameravajo udeležiti mariborskega mladinskega t-'oora. Na osnovi podatkov, ki jih bomo dobili iz vaših odgovorov na prijavni peli, bo pripravljalni odbor pripravil dovoljno število prenočišč, oskrbel dovoljno prehrano, naročil potrebno število posebnih vlakov itd. Sploh je od točnosti teh prijav odvisna skoraj vsa zadnja in najvažnejša priprava za tabor. Zadnji dan, ko mora imeti pripravljalni odbor vašo prijavo v rokah, je 12. junij. Opozarjamo, da bomo mogli nuditi vse ugodnosti le prijavljencem onih odsekov in krožkov, ki se bodo točno držali naših navodil in v redu odgovarjali nr vse naše pozive!
NI NEDELJE — BREZ »NEDELJE«, ki je edini verski tednik Slovencev. C® le moreš, si ga naroči. Mnogi ga naročijo svojim v tujino ali če gredo po svetu, pa so v nevarnosti, da bi pozabili na sveto vero. »Nedelja« je list vsake katoliške družine! Piši po izvod na ogled na upravo: Maribor, Koroška cesta 51
Taborne knjižice in znake
smo poslali le onim odsekom in krožkom, ki ao jih naročili na vposlani naročilnici in vnaprej plačali po položnici, ki smo jo naročilnici priložili Al«) kateri odsek ali krožek pomotoma te naročilnice m dobil, naj taborne knjižice in znake naroči po dopisnici na naslov: Pripravljalni odbor za mladinski tabor v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, in po nakaznici pošlje tolikokrat po 5 din, kolikor knjižic in znakov želi. Po 20. juniju tabornih knjižic ln znakov ne bomo več razpošiljali, ker bo pisarna preobložena z dragim delom. Pohitite torej z naročilom!
Konjenica
V sprevodu dne 2. julija bo nastopila tudi konjenica. Vse naše člane, ki so služili vojake pri konjeniških enotah, in one, ki znajo dobro jahati, pozivamo, da se takoj imenoma prigiase pripravljalnemu odboru. Imeti morajo seveda fantovski kroj, črne usnjene škornje z ostrogami in bela rokavice. Vojaška oblast nam bo dala na razpolago okoli 60 konj z vso opremo. Ker pa bo udeležba članov-konjenikov večja, prosimo vse one, ki so iz krajev, kjer imajo primerne jahalne konje, da jih pripeljejo s seboj v Maribor. Kdor od teh ne bi imel jahalne opreme, mu bomo opremo oskrbeli mi. Priglasite se takoj! Sporočite, ali pripeljete konja s seboj in ako potrebuiet® opremo in kateri del.
Naše geslo te dni je:
Kdor je naš, pojde z nami v Maribor!
Stotisočlotni nosorog V Napajedlu na bivšem češkoslovaškem, kjer so odkrili že mnogo prazgodovinskih zanimivosti, so našli okostje velikega predpotopne-ga nosoroga. Strokovnjaki ga cenijo na kakšnih 100.000 let Dragoceno najdbo z vao skrbjo odkopavajo in jo bodo- shranili v prazgodovinskem muzeju v Brnu.
Modna norost Na pariških cestah j« videti že nekaj časa novo modno norost To so psi, ki jih pobarvajo po volji njih lastnikov, oziroma lastnic, taka, da lahko srečaš najbolj pisana pse. Od j ar ko rdečih do temnozelenih dobiš vse odtenke. Tudi belo-črno karirane pse je bilo videti na pariških ulicah.
»Ne verjame, da bi sin bil morilec,« je dejala Alojzija. »Pravi, da je tako nedolžen, kakor je bil v otroških letih.«
»Tudi jaz tako mislim!« je pripomnila druga poslušalka.
»Mislim, da ni naša stvar, soditi o tej zadevi,« je rekla tretja poslušalka. »Samo Bog vidi v srce. Edino, kar lahko storimo, je to, da za vse molimo — posebno za nesrečno mater. Čim več mislim na njo, tem bolj želim, da bi Bog rešil njenega sina. Sicer pa, če je nedolžen, se bo itak kmalu rešil.«
»Ni gotovo!« je odkimala Alojzija. »Ravno pred nekaj dnevi sem čitala, da so nekoga obesili zaradi umora, pozneje pa se je izkazalo, da je bil nedolžen.«
Poslušalke je prevzela groza.
»Potem moramo še bolj goreče moliti!« je vzdih-nila ena z drhtečim glasom. »Prosile bomo Marijo, naj ga čimprej resi, če je nedolžen; ako pa je kriv, mu naj izprosi pri Bogu milost, da ne bo obsojen na smrt.«
»Da, moliti bo treba!« se je sedaj oglasila s. Be-nigna. »In še nekaj: svoje trpljenje darujte Bogu za ubogo mater in nesrečnega sina.«
Ženske so z odobravanjem sprejele ta predlog. Čutile so, da bodo lažje prenašale svoje nadloge, Če bodo imele pred seboj tako plemenit namen.
Sestra je namignila Alojziji in šla iz sobe. Dekle ji je molče sledilo v pisarno.
»Sedi in povej, kako ti gre!« je odločno dejala sestra.
Alojzija je dvignila glavo in naglo sekala s trepalnicami, da bi zadržala solze.
»O, hvala, draga sestra, čisto dobro se počutim.«
»Hm! Ni videti na tebi. Vzbujaš sum, kakor da bi se bilo s teboj nekaj zgodilo. Si še vedno pri Skanlonu?«
»Ne-e! Pustila sem ga, ker nisem bila zadovoljna niti z njim, niti z delom.«
Sestra se je nasmehnila.
»Vedela sem, da ne boš zadovoljna. In kpj počneš sedaj?«
»Nič.«
»In kake načrte imaš?«
Alojzija je skomizgnila z rameni.
»Kakor vidim, nimaš nikakih načrtov. To ms veseli. Poslušaj! Takoj pojdi domov in spravi svoja stvari sem! Prejšnje sobe ti ne bom mogla dati, ker sta v njej dve drugi dekleti. Začasno boš v Helenini sobi. Pri nas boš ostala in obiskovala visoko šolo. Predavanja so se začela šele pred enim tednom. Kar si zamudila, boš lahko nadomestila.«
Alojzija je molčala. Sestrine besede so vzbudili v njej silno radost, a skrivala jo je, ker ni hotelf izdati, da jo je življenje v službi razočaralo.
»No?« je vprašala čez.čas sestra. »Kaj rečeš n* to?«
»Hvala lepa, draga sestra! Če hočete, ostanem.«
Nato je odšla po svoje stvari. Sestra je smeh ljaje zrla za njo.
osi rajni
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Kakor nalašč je nebo dovolilo en lep dan, da se je mogel na dan po godu Marij« Pomočnic« vršiti prav veličasten pogreb njene vrle častilke Marije T u r i n ali Turinove matere. Prej vedno tako mladostno krepka je ob koncu svojega 90. leta začutila bolezen, ki jo je po preteku pol leta izročila smrti. Bila je prava slovenska krščanska mati; zato pa sta ji hčerki iz prvega zakona — vrla upokojena učiteljica Marija in Neža Ose-njak — lajšali in sladili na domu leta visoke starosti; sinovi pa — razkropljeni po svetu do Beograda in čez morje — so se z družinami zbirali okrog nje in ji napravljali veselje. Kakor je poprej dan na dan veliko premolila, zlasti cele ure v cerkvi, tako je tudi njena bolezen bila ena velika molitey in daritev, zato pa tudi smrt tako lepa. Na zadnji poti so jo spremili štirje duhovniki — .tudi rojak, g. gvardijan p. Gabrijel iz Maribora — ter med veliko množico ljudstva številni sorodniki in prijatelji družine, izmed katerih je ob odprtem grobu za domačim g. župnikom spregovoril posebno lepe poslovilne besede g. Kravos iz Maribora. Žaloval je ob grobu s svojo soprogo najstarejši sin Viktor, postajena-čelnik v pokoju, dočim sin Anton, ker je bil po opravkih iz Beograda odsoten, ni mogel pravočasno dobiti obvestila; Ludovik je v Južni Ameriki; z Maksom pa, ki je namestnik poveljnika policijske straže v Mariboru, se je udeležilo pogreba tudi lepo zastopstvo policijske straže s poveljnikom g. Finžgarjem vred. Naj blaga mamica uživa blaženstvo v Bogu! Vsem preostalim pa iskreno sožalje!
F ram. V maju so umrli: Karel Florjan-čič, posestnik v Koprivnlku; Jožefa C e r -
Pri težki stolici, napetosti, glavobolu zaradi zaprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro.
Ogl. mi. S. br. 30.474(35.
n • j , vdova v Cešnjevcu, in Genovefa 2 i g a r t, mati v 47. letu, ki zapušča moža in nedoletn« otroke. Naj v miru počivajo — žalujočim pa naše sožalj 1
Sv. Andraž v Halozah. Po dolgotrajni bolezni Je v sredo, 1. junija, izdihnil svojo dušo Janez K m • t e c is Strmca. Rajnemu želimo večni mir — žalujočim pa izrekamo naše sožalje!
Brežice. Dne 80. maja j« umrla v 84. letu starosti Marija Krulc iz Sv. Lenarta 64. Bila j« 38 let naročnica »Slov. gospodarja«. BlagopokoJ-nl svetila večna luč — žalujočim preostalim naše sožalje!
Rlmsk« Toplice. Rckdokdaj m Egodl, da zakonca umrj»H tako v bližnjem času kot se J« to zgodilo pri na*. V ptt.ek, 26. maja, Je umrla v Lokavcu Jožefa B r a j d a, žena mlinarja, v starosti 76 let. Teden dni poznej«, S. junija, pa njen mož Janez, mlinar v Lokavcu, v starosti 77 let Oba sta dalj časa bolehala Rajnki Braj-da Je bil zvest naročnik »Slov. gospodarja« in drugih naših listov. Dama Je bdi lz ftt. Janža na Dolenjskem, njegova Cena pa od Sv. Križa pri Kostanjevici. Porivajta v miru! — Žalujočim naše sožalje!
*
Mladinski dan v Račah. Cvet katoliške mladine, organizirane v fantovskih odsekih in dekliških krožkih Slomšekovega okrožja v Mariboru, praznuje svoj praznik dne 11. junija v Račah. Mladina hoče pokazati svojim staršem in onim, ki so jo vzgajali, kaj zna in da se zvesto oklepa vere svojih očetov, da je zvesta slovenskemu narodu In njegovemu narodnemu izročilu ter jugoslovanski državi. Zato v»i, ki ao istih misli, naj bodo stari aH mladi, z našo mladino v nedeljo, 11. junija, v Rače!
Slovesna blagoslovitev Slomšekovega doma v Slovenski Bistrici. V nedeljo, 4. junija, so Slo-venjebistričani obhajali izredno slovesnost, ko so ob priliki slovenjebistriškega okrožnega nastopa fantovskih odsekov in dekliških krožkov izročilu namenu nov Siomšekov dom. Slovesnost se je začela ob 9 z velikim obhodom po mestu, v katerem je korakalo nad 200 fantovskih krojev, še več pa deklet v krojih in velike množice katoliške mladine in odličnikov v oivllnih oblekah. Ob desetih se je pričelo cerkveno opravilo z verskim nagovorom ravnatelja TIskarne sv. Cirila g. Hrastelja. Sv. mašo Je daroval zlato-mašnik g. monsignor Vreže, ki je po sv. maši imel na navzočo mladino lep govor, nakar je v imenu Slomšekove družine blagoslovil novi prelepi dom. Sledilo Je zborovanje, na katerem bo poleg domačinov govorili še okrajni načelnik g. Ellec kot zastopnik g. bana, pokrovitelja prire-
ditve, ter ravnatelj Spodnještajerske hranilnice g. prof. Rihter. Lepa slovesnost s« je zaključila s popoldanskim na «topom mladine, na katerem «o vzbudil« posebno pozornost članice dekliškega krožka iz Makol, ki so v narodnih nošah izvajale krasno simbolično vajo »sirota«, ter fantovski odsek ln dekliSkt krožek od Sv. Marka, ki sta v narodnih nošah Izvajala krasen venček narodnih plesov. Vrli gostje od Sv. Marka so morali svoja izvajanja ponoviti, tako so navzoče navdušili s svojim nastopom. Prireditev se je zaključila v najlepšem redu.
Sv. Bolfenk v Slov. goricah. Tukajšnji fantovski odsek in dekliški krožek priredita na dan presv. Rešnjega Telesa, 8. junija, ob treh popoldne Meškovo igro »Mati«. Prijatelji lepe igre prisrčno vabljeni!
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. V nedeljo, dne 11. Junija, ima društvo »Ljudska knjižnica« svoj redni letni občni tbor. Vabijo se vsi člani, da se gotovo udeležijo tega občnega zbora. Novi člani so dobrodošli!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Prosvetno društvo ponovi na Telovo po večernlcah prekrasno drame» v štirih dejanjih »Materinsko srce«. Na materinski proslavi j« ta igra žela sijajni uspeh.
Bmarje pri Jelšah. Dne 20. avgusta bo pri nas velika prosvetna prireditev, mladinski tabor za Mane fantovskih odsekov in članice dekliških krožkov vsega ftmarsko-rogaškega okrožja. S to
15.
Alojzija je bila vsa srečna v zavodu. Po izkušnjah, ki jih je nabrala v času službovanja, je v polni meri znala ceniti dobroto, ki jo nudi tih zavod mladim dekletom. Pridno je obiskovala visoko šolo, v prostem času pa pomagala prednici s. Benigni.
Nekega dne jo je s. Benigna presenetila s sledečim vprašanjem:
»Alojzija, gospod Kelly, ki je Štefanov zagovornik, potrebuje tipkarico, M bi mu vsak dan nekaj ur pomagala. Ali bi hotela prevzeti to službo? V učenju te ne bo oviralo, ker bi dve do tri ure na dan lahko pogrešala.
Alojzija je pogledala Kellyja, ki je 3edel za mizo. V hipu se ji je zazdelo, da je mladi odvetnik zelo lep mož. Razen tega je njegov obraz pričal o presta-nem trpljenju. Vse to je ugodno vplivalo nanjo in dasi na odvetniško pisarno nI rada mislila, je ljubeznivo odvrnila:
»Z veseljem bom pomagala!«
Kelly je vstal in stopil k njej.
»Najbolje bo, če tudi vam takoj povem, kar sem povedal sestri Benigni, da sem namreč začetnik ln ne tnorem imeti stalne tipkarice. Morda ne boste zadovoljni s petimi dolarji tedenske nagrade.«
»Denar ne šteje!« je odločno odvrnila Alojzija.
Sestra je zadovoljno prikimala.
»Hvala lepa, gospodična!« se je priklonil odvet-ttlk. »Če ste ree zadovoljni, prosim, da bi takoj Sli z menoj. Ali dovolite, sestra Benigna?«
»Da!«
Alojzija je odhitela v sobo po klobuk ln plašč.
»Kako je z ono zadevo?« se je sestra obrnila k odvetniku po dekletovem odhodu.
»Ne morem reči nič gotovega, ker še nimam zbranih vseh podatkov. Včeraj sem bil pri fantovi materi. Velika reva je. Leži in strada. Kaj bo z njo, če sina obsodijo.«
»Sem jo bomo morali spraviti. SIcer so vse postelje zasedene, toda neki kotiček se bo že našel.«
»Sestra, ali ne boste hudi, če vas bom nekaj vprašal ?« t
»Kar vprašajte!«
»Kakor vem, skrbite za kakih štirideset ljudi. To dosti stane. Od kod dobivate potrebne stvari?«
Sestra se je nasmehnila.
»Dobri Bog nas hrani ko ptice v gozdu. Cesto ni v blagajni niti počenega groša, a ko je stiska največja, pride nenadna pomoč, in sicer navadno od takih strani, od katerih je ne pričakujemo.«
Med sestrinim pogovorom je Kelly segel v žep, potegnil lz njega petdolarski bankovec — morda vse svoje premoženje — in ga izročil sestri.
»Naj bom sedaj jaz tista nenadna pomoč.«
Sestra je odklonila dar.
»Gospod odvetnik, vi sedaj bolj rabite denar ko jaz. Pozneje, ko boste bogati, rada sprejmem vašo pomoč.«
Odvetnik je v zadregi vtaknil denar v žep.
(Dalje rtedl)
Zadnji par
Neka gospa je hotela kupiti nogavice za moža. Trgovec ji je pokazal vse nogavice, ki jih je imel na «logi, a gospe se nobene niso do-padle.
»Več res nimate?« J« vprašala trgovca.
»Ne!« J« ta odvrnil.
»Kaj pa, če še vendar imate kakšne, ki Jih nisem videla?«
Sedaj j« trgovec jezno dejal: »No, en par nogavic še Imam, ki jih niste videli: na nogah!«
Gospa j« zardela, kupila «n par nogavic in hitro odšla.
V gostilni
Tujec: »Koliko stane obed?«
Natakar: »Dvanajst dinarjev.«
Tujec: »In večerja?«
Natakar: »Osem din.«
Tujec: »Dajte ml eno večerjo — za obed.«
prireditvijo hoče mladina tega okraja mogočno pokazati svojo «talna aktivnost v prosvetnem Mu. PriAla oe bo v Šmarja navdušit za naJto misel in po pomoč, da bo mogla to misel Muoeeti
V	«leheren koSček tega dela slovenske aemlje ta Švigniti tako od mnogih ogroženo narodno zavest K« 1« zato, ker j« požrtvovalnost mladine
V	Uh krajih največja, marveč že zato, ker j« tu BJano delo najtežje in najbolj ovirano, j« treba, £a m t« njihove prireditve udeleži čim večje tte-*Oo «avednih «lovenakih are od blizu in daleč, 6a ■ tem pokažejo vm zanimanje sa njihov napredek. Ti pa, mladina, od Šmarja do Sotl« in M« v Urvald, m skrbno In vn*to pripravljaj, da feol dosegla uspehe, ki bodo Bogu v čast in na-■odu v korist!
Bogateč. Celjsko pevsko druStvo bo priredilo ca Telovo ob treh popoldne koncert slovenskih narodnih ls umetnih pesmi v Rogatcu ▼ dvorani hotela fiporn, ob osmih zvečer pa v zdraviliški
dvorani v Rogaški Slatini.
★
fSoiCarshl vesleih
VINICARSKO-DELAVSKI TABOR
Pod pokroviteljstvom voditelja slovenskega naroda g. dr. Antona Korošca prireja Strokovna ■veza vinlčarjev Zveze združenih delavcev v nedeljo, 18. junija (v primeru slabega vremena ta dan pa v nedeljo, 26. junija) v Jeruzalemu pri Ljutomeru viničarsko-delavski tabor, ki naj bo
mogočna manifestacija sa vesti krščanskega delavstva natega naroda, mejnik prcaSIoati in kažipot v bodočnost
Spored tabora: ob devetih bo T Jeruzalemu sv. mata ■ cerkvenim govorom. Pri sv. maSi bo ljudsko petje ■ spremljanjem godbe. Po sv. maši bo aborovanje p»l cerkvi Govorili bodo: g. dr. Anton Korošec, g. minister Franc Snoj, narodni poslanec g. Marko Kranjc, zastopnik ZZD, strokovni tajnik tov. Joža Košnik in ▼ imenu vinl-čarakih žena tov. Lizika Grlica.
Popoldne bo prt »Majerički« v Jeruzalemu prisrčna prijateljska zabava z bogatim arečolovom, petjem in koncertom godbe »Slavček«, ki bo trajala do odhoda vlakov. Popoldanska prireditev je namenjena v prid dograditve vtničarskega delavskega doma v Ljutomeru.
Prihod vlaka zjutraj v smeri Maribor—Ormož do Ivanjkovec ob 7.43, odhod ob 18.19 in 19.45.
Prihod vlaka v Ljutomer iz smeri Gor. Radgona in Murska Sobota na postajališče v Ljutomer ob 8.36, odhod ob 19.10.
Kdor bi hotel is Ljutomera peš v Jeruzalem — eno uro hoda — pa se naj pridruži drugim udeležencem na »biraliSču v Ljutomeru na postajališču in pred Viničarskim domom, in to Se pred sedmo uro zjutraj. Točno ob sedmih bomo odšli v Jeruzalem.
Vzemite društven« zastave e seboj! Kdor želi kosilo, naj to vnaprej sporoči na naslov: Strokovna zveza vinlčarjev ZZD, Viničarskl dom, Ljutomer.
Popisi
Črneče pri Dravogradu. Gasilska četa obhaja v nedeljo, 11. Junija, slovesno blagoslovitev nove motorne brlzgalne s sledečim sporedom: ob pol osmih sprejem gostov na postaji, ob devetih blagoslovitev in sv. maša na samostanskem vrtu Šolskih sester, ob 11 gasilska vaja z motor ko, nato prosta zabava c bogatim srečolovom. Vsa sosednja društva in vsi prijatelji iskreno vabljeni!
Sv. Anton na Pohorju. Kakor smo že poročali, borno letos god »v. Antona Padovanskega dne 18. junija prav slovesno obhajali Pride osem gg. duhovnikov, da bo dovolj sv. maš in da bo zadosti« prilika za prejem «v. zakramentov. E« na predvečer od 16 se bo spovedovalo. Ob 18 bo pridiga in pete Utanije. Dne 18. junija začno sv. m&Se ob 4. Ob 6.30 in 10 slovesna s pridigo. — Kramarji se opozarjajo, da morajo za postavitev ■tojnic dobiti dovoljenje župnega urada, da ne bo nepotrebnega nereda.
Sv. Trojica v Slov. goricah. (Dr. Korošec boter novim zvonovom.) Pri našem svetišču smo imeli izredno lepo slovesnost. V soboto, 8. junija, popoldne okrog Štirih se Je pripeljal na «ve-totrojiSki hrib naS prevzv. vladika dr. Tomažič. Pripravljen mu je bil slikovit sprejem. Vse Je bilo okrašeno. Slavoloki ln mlaji »o stali na vseh koncih in krajih. Hiše so bUe v zastavah. Ko se J« vladika peljal od Sv. Lenarta čez Porčič, »o ■ gričkov doneli toplči, godba Je igrala in na trgu pred cerkvijo je zadonel slovenske pesmi glas v pozdrav g. Škofu ln odličnim gostom. Po poodravu g. župnika in gvardijana p. Ladislava Ptaterja so g. vladi ko pozdravili zastopniki raznih društev ln organizacij. Prevzv 15eni Je vsem odgovarjal. Po sprejemu Je vladika najprej ob številni asistenci dekanijske in okoliške duhovščine Izvršil blagoslovitev In posvetitev dveh novih zvonov za župno in romarsko cerkev Sv. Trojice, župljani ln prijatelji iz Slov. goric »o «brali okoli 80.000 din za nove zvonove. Veliki rvon, ki bo eden največjih v Slov. goricah, je HI posvečen sv. Trojici, a drugi Mariji ln sv. Jo-
j 1
UMMBI—nHl-.^—■■■ I-I ■■».«...«■I . .1.
žefu. Kot boter novim zvonovom je bil napro-4en naš rojak ln naš voditelj g. dr. Anton Korošec, ki se je rad odzval vabilu. Radi drugih poslov pa Je bil zadržan, da bi sam položil kot boter roko na nove zvonove. Nadomestoval ga Je naš narodni poslanec g. Franjo žebot. Slavnostni obredi so trajali točno eno uro. Nato so zvonove z veliko spretnostjo potegnili v visoki zvonik. Oba zvona je vlila mariborska tvrdka Inž. Btlhl in Imata zelo lep glas. Vsa slovesnost ln tudi sv. birma v nedeljo se Je izvršila ob najlepšem sončnem vremenu. Boter dr. Korošec je poslal poseben pozdrav in lepo darilo.
Fram. Po veliki noči so se pri nas poročili: Stanko fttern, p. d. Vrhovšek, in Marija Mom na Planici; Valentin Vukovič, orožnik, z Anico Jaro; Matija Pavlič, trgovec, je pripeljal nevesto Anico Keržič s Kranjskega; Anton Lovren-člč pa Marijo Vlsočnik Iz Hoč; Avgust JelSek je ostal na domu Anioe fitepihar v Račah; Ferdinand Brence od Venčesla s Hlldo Juhart; Fr. Kac z Marijo Marin; Maks Klkel z Marijo Mar-čN5; Jožef Stern in Julijana Hojnik oba na Planici; Oskar Stern, učitelj, ln Marija Kos pa sta Sla k Venčeslu. Vsem: Bog daj srečo!
Prthova pri Slov. Konjicah. V četrtek, 8. Junija, na praznik presv. Rešnjega Telesa, bo za drugo obletnico nasilne smrti akademika Rudolfa Dolinarja ob desetih slovesna sv. maša za rajnega narodnega mučenlka Dolinarja, ki je v nsšl župniji na Prelogah v borbi za narodne svetinje Izgubil svoje življenje. Blag mu spomin!
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Za binkoštne praznike si Je neznan tat priskrbel pri Alojzu DolinSek v Podgorcih devet kokoši. — Društvo »Jeruzalemski osel« Je zopet oživelo. Clanl so večinoma starejši možje, kateri bi že lahko srečala pamet...
Sv. Barbara v Halozah. Deževje preteklega tedna Je napravilo pri nas ogromno Škodo. Oba glavna potoka, Bela ln Belica, sta z vsemi svojimi pritoki, ki so prldrll s hribov, prestopila bregove ln poplavila travnike. Ogromni plazovi
—ai——a......................... '»"".ijai
KMEČKA ŽENA —
poznaš mesečnik »Kmečka žena«, list 2» tebe, da ti pomaga podpirati tri vogle
Sri hiši? Ako ga ne poznaš, piši upravi sta: Maribor, Koroška cesta 5, da ti pošlje list na ogled!
so po vinogradih, po setvah pod njimi ter pridelka zasuli in uničili, žalostno je gledati posestnik«, ko ogledujejo razdejanje v vinogradih, posebno so uničeni lani in letos z velikim trudom ta žrtvami na novo zasajeni vinogradi, kjer so plazovi odnesli od dna rigolanja zemljo in kamenje s trsjem, koljem, kompostom in z gnojem vred. Kako naj ubog vinogradnik sedaj popravi Škodo in nosi zemljo nazaj na breg ter išče trs j«, ki ga ni več? Kaj bo z živinsko krmo, ki jo vsa blatna in smetna? Najhuje so pri nas prizadeti kraji: de! Brezovca, zgornji dei GruSkovca in Medrlbnika, oba Paradiža, del Pohorja ta Slatine ter Okič. Zasute so občinsk« ceste, potoki ln bo mnogo dni dela, da se vsa Skoda popravi. Kakšne podpore za popravilo n« pričakujemo, ker ni mogoče tega plačati, kar je povodenj povzročila Škode po državi, ki gr« v milijone, zato škode niso mnogi niti prijavili saj bi nam s par dinarji odpisa državnega davka n« bilo prav nič pomaganega.
Sv. Andraž v Halozah. Neprestani nalivi od binkoštne nedelje so dosegli svoj višek v noči na sredo. Nalivi so napravili ogromno Škodo. Po hribovitih krajih so trgali plazove, ravnice pa je poplavilo. Brvi čez potoke je ponekod odneslo, drugje pa jih je voda izpod jedla tako, da so življenjskonevarni. Ceste so nalivi tako poškodovali, da skoraj ni mogoče po njih voziti, dovo« iz hribov do glavne ceste je nemogoč, ker «o ceste zasuli zemeljski plazovi Tudi po vinogradih se je radi stalnega deževja začela kazati bolezen. Doslej že itak ubogi Haložani, prizadeti od ene kot od druge strani gledajo s skrbjo v prihodnjost, ki se tako slabo napoveduje.
Brinjeva gora v Zrečah. Ker Je mnogim častilcem naš« Matere milosti ob Binkoštih slabo vreme preprečilo romanje, sporočamo, da se be drugi veliki shod vršil na god «v. Antona Padovanskega, 18. junija. Slovesnost se prične že ni predvečer in bo prilika za sv. «poved. Za želodce bo poskrbel naš gostilničar v cerkveni uti. N« An toni je vo zjutraj se pričnejo sv. maše že ob petih Ob sedmih bo pridiga, nato sklepna slovesna sv. maša. Kateri Se tokrat ne morete priti, pa na svidenje na god sv. apostolov Petra ta Pavla, ko je običajni veliki romarski shod.
Braslovče. Stavbeni odbor za občinsko ubožno hifio priredi v nedeljo, 28. JuUJa, pri novem občinskem ubožnem domu veliko tombolo z mnogimi lepimi dobitki, kot motorno kolo, pet koles, seženj bukovih drv, moška ta ženska obleka ln veliko drugih lepih dobitkov. Tombolska karta stane 2 din. Prebitek Je namenjen za kritje novega ubožnega doma, zato prav pridno kupujt« karte! — V Braslovčah Imamo posebnega slikarja, ki slika napise, vendar le v temni noči da ga nihče ne vidi. Skušali ga bomo poiskati ta potem ga bomo že priporočili ...
Llmbarska gora pri Moravčah. Na vprašanja mnogih romarjev ln častilcev sv. Valentina sporočamo, da se vrši običajni vsakoletni romarski shod tudi letos na nedeljo pred kresom. Leto« pade ta nedelja na 18. junij. Cerkveno opravilo bo sledeče: na predvečer, v soboto, bodo ob pol sedmih večernice s pridigo. V nedeljo zjutraj bo sv. maša ob pol 5, pol 6 ln ob 10. Ob pol 6 ln ob 10 tudi cerkveni govor. Oba dneva bo dovolj spovednikov na razpolago za prejem sv. zakramentov. Cerkev sv. Valentina je starodavna bož-
»NAŠ DOM« — je družinski list za vse, zanimiv, poln slik in povesti. Vsako društvo ga ima, oglej si ga! Lahko pa ti ga pošljemo tudi na ogled, piši upravi: Maribor, Koroška cesta 5.
Ja pot na 768 metrov visokem hribu, rai katerega je prekrasen razgled in je zelo priljubljena izletna točka. Dostop je lahek iz vseh strani bodisi iz Moravč, Krašnje, Blagovice ali iz Peč. Najbliže je iz Sp. Lok, to je vas, Id. leži ob državni cesti Ljubljana—Celje; do vrh hriba je 40 minut pešhoje.
Gornji grad. Dve zlati poroki Na binkoštno nedeljo smo pri nas obhajali dva slavnostna jubileja, namreč dve zlati poroki. Prva zlatoporo-fcenca sta Anton in Helena Rojten, po domače pri Krtini, iz mesta. Oče je dolgoleten cerkveni ključar farne cerkve. V mladosti je na koru Bogu ▼ čast prepeval polnih 25 let, bil je tudi pri ga-pilski godbi. Doma pa je nabijal a kovaškim kladivom, saj je kovaški mojster. — Drugi par sta bila Jakob in Marija Kolenc, po domače Urbanč-ki, tudi iz mesta. Vsi so zavedni krščanski starši, saj v njih hiše prihaja samo katoliško časopisje. Urbančkov oče še vedno rad prebira »Slov. gospodarja«. Na predvečer slavnostnega dneva je med mogočnim streljanjem zapel pevski zbor slavljencem podoknico. S podoknico jih je počastila tudi gasilska godba. Na binkoštno nedeljo nas je v zgodnjih urah zbudilo iz spanja streljanje, ki nas je povabilo k udeležbi tega pomembnega dogodka. Na Krtinovem domu so se zbrali ovatje ob devetih. Med zbranimi svati js imel nagovor na starše sin Rudolf, nato pa še vnukinja Julka. Ob ganljivih nagovorih so bili vsi svatje do solz gtnjeni. Nato sb se svatje uvrstili v dolg sprevod z godbo na čelu ter so šli Urbanč-kovim svatom naproti. Vsi skupaj so se nato podali v cerkev. Svatov je bilo 60 parov. V cerkvi Je imel na jubilante lep nagovor g. župnik šlan-der. Cerkev je bila nabito polna. Po poroki in po slavnostni sv. maši je bila zahvalna pesem, s Jcatero smo se vsi zahvalili Bogu za ta lepi dan. Zlatoporočencem naše častitke z željo, da bi še dočakali biserno poroko!
Vransko. Selško dostavo pošte smo končno po dolgem času in raznem moledovanju le dobili. S tem Je izpolnjena dolgotrajna želja okolice, ki doslej nI imela redne dostave pošte na dom, ampak Je navadno prejemala svojo pošto le ob nedeljah pred cerkvijo. Zato je marsikdo tudi večkrat zamudil ta ali oni rok, ker je prepozno prejel obvestilo. Tudi dnevnega časopisja je bilo doslej v okolici le malo. To pa Iz enostavnega vzroka, ker bi bilo brezsmiselno naročati dnevnik, če si pa komaj v nedeljo prejel vse številke od tedna. Gotovo bo tudi v tem oziru sedaj jokolica napredovala, ker bo dnevno dobivala poŠto. Za to smo poštnemu ravnateljstvu, zlasti g. Štruklju, res hvaležni, da je to našo perečo ¡Eadevo, katera se prej nI hotela premakniti z mrtve točke, v tako kratkem času rešil v naše jgplošno zadovoljstvo. Zdaj bi imeli samo še eno Željo: radi bi imeli z Vranskega še direktno telefonsko zvezo z LJubljano in s St Jurjem ob ,Taboru. Ta zveza je zlasti ob času hmeljske se-»>ne za nas velike važnosti, ko je treba tudi Izven uradnih ur v nujnih trgovskih poslih hitro dobiti zveze z inozemstvom. Ce nam poštno ravnateljstvo Se v tem ustreže, potem pa je tudi ¡zadnja naša želja izpolnjena, kar se tiče poštnega področja. Prosimo!
Laški okraj. Veliko deževje 21, maja je tudi v paSem pkraju napravilo precej škode. Savinja
sicer ni prestopila bregov, pač pa njeni pritoki, kot Gračnlca, Lahomnlca ln drugI manj«. Vefl škode kot narasla Savinja in njeni pritoki pa so napravili v našem okraju plazovi, kateri so marsikje zasuli ceste. Kjer pa je spodaj lapor, zgoraj pa ilovica, lega zemlje pa bregovita, so se povsod pojavili plazovi, kateri ravno v našem
okraju povzročajo toliko Škodo. Naj bi banovin« začela a delom za preprečenje plazov, — Tudi slinavka se je pojavila v dveh občinah, in sle«* v Laškem in pri Sv. Krištofu. Lanskoletna skui-nja pri pojavu slinavke nas uči, da se ta bolezea razširja največ radi tega, ker se ljudje ne ravnajo po predpisih pri trgovini z živino.
ZAKLJUČEK NAŠEGA DRŽAVNEGA OBISKA V BERLINU
V nedeljo, 4. junija, je obiskal naš* knežji par v spremstvu maršala GOringa letalsko akademijo v Gatovu, od koder sta napravila knez in kneginja na maršalovi ladji izlet po Havelskih jezerih. Zvečer je bila slavnostna večerja v zlati galeriji gradu Charlottenburg pri Berlinu. Med večerjo je bil ves grad bajno razsvetljen.
Minister za propagando dr. Goebbela je izdal ob zaključku našega državnega obiska v Berlinu na Berlinčane sledeči poziv: »V ponedeljek, 5. junija, bosta zapustila prestolno mesto knez-namestnik Pavle in kneginja Olga. Berlin je priredil visokima gostoma ob priliki prihoda navdušen sprejem. Pri vseh prireditvah na čast visokima gostoma so izkazali Berlinčani svojo naklonjenost z navdušenimi manifestacijami. Naj se postavi Berlin v špallr od gradiča Bellevue do kolodvora, od koder bo odpeljal posebni vlak ob 18.05. Da bo prebivalstvu omogočena udeležba pri slovesu, nehajo vsa podjetja ob 15. uri z delom. Berlinčani in Berlinčanke! Vsi na ulico! Pripravite knežjemu paru prav tako prisrčno slovo, kakor je bil sprejem!«
Poziv propagandnega ministra je našel polno razumevanje pri Berlinčanih. Pri slovesu je bilo vse prebivalstvo na ulicah. Ljudje so viharno vzklikali našemu knežjemu paru na potu na kolodvor. Princa Pavla in kneginjo Olgo je spremil na kolodvor Hitler. Tam so se od knežjega para poslovili vsi nemški odličniki. Ob igranju jugoslovanske himne in vzklikanju množice je vlak odpeljal iz Berlina.
Knez-namestnik Pavle in kneginja Olga sto z odhodom iz Berlina zaključila uradni obisk. Ostala bostn pa še nekaj dni, v Nemčiji kot gosta maršala Goringa.
★
Novice iz drugih držav
Papež ee trudi za mir. Sv. oče nadaljuje svoje akcijo za ohranitev miru. Pred nekaj tedni, kc je bil mednarodni položaj zelo napet, se je obrnil na odločilne državnike vseh večjih držav, na;' se skrbno varujejo vsakega povoda, ki bi mogc zanetiti vojni požar. Dofcril je zagotovila vseh odločujočih državnikov, da bo vsak storil vse, kar je v njegovi moči, da ne bi prišlo do sovražnegs spopada. Kakor poročajo časniki, je papež dal nalog svojim nuncijem v Londonu, Berlinu in Varšavi, da Izročijo vladam spomenico, v kater: papež naproša vlade teh držav, naj na mirer. način uredijo vsa sporna mednarodna vprašanja. Sv. oče tudi želi, da se skliče konferenca Anglije, Francije, Italije, Nemčije ln Poljske, ki naj bi rešila sporna vprašanja med Nemčijo in Poljsko, pa tudi med Francijo in Italijo.
Velike slavnostl se vršijo v Nemčiji ln Italiji. V Nemčijo ln Italijo so se te dni vrnili tako zvanl Španski prostovoljci, ki so se na strani generala Franca borili proti rdečim četam. Domovini sta tem prostovoljcem ob njihovi vrnitvi priredili svečan sprejem. Vršile so se velike parade. Vsi v španski vojni sodelujoči oo bili odlikovani.
Ognjeniki bruhajo. Cela vrsta ognjenikov na polotoku Aljaska na severu severnoameriške Ka-
nade je začela bruhati. Mount Katmal, ki je od-daljen 170 km od otoka Kodisk, ln 2700 m viao-kl Mount Venamin izmetavata lz svojih osrčij mogočne množine lave, katera se razliva v dolt-ne kot žareča reka. Bruhanje ognjenikov J« spremljano od gostega ter vročega pepelnateg* dežja, ki pokriva kot siva snežena plast pokrajino in morska obrežja v obsegu 2000 km. Nad tako zvano »Dolino 10.000 par«, ki Je nekak narodni park čisto na severu, se vlačijo, kakor se ugotovila opazovalna letala, strupeni plini ter oblaki, kateri se dvigajo v zrak lz tiaočev in tl-sočev zemeljskih razpoki in in lukenj.
Zgorelo 52 ljudi. V vaškem kinu v Zakatepefc v mehiški državi je nastal požar. Ker je bilo poslopje zgrajeno večinoma iz lesa, se je ogenj prav hitro razširil. Ljudi se je lotil strašen preplah. Veliko število oseb je bilo pohojenih, nad sto ranjenih, zgorelo pa jih je 52.
Domače novice
Podpora vlado ljubljanskemu velesejmu. V soboto, 3. junija, je trgovinski minister Tomlč v imenu vlade odprl ljubljanski velesejem. Obisk te za gospodarstvo Slovenije važne ustanove ja velik. Posebno velik je bil preteklo nedeljo. Med obiskovalci v nedeljo je bil tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki Je prispel v Ljubljana na delavski tabor. Predsednik vlade je ob obisku velesejma potrdil vest, da bo vlada izplačala ljubljanskemu velesejmu en milijon dinarjev kot prvi prispevek vlade za novo gradnjo razstavnih prostorov ln ureditev sejmišča. — V ponedeljek Je predsednik vlade ponovno obiskal velesejem. Ob tej priliki je osrečil z lepim darom dva podeželska razreda, ki sta bila na izletu v Ljubljani. Videl je namreč otroke v spremstvu učiteljstva, ki so si ogledovali zanimivosti ljubljanskega velesejma. Začel se je z otroki razgovarjati, spraševal Jih je, kako se učijo, od kod so itd. Pri slovesu je dal vsakemu razreda po tisoč dinarjev z naročilom, naj učitelji pogoste v njegovem imenu otroke.
Glasbena Matica v Slovenskih goricah. V nedeljo, 18. junija, bo okrog 60 pevcev Glasbena Matice obiskalo divne Slovenske gorice. Ustavili se bodo v Mariji Snežni, Cmureku, Gornji Radgoni, Slatina Radencih, v Ljutomeru, nekaj ur se pa ustavijo v Vuzmetincih pri g. Tomažlču. Domačinom bo s tem dana prilika, da tudi oni slišijo lepe pesmi tega pevskega zbora. Pridite poslušat in ne zamudite te prilike!
Umrl je učitelj Joško Kos. V Beogradu J« umrl v ponedeljek, 5. junija, zadet" od srčne kapi, meSiansko-šolskl učitelj Joško Kos. Meseca februarja je bil prestavljen v Beograd v prosvetno ministrstvo kot referent za meščanske Sol« v Sloveniji. Bil je tudi nadarjen slikar. Naj počiva v miru! Užaloščeni vdovi naše sožalje!
Utonil pri kopanju. V Celju je utonil pri kopanju 16 letni krojaški pomočnik Albin Belak, sin vdove iz Zavodne pri Celju. Ko je skočil v vodo, ga Je prijel krč in je utonil. Sicer se ja pognal eden od kopalcev za ponesrečenim, a g« že nI mogel več dohiteti Belak je prva žrtev letošnjega kopanja v Savinji. Njegovo truplo aa našli pri Laškem.
Nadaljevanje na strani 19,
Kmečka trgovina
Novi predpisi za pakiranje sadja
Zastopnik ministra za trgovino in industrijo g. Inž. Nikola Bešiič je predpisal pravila za pakiranje sadja, namenjenega izvozu. Po teh pravilih ■o predpisani zaboji za pakiranje sadja.
Tipi zabojev so naslednji: 1. zaprt zaboj (italijanska »štajgna«) vsebine 10 kg naslednjih Bier: pokrov 45X32 cm, sestavljen od 12 komadov povprečnih letvic in treh podolžnih letvic, Bkvir pa Je sestavljen lx osmih komadov hori-Bontalnih letvic, stene bo sestavljene iz 12 ko-pnadov letvic, osem vogalnih. Napis mora biti v latinici Jugoslavija z ognjenim žigom.
Nadalje je predpisan velik odprt zaboj naslednjih mer: dno 52X41 cm, bočne strani 52X10 cm, ftelne strani 41X10 cm in trivogalne noge 15 cm višine.
Srednji odprt zaboj ima dno 50X30 cm, bočne Strani 50X8 cm in čelne strani po S0X8 cm. Mali odprt zaboj ima dno 40X25 cm, bočne strani 40X5 cm in čelne strani 25X5 cm. Pleteni okrogli zaboj meri v globino 20 cm, prečnik pa ima 35, oziroma 20 cm.
Zaprti zaboj ameriškega tipa ima naslednje mere: notranja mera 45X29X27 cm, pokrov in dno 7 mm debelosti itd.
Končno so predpisane mere tudi Se za kabinetni (poštni) zaboj z notranjo mero 40X33X9 •entimetrov.
Za pakiranje se morajo porabljati: pri izvozu svežih namiznih češpelj -zaprt zaboj, velik odprt In srednji odprt zaboj; za sveže namizno grozdje srednji odprt in pleteni okrogli zaboj, za kabinetna jabolka in hruške kabinetni (poštni) zaboj, za sveža namizna jabolka in hruške velik Bdprt zaboj, odprt zaboj z razmaknjenimi deščicami in zaprt zaboj ameriškega tipa, za izvoz svežih namiznih breskev srednji odprt zaboj, za sveže namizne češnje ter višnje zaprt zaboj, srednji odprt zaboj ln pleteni okrogli zaboj, za sveže namizne jagode mali odprt zaboj.
Pri pakiranju svežega grozdja, češenj in višenj ca izvoz mora biti vsebina zavita v pergamentni papir.
Ce se jabolka izvažajo v Nemčijo v razsutem stanju, mora biti vagon razdeljen v pet pregraj.
Prekrški teh pravil se kaznujejo po členu 47, točka uredbe o kontroli izvoza sadja ln sadnih Izdelkov.
Obstoječe zaloge zabojev, ki v tem pravilniku niso določeni, ki so bili določeni s prejšnjimi predpisi, se smejo porabiti za izvoz samo v letu 1939.
Izvoz v bivšo Avstrijo
Nemčija nam je v ozemlje bivše Avstrije dovolila izvoziti sledeče: vina za 150.000 KM, jagod za 50.000 RM, breskev in marelic za 70.000 RM, Češenj in višenj za 60.000 RM, graha za 20.000 fižola v stročju za 20.000 RM, paprike za 10.000 mark. Vsota za breskve ln marelice je zato tako Visoka, ker se bo za 30.000 mark tega sadja prodalo naprej v ostalo Nemčijo in ostane potem za pzemlje bivše Avstrije le 40.000 RM visoka vsota za nakup tega sadja. Določene so že tudi najvišje cene za to sadje, postavljeno na jugoslo-vansko-nemško, ali pa na Jugoslovansko-madžar-sko mejo. Te cene so sledeče: jagode 50 mark, breskve in marelice 32 mark, češnje 37 mark, višnje 42 mark, grah 16 mark, fižol 18 mark, paprika 25 mark za 100 kg. Uvozna dovoljenja so bila doslej Izdana samo za jagode. Za primerjavo gornjih cen v našem denarju pripominjamo, da je ena nemška marka v zasebnem prometu, to je na svobodnem tržišču vredna 13.70 do 18.90 din, v uradnem obračunavanju v bankah pa 17.71 din.
Gospodarske zanimivosti
Cehi so prepustili svojo tovarne pri nas Angležem. Tekstilna industrija »Jugočeška d. d.« Kranj in »Beogradska tekstilna industrija d. d.« Beograd so doslej pripadale češki industrijski skupini »Peček«, ki je bila v omenjenih tovarnah udeležena z večino svojih delnic. Sedaj je omenjena češka industrijska skupina prodala svoje deln ,e pri omenjenih tovarnah angleški finančni skupini, katera je s tem postala dejanski lastnik gornjih tovarn.
Koliko sladkorja poje prebivalec posameznih držav? Američani so izračunali, da Je v letu 1938 vsak Jugoslovan pojedel povprečno 5.7 kg sladkorja, Italijan 9.1 kg, Nemec 27.1 kg, Bol-
gar 5.4 kg, Madžar 11.8 kg, Nizozemec 29.1 kg, Romun 5.9 kg, Ceh in Slovak 27.5 kg, Turek 6.6, Portugalec 9.9 kg, Poljak 24.8 kg, Norvežan 84.4, Irec 40.8 kg, Sved 48.6 kg, Švicar 41.4 kg, Anglež 50.3 kg.
Goveja živina
Italija nam je spet prepovedala uvažati našo živino. Pri zadnjem transportu naše rogate živine v Italijo se Je že na italijanskih tleh pojavila slinavka. Radi tega nam je Italija od 29. maja začasno zabranila uvažati živino na njeno ozemlje. Ker se Je pa pojavila slinavka pri živini šele v Italiji, so naše oblasti zaradi postopanja Italijanov na merodajnih italijanskih mestih odločno protestirale in tako je upati, da bodo Italijani svojo prepoved umaknili.
Izgledi za izvoz živine v Palestino. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Je z našo Narodno banko uredil vsa vprašanja, ki se tičejo izvoza v Palestino. S tem v zvezi se že dalje časa nahaja v Palestini odposlanec Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, kateri se o možnosti trgovanja s Palestino razgovarja s palestinskimi uvozniki Po dosedanjih poročilih se bo za 600 kg težke vole dobilo okrog 17.5 funtov, kar znaša v našem denarju približno 7.50 din za kg žive vage. Ker je pa ta cena z ozirom na stroške prevoza do pristanišče Haife za nas nizka, bo naša Narodna banka pri obračunavanju funtov z dinarji izvozničarjem v Palestino dajala posebne nagrade v obliki višjega plačevanja funtov.
Po sejmih so pa bile kupčije z živino sledeče:
Voli. Maribor debeli 4—5 din, poldebeli 3.25 do 4 din, plemenski 4.50—6 din; Ptuj 3.75—4.50, Slov. Konjice 4—4.50 din, Slovenjgradec 4—5, Brežice 4.50—5 din, Črnomelj 4.50—5.50 din, Vi-rovitica na Hrvaškem 4.50—5 din kg žive vage.
Biki. Na plemenskem sejmu v Velikih Laščah so se prodajali plemenski biki po 7.50—9.25 din kg žive vage; biki za zakol so bili v Mariboru 3.25—4 din, v Virovitici na Hrvaškem 5—5.50 din kg žive teže.
Krave. Maribor klavne 3.50—4.75 din, plemenske 3.25—4.50 din, za klobasarje 2.25—3 din, molzne 4—5.50 din, breje 3.75—4.50 din, Ptuj 3—4 din, Slov. Konjice 3.50—4.25 din, Slovenjgradec 3—4 din, Črnomelj 3.50—1-50 din kg žive teže.
Telice. Maribor 4—5.50 din, Ptuj 4—4.50 din, Slovenjgradec 4—5 din, Črnomelj 4—4.50 din.
Teleta. Maribor 4.50—6 din, Ptuj 6 din, Slovenjgradec 6—7 din, Brežice 5.50 din, Črnomelj 6—6.50 din, Virovitica 5—7 din kg žive teže.
Svinje
Plemenske. Maribor 5—6 tednov stari prašiči 100—120 din, 7—9 tednov 130—145 din, 3—4 mesece stari 210—290 din komad.
Pršutarji. Ptuj 7—7.50 din, Slov. Konjice 8 din, Slovenjgradec 7 din, Brežice 7 din, Črnomelj 7 do 7.50 din, Virovitica 7—7.50 din kg žive teže.
Debele svinje (špeharji). Slov. Konjice 9 din, Brežice 8.50 din, Črnomelj 8—8.50 din, Virovitica 8—9 din kg žive teže.
Razgovori i našimi nareoiifa
BATERIJE CROATIA
žepne anodne-ogrevače, Izdeluje samo domača tvornlca
IYAN PASPA I SIROTI
ZAGREB, KOTURASHA 69
Vino
Okolica Ptuja navadno novo 4.25 din, stara 5 din, sortirano novo 8 din, staro 10 din liter. Slov. Konjice navadno 3.50—4.50 din, finejše 8 do 7 din liter. Brežice navadno 6 din, finejše 7 din liter. Črnomelj navadno 4.50—5 din, finejšs 6—6.60 din liter, prevzeto pri vinogradniku.
Drva
V Virovitici se Je prodajala klaftra bukovi!! drv po 250—280 din, gabrovih pa 280—300 din
Tržne cene
Cena mesu in mlečnim izdelkom je skoraj ne« spremenjena.
Kože. Goveje 10—12 din, telečje 12—14 din, svinjske 8—10 din kg. — Volna. Neoprana volna v Slovenjgradcu 10 din, oprana 20 din kg.
Sadje. Jabolka 5—10 din, suhe slive 8—12 din, češnje 6—8 din kg. Liter češenj 2.50—3.50 din,
žito. Prva cena za novo pšenico je na beograjski borzi cen bila 130 din za 1 q. V Virovitici je bila pšenica 145—150 din, rž 125—135 din, oves 135—145 din, koruza 90—105 din za 1 q. Fižol 2—3 din kg.
Krma. Sladko seno 55—65 din, ldslo 40—48 din, pšenična slama 30—35 din, v Virovitici sen<r 50 din, slama pa 15 din 1 q.
Zelenjava. 1 kg krompirja 0.75—1.25 din, čebule 4—6 din, česna 8—10 din, kislega zelja 3 din, hrena 8—10 din, špargljev 12—14 din. Komad zelja 0.50—3 din, kumarce 2—6 din, karfi-jola 4—12 din, ohrovta 0.50—2 din, zelene 0.50 do 3 din, buče 3—4 din, glavnata solata 0.50—1 din, por 0.25—1 din, koleraba 0.25—1 din, red-kev 1 din. Liter luščenega graha 7.50—15 din, kupček graha v stročju 4—8 din. — Zelenjad v kupčkih po 1 din.
Sejmi
12. junija živinski in kramarski: Turnišče, Dubrovnik, Nova cerkev; svinjski: Središče — dne 13. Junija živinski ln kramarski (sv. Anton): Žalec, Brežice, Kozje, Mala Nedelja, št. Janž pri Dravogradu in Zlgarski vrh nad Sevnico; živinski: Maribor; svinjski: Ormož; tržni dan s svinjami: Dolnja Lendava — 14. junija svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje — 15. junija tržni dan a svinjami: Turnišče; živinski in kramarski: Zidani most, Dravograd, Mozirje, Planina (okraj Šmarje pri Jelšah) — 16. junija živinski in kramarski: Dolnja Lendava, Prosenjakovci; svinjski: Maribor — 17. junija: živinski in kramarski: Poljčane, Sv. Vid pri Grobelnem; svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje.
Zakonca brez otrok želita posestvo zapustiti rejencem. 2. B. Zakonca brez otrok sta »vzela za svoje« tri rejence, kateri jima pridno brezplačno pomagajo na posestvu, radi česar bi Jim rada zapustila svoje posestvo in Jih zavarovala pred svojimi sorodniki, da bi jih po njuni smrti ne nagnali s posestva. — Najbolj zasigurani bi bili rejenci, ako bi Jim zakonca že sedaj izročila svoje posestvo, pri čemer bi si seve zakonca pridržala pravico dosmrtnega gospodarjenja ln ves hasek posestva, tako, da bi faktično ostalo vse pri starem, le v zemljiški knjigi bi se lahko že sedaj vpisala lastninska pravica na ime rejencev, hkratu bi se pa lahko vknjižila pravica zakcncev-izročiteljev do dosmrtnega gospodarjenja in hasnovanja. — Zakonca tudi lahko napravita testament in v njem vpostavita kot dediče (po smrti drugega zakonca) rejence. Testament Je veljaven, ako ga zakonca sama napišeta in podpišeta; prič ni treba, lahko jih pa pritegneta za primer, ako bi naknadno kak sorodnik spodbijal veljavnost testamenta iz razloga, da zakonca nista bila pri zdravi pameti ali podobno. Ker zakonca nimata lastnih otrok.
niti staršev, nima nihče pravice do njunega deleža.
Zgraditev hišo tik do občinske ccste. P. I. Imate hišo ob občinski cesti. Vam nasproti namerava nek pek zgraditi novo hišo tile občin« ske ceste, čemer se protivite, ker bi Vam »zaprl« svetlobo, povzročal nevarnost požara (z navadnim, nizkim dimnikom) in bi mu Vi eventualno morali plačati odškodnino, ako bi mu pri vožnjah prizadejali kako škodo, širina ceste znaša IS 3 m. — Graditelj si mora oskrbeti gradbeno dovoljenje; pred izdajo dovoljenja se bo vršil komisijski ogled, h kateremu sicer ne boste povabljeni, boste pa o njem obveščeni. Pri tej priliki — pa tudi lahko pismeno na okrajno načel-stvo — boste zamogli iznesti vse svoje ugovore. Po zakonu mora pekarna stati najmanj štiri metre oddaljena od zunanjega roba ceste, širina občinske ceste ni predpisana; predpis je le ta, da mora ustrezati vozilom, ki se rabijo v detični občini, in potrebam krajevnega premeta. Proti temu. da se Vam bo »zaprla« svetloba, se v danem primeru ne boste mogli upirati, razen. ako imate kak poseben nasproten dogovo<
s graditeljem; ta dogovor bi pa morali uveljaviti pravdnim potom — gradbena komisija se nanj ne bo ozirala, marveč le na ugovore javno-ijavne narave.
Zamenjava parcel — prepis v zemljiški knjigi. P. F. S sosedom (mejašem) želite zamenjati nekaj parcel in bi to radi izvedli na najcenejši način. — Menjalno pogodbo lahko sama sestavita; označiti morata zamenjane parcele (z navedbo parcelnih številk in številk zemljiškoknjižnih vložkov), dovoliti odpis (bremenprosti?) zamenjanih parcel od dosedanjih vložkov in pripis k drugemu vložku ali ustanovitev novega vložka ter pri slednjem vknjižbo lastninske pravice v prid novemu lastniku. Omeniti je, ako bo treba komu kaj doplačati. Podpisa lastnikov parcel morata biti sodno overovljena; overovitev stane za dva podpisa 37.50 din. Pogodbo, ki jo Je treba kolkovati z 10 din kolkom, je troba v 15 dneh prijaviti davčni upravi. Ako se je zamenjava parcel izvršila le z namenom, da se imovine zaokrožijo za interese kmetijstva, morate to omeniti v pogodbi ter pri davčni upravi in Vam v tem primeru ne bo treba plačati 6% prenosne takse, marveč le takso za potrdilo. Le v primeru, ako bi bila razlika vrednosti zamenjanih parcel večja kot 50%, bi morali od razlike plačati 6% takso (kakor za kupoprodajno pogodbo). Nato zaprosite zemljiškoprometno komisijo za dovoljenje prenosa lastnine in ko boste dobili to dovoljenje in se izkazali s potrdilom davčne uprave, da ste pogodbo prijavili in eventualno takso plačali, predlagajte na kak uradni dan pri zemljiškoknjižnem uradu Izvedbo menjalne pogodbe v zemljiški knjigi. Tam bo treba plačati le pred-lagalno takso, ki se odmerja po višini vrednosti zamenjanih parcel. Ako ta vrednost ne presega 1000 din, znaša taksa 7.50 din, pri vrednosti čez 1000 din do 5000 din znaša 12 din, pri vrednosti čez 5000 do 10.000 din znaša 15 din, pri vrednosti čez 10.000 do 50.000 din pa znaša 22.50 din. Za davčno upravo ln zbirko listin morate napraviti po en prepis pogodbe; za davčno upravo Vam prepis takse prosto overi sodišče.
Sprejem absolventa nižje gimnazijo v strokovne (tehnične, tekstilne, kmetijske) šole. T. H. Šolska predižobrazba Vašega sina, ki j« dovršil štiri razrede realne gimnazije z nižjim tečajnim izpitom, vsekakor zadošča za sprejem v navedene strokovne šol«. V koliko se zahtevajo za sprejem v posamezne šola še kaki posebni pogoji, povprašajte pri ravnateljstvih; pogoji namreč niso vsako leto povsem enaki.
Skrajšan rok za četrtega sina vdove. N. A. Vaš prvi sin je služil skrajšan rok, drugi poln rok, sedaj služIta tretji in četrti ter Je obema določen poln rok. — Četrtemu sinu prltiče pravica do skrajšanega roka, ako bo tretji sin odslužil poln rok. Zato prosite (Vi pri pristojnem vojnem okrožju ali pa četrti sin sam potom svojega poveljstva), naj se četrtemu sinu prizna skrajšan rok in da se ga naj takoj začasno odpusti iz vojaške službe, dokler ne bo tretji sin odslužil polnega roka. Eventualno naj se četrti sin odpusti šele potem, ko bo že sam odslužil skrajšan rok; potem mu ne bo več treba nastopiti nadaljnje služb«, ko se bo izkazalo, da Je tretji brat služil naprej svoj polni rok. Prošnji morate priložiti rodbinsko polo in vojaško izpra-vo drugega sina
Zapuščinska razprava za očetom t N. F. U. St. A. Vaš oče j« bil lastnik posestva, vrednega »v tuje roke« 50—60.000 din, za prevzemnika 80.000 din. Enemu Izmed sinov je kupil in podaril njivo za 23.000 din; na kupnini je ostal oč« dolžan 12.000 din, radi česar s« je za ta znesek vknji-tila zastavna pravica na očetovo posestvo. Oče Je pozneje posestvo izročil istemu sinu za 24.000 din; od tega zneska s« je odštelo 12.000 din, ker }• prevzemnik prevzel v svojo plačilno obvezo vknjiženi dolg, ostalih 12.000 din pa bi moral iz-čevati očetu in materi po 600 din letno. Kar po smrti zadnjega Izmed obeh še ostalo neizplačanega, imajo dobiti dediči. — Zapuščinska razprava po očetu se ne bo vršila, ker očlvidno ni zapustil nobene Imovine in mati še živi Ostali dediči, odnosno otroci nimate pravice izpodbijati prevzemno pogodbo radi prikratbe nad polovico prave vrednosti, ker J« šlo za mešano pogodbo, odnosno je smatrati, da je bila Izročilna pogodba združena z darilno. Pač pa zamorete zahtevati od prevzemnika izplačilo nujnega dednega deleža, to je denarno vrednost polovic« tistega dednega deleža, ki bi bil otrokom pripadel, ako bi bil oče posestvo razdelil po enakih delih med vse otroke. K vrednosti posestva Je prišteti kupnino, v kolikor jo je pokojni oče izplačal za njivo, podarjeno prevzemniku. Povabite prevzemnika na kak uradni dan k sodišču, da se tam zlepega o stvari pomenite, odnosno poravnat«.
Regulacija potoka. M. M. Z mojašem st« s« pogodili glede regulacij« potoka in Vam j« dovolil izkopati strugo, ki j« bistveno olajšala odtok. Pozneje pa J« dal mejaš novo strugo zopet zakopati češ da si je njegova žena premislila ln da j« brez plačila 1000 din ne dovoli. — Ako je mejaševa žena na pogodbo pristala, Je nevpoštev-no, ako se pozneje premisli N« glede na to pa velja zakonita domneva da je mejaš zakoniti upravitelj ženinega premoženja, odnosno posestva (ali polovic« posestva) ln kot tak je bil upravičen pogoditi se z Vami glede regulacije potoka Ako Vam j« dovolil izkopati novo (krajšo) strugo, s tem pač nI prekoračil meje redne uprav« ženinega posestva Ako se z lepega ne boste mogli poravnati ga bost« pač morali s tožbo prisiliti, da zopat odkoplje zasuto novo strugo.
Nepravilno merjenje od strani inženirja. Isti Vprašate, ali lahko zahtevat« ponovno merjenje, ker je inženir o priliki merjenja, ki ste ga imeli pri sosedu, drugače meril nego kažeta občinska in sodnijska mapa ter je Ml najbrž podkupljen. — Točnega odgovora Vam ne moremo dati, ker niste popisali, kako in pod kakimi pogoji je prišlo do merjenja Ako ste se vnaproj dogovorili, da naj mejo določi, o&iroma Izmeri državni ali določeni inženir ter da naj ta meja velja, ste na njo vezani. Ne svetujemo Vam tudi drugod izrekati sum, da je bil inženir podkupljen, ker je to neverjetno ter bi bili v primeru tožbe radi žaljenja časti kaznovani. Dvomimo, da bi se Vam posrečilo dokazati ta očitek. — Možno je, da se je inženir zmotil. Na svoj« stroške daste lahko izvesti ponovno merjenje; če bi so pa izkazalo, da je prvi inženir napačno meril, Vam on jamči za škodo, ako mu dokažete vsaj malomarnost — in bi tudi mejaš moral pristati na popravo meje.
Ločitev zakona radi nezvestobe žene. M. P. Ako žena ne pristane na sporazumno ločitev zakona, bi morali vložiti tožbo na ločitev zakona iz njene krivde, in sicer pri okrožnem sodišču,
(Nadaljevanj«)
Pri samotnem mlinu
Med tistimi, ki so rajši zbežali v hosto kakor za cerkveni zid, je bil tudi graščak Peter. Naenkrat se je znašel sam sredi ne-
znanega gozda. Najraje bi šel domov na grad, pa ni vedel, kam naj se obrne. Slednjič je dospel ves spehan do samotnega mlina. Pred skednjer. je ležal kup listja. Vanj se Peter zakoplje in hoče zaspati, za-
pri čemer pa zastopanj« po odvetniku nI predp*« sano. Ako Vam zatrjevaneg» prešuštva n« bq
mogoče dokazati ali vsaj, da j« žena tako neredno živela, da j« prišlo v nevarnost dobro nra^ stvo rodbine, a tožbo ne bost« uspeli ker drugI ločitveni razlogi očlvidno niso podani Za čm pravde bi smelo sodišče ženi na njen predlog odmeriti dostojno vzdrževanje, ako bi že živela ločeno. Čim pa bi bil zakon ločen Iz njen« edin* krivde, bo prestala Vaša dolžnost jo vzdrževat^ — Ako bo žena krivdo zanikala, bost« pač dokazovali, kako se je ponoči shajala in kot strao> ka Izpovedali kaj Vam j« priznala. — Svetujemo Vam, da ženi raje odpustit«, ako s« je poboljšala — radi otrok.
Prošnja radi bolezni začasno odpuščenega jak» za skrajšan rok. A. M. Vaš mo4 je pred poroko služil pri vojakih par mesecev, nato J« zbolel, nakar so ga začasno odpustili. Po odpustu s« j« poročil, pridobil s tem tudi posestvo, ki p« sedaj, ko je bil mož vpoklican na odslužonj« ostalega polnega roka, trpi škodo; VI sami posestva ne morete v redu oskrbovati, ker ste bolni drugih domačih delovnih moči na posestvu pa ni. — Vašemu možu pritiče pod opisanimi pogoji pravica do skrajšanega roka. Prošnjo lahko vloži sam potom svoje komande, pa tudi VI pri pristojnem vojaškem okrožju.
Prepeljava rabljenega dvokolesa v domovino. J. M. Ko bodo poleti prišli naši izseljenci z romanskim vlakom na obisk v domovino, predvidoma ne bo ovire, da ne bi kdo pripeljal s seboj staro, rabljeno dvokolo. A če bodo cariniki vedeli, da se dotlčnik ni za stalno vrnil, bo moral plačati carino. Slednja znaša približno eno tretjino sedanje vrednosti dvokolesa.
Tečaji za poštne služi tel Je, odnosno pismonoše. 8. I. Potegujete se za državno poštno službo in bi se radi v kakem tečaju vnaprej nekoliko izurili. — Omenjeni tečaji se sicer od časa do časa vrše, a so namenjeni le osebam, ki so že sprejete v službo, odnosno jo že vrše, ne pa osebam, ki eo za službo šele prosile.

Cigan zleze po lestvi na svisli in si pripravi ležišče. Zdaj prijezdi še pet možakov proti hiši. Kri zastane Petru, ko spozna, da so Turki. Poskačejo s konj in gredo proti svislim iskat krme za živali. V smrtnem strahu jame Peter — moliti. Ko Samol vidi, da leze Turek po lestvi, vstane in naglo kot strela odpahne lestvo, da lo-putne po tleh in pokoplje pod seboj dva Turka. Medtem najdejo ostali v listju Petra, ga zvežejo in gredo pomagat onima dvema, ki sta pobita ležala pod prevrnje-no lestvo. Ciganu pa niso mogli do živega, zato so skedenj zažgali. Toda Samol je na drugi strani skočil na tla in pobegnil V gozd.	(Dalje prihodnji«)
kaj bilo je že mračno. Tedaj pa stopi is gošče cigan z dolgim nožem v desnici. Žo ga hoče Peter poklicati, pa se spomni, da bi se utegnil maščevati nad njim, ker mu ni pomagal iz ječe.
jfadaljgvanje « 10. strani
tetemttkemu uslužbenca pogorel« bita. Na ftp. Polskavi pri Pragerskem Je uničil ogenj »tA-Bovanjsko hišo železniškega uslužbenca Ivana Dreva. Ogenj s« Je pojavil pri dimniku, ▼ katerega J« bil vzidan tram in Je začel tleti Od trama se Je vnela slamnata streha in zgorela Je Ubogi družini hlSa.
Truplo dva tedna v vodnjaka. V Strihovcu pri »t HJu t Slov. goricah so neiii v vodnjaku posestnika Viljema Eberle moško truplo, ki Je bilo najmanj dva tedna v vodi Gre za bivšega vtaičarja, 51 letnega Karla Steiner iz Svetine, ki je bil nekaj časa uslužben pri Eberlu in J« penadoma «ginil Bil J« silno žalosten, ker ga Je Bapustlla njegova 19 letna žena in vse kaže, da si Je sam končal življenje.
Žrtev sleparja. K ženi delavca Lubše na Po-brežju pri Mariboru je prišel nepoznan moški in Ji oddal pismo. V pismu naroča mož ženi, naj izroči donašalcu 7000 din kot posojilo. Ker Je bilo pismo pisano z moževo pisavo, Je Lubša Izročila neznancu težko prihranjenih sedem tisočakov. Ko ee Je zvečer vrnil mož z dela, sta oba s ženo ugotovila, da so romali njuni prihranki v žep dr-snega sleparja. Pisava je bila namreč spretno ponarejena.
Iz naših društev
Sv. Marjeta ob Pesnici. Fantovski odsek in dekliški krožek priredita v nedeljo, 11. junija, ob treh popoldne v prostoru gospe Siker veseloigro. Vsi ste vljudno vabljeni k mnogobrojni udeležbi!
Rade. Vsi tajniki fantovskih odsekov in dekliških krožkov naj sporočijo število udeležencev tabora v Račah najkasneje do sobote na naslov: Mustafa Franc, dijak, Rače 132. V gostilnah najbrž ne bo na razpolago dovolj obedov. Tam bodo v glavnem ostali udeleženci.
Središč« ob Dravi Vsi, ki ste z nami in čutite ■ nami ter podpirate naše delo, pridite 18. junija v Središče, da v skupni manifestaciji izpove-mo rvoatobo našim lepim načelom. Spored mladinskega tabora: od 7 do 8 »prejem gostov na trgu pred farno cerkvijo; ob 8.30 sprevod po trgu; ob 9 sv. maša s oerkvenim govorom; po sv. maši prosvetno zborovanje. Govorili bodo: gimnazijski ravnatelj g. prof. dr. Sušnik, g. Mirko Geratič in akademik g. Kociper. Popoldne telovadni nastop na prostoru g. Aliča na Grabah. Posatnlkom tabora sporočamo, da J« preskrbljeno vse, da se bodo v Središču čim ugodneje počutili Ugodne zveze z vlaki omogočajo udeležbo tudi oddaljenejšim, okolica pa naj pride na kolesih, za katere bodo shrambe pripravljene. Odhod s večernimi vlaki Je ugoden v vse smeri. Prehrana po gostilnah: obedi 7—9 din. Naš tabor mora pokazati moč in »talni napredek naših organizacij. Zato 18. Junija vsi v Središče!
Mladinski tabor «svinjskega okrožja v nedeljo, 11. junija, na Gomilskem. Ob 8.30 sprejem gostov na križišču cest na gornjem koncu vasi; pd tu slavnostni sprevod k cerkvi, kjer bo ob 10 Slovesna služba božja (g. stolni dekan dr. Ou-kala). Po v. maši zborovanje. Govorila bosta g. minister Franc Snoj in g. župnik Ivan RančlgaJ. Ob 14.80 večernice. Ob 16.30 telovadni nastop savinjskega okrožja fantovskih odsekov in dekliških krožkov na vaškem paftniku. Orodna telovadba vseh vrst. Nastopi izbrana okrožna telovadna vrsta. Sodeluje velenjska godba. Kovinski spominski znaki po 5 din veljajo kot vstopnica na telovadišče. Za d M doplača 8 din. Vsa prijateljska društva vljudno vabljena k obilni udeležbi!
Dopis
Selnica ob Dravi V ponedeljek, 12. Junija, Dfe šestih zjutraj pojde i« Selnice običajna pro-
cesija k Sv. Antonu na Pohorje. Nesli bomo • »•boj krasno sliko Srca Jezusovega, ki Jo J» ia-deial domači umetnik g. Al. Bušmelj.
Šolska oznanila
Ravnateljstvo kn.-šk. dijaškega semenišča v Maribora prosi proč. gg. dušne pastirje, da opo-aorijo starše, ki nameravajo dati svoje sinove v ta zavod, na sledeče: v zavod se sprejemajo le dijaki, Id obiskujejo državno klasično gimnazijo v Mariboru, in to tudi prvošolce. Prvošoloi pa morajo poprej napraviti sprejemni izpit za srednjo šolo. Ta sprejemni izpit se vrši na državni klasični gimnaziji v Mariboru 24. junija. Par dni poprej naj starši bodisi osebno bodisi po pošti vložijo na ravnateljstvo drž. klasične gimnazije prošnjo za pripustitev k sprejemnemu Izpitu. Prošnja mora biti kolkovana z 10 din kolkom, priložena pa morata biti krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Po opravljenem sprejemnem Izpitu naj se starši z dijaki predstavijo ravnateljstvu dijaškega semenišča, kjer bodo zvedeli za ostale pogoje, ki se tičejo sprejema v dijaško semenišč«.
V I. letnik zasebnega ženskega učiteljišča šolskih sester v Mariboru, ki bo odprt s prihodnjim šolskim letom, se »prejemajo deklice, ki »o dovršile štiri razrede gimnazije ali štiri razrede meščanske šole s odličnim ali prav dobrim uspehom in nimajo do 81. decembra 1939 nad IT let. One, ki so obiskovale meščansko šolo, morajo pri vstopu delati izpit is slovensko-srbohrvat-skega Jezika (ustno in pismeno) in matematike (samo ustno). Vse v obsegu učne snovi, predpisane za nižje razrede srednjih šol. Is petja pa tudi one, ki so bile v gimnaziji Prošnji Id naj Jo vlože do 30. junija, naj prilože krstni h»t in spričevalo o tečajnem, odnosno savršnem tzpttu. Kolkujejo naj Jo s 10 din In Jo naslove na: Ravnateljstvo učiteljišča šolskih »««ter v Maribora. — V zavod »e kot gojenke «prejemajo tudi <W-klloe iz dobrih krščanskih družin, telesno »dra-ve in nravno nepokvarjene, M obiskujejo osnovno, meščansko ah gospodinjsko šolo. Gojenke se lahko uče glasbe ta tujih Jezikov. Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda.
*
Ta razvedrilo
Poceni vžigalice
»Moric, ali «o vžigalice res dražje T«
»Ne povsod. Jaz Jih prodajam tudi sedaj po BO par.«
»No, daj ml eno škatljo.«
Moric mu Jo da.
»Moric, to Je samo pol škatlje!«
»Seveda, zato pa dam sa 60 par.«
Dobro je odgovoril
šolski nadzornik: »Otroci, povejte, «akaj ribe ne znajo govoriti«
Otroci se «pogledujejo ta šepečejo.
Nadzornik: »No, le korajžno povejte!«
fttefek se ojunačl: »Gospod nadzornik, pa vi govorite, kadar «t« pod vodo. Pa vi niti niste riba!«
Zadel je
»Gospod učitelj, povejte, ali Jožek kaj sna v Soli T«
»Po resnici povedano, smodnika najbrž ns bo iznašel.«
»Ali ste ga vi facnašll?«
»Ne, a v desetem letu starosti sem hodu v četrti razred, vaš sta pa hodi v prvega.«
»Verjamem, a vi ste najbrž Imeli bolj pametnega očeta ko moj »ta.«
»No, vidite očka, zdaj »te zadeli!«
Velika smelost
Zdravnik: »Gospod, povejte gospe soprogi da J« njena gluhost znak staranja.«
Mož: »Gospod doktor, to Ji pa le vi sami povejte ...«
Kose, Hubertus' in ,Yražja kosa'
bo najboljše. Dobijo se v trgovini
ANTON HBASTELJ SV. LENART V SLOV. GOR. podružnica Sv. Benedikt v Slov. goricah.
MALA OZNANILA
SLUŽBE:
Hlapca ta deklo za kmečka dela ter treznega hlapca za vožnjo s konji «prejme Martin Plut, Črnomelj 52.	094
Dekle za vsa hišna ta vrtna dela išče Warsberg, Šmartno ob Pnki. Plača 200 din.	997
POSESTVA:
Denar najvarnejši v novi «idanl hiši. 18% donosna (10.800 din letno), v industrijskem predmestju, prodam. 66.000 din gotovine, 30.000 din vknjižbe — ta še tri hiše po 80.000 do 45.000 din. Pojasnila: Postritin, Fobrežje, Gosposvet-aka 56, Maribor.	988
Travnik prodam, en joh in pol	cena 12.000, V*-
lika Zímica, Sv. Barbara. Gos	ak, Pobrežje, Na-
oipoaa 80 (nasproti tovarne).	998
Prodam novo zidano hišo ■ vrtom. Dobrava 178	
pri Mariboru.	99*
V Savinjski dolini M proda posestvo, obstoječ« bi T oralov zemlje, na kaUrem «e redi do tri govedi ta tri do štiri »vinj«, Z vsem Inventarjem ta živino. Prava«tl J« dva stara prevžlt-karja. Cena posestvu 80.000 din. Možna je tudi priženitev. Proda «e takoj. Kupec naj «e zglari pri Mihaelu Jan, Sv. JUriJ ob Taboru. 991
RAZNO:
NI vse, če J« blago lepa Biti mora tudi trpežno, Talco blago ta čevlje prodaja najcenejše Ma« auf&ktura Grajske starinarne, Maribor, Ve-trtajska 10.	99»
Prodam spalnico, štedilnik«, gramofon In drug« predmete po nizki oml Pobrežje-Maribor. Aleksandrova cesta 81.	995
Dobro vino naprodaj. V«čja količina, zmerne cene. Cerkveno predstojništvo Sv. Lovrenc v Slo-v«n»klh goricah, p. Jurštad	990
POMLADI — LETO! — OSTANKI mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, bres napak. Paket serija »H« vsebina 18—21 m oxfordov, ceflrjev, touringov ta frenžet za močne moške srajce v najlepših vzorcih paket 186 dta. Paket serija »M« vsebina 16 do 20 m pralnega blaga za ženske obleke ta dečle, kretona ta druka za predpasnike, delena, kre-
ei, cvimcajga ta polsvile ca bluze ta obleke v brano lepi sestavi, paket 180 din. Pakete »H« ta »M« razpošiljam tudi mešano vsakega polovico. Paket serija »Z« vsebina 8—3.20 m dobrega štofa za moško obleko, damskl kostum ali plašč, ta sicer »Z-l« 130 din, »Z-2« 160 din, »Z-S« 200 dta, »Z-4« 250 din, »Z-5« 300 dta. Vsa podloga za moško obleko po kakovosti 80, 100 ta 120 dta. Vsak paket poštnine prosta Prepričajte se ta pišite takoj RazpoStljal-nici »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. Oglejte si povečano zalogo in ugodne cene!_988
TRGOVCEM 1 Vsakovrstni papir, vrečice po engros cenah, glavna zaloga krep-papirja. TIskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
Blag® za HnsHe ©Dlelte
od 6 din naprej. Velika izbira belega platna in raznovrstne manufakture po zelo nizki ceni v trgovini 991
ANTON HRASTELJ SV. LENART V SLOV. GOR. podružnica Sv. Benedikt v Slov. goricah.
„Palica iz forbe!"
(Pravljica)
(Konec)
Drugemu bratu, mlinarju, se ni godilo dosti bolje. Tudi on je hotel imeti nevesto in vtepal si je v glavo, da mora biti njegova žena grofica. Naposled je našel neko grofico, ki je bila z njim zelo prijazna, ko ji je povedal, da njegovemu oslu padajo iz gobca cekini. Osel je opazil, da je grofici samo za cekine, zaradi tega je začel kruhati samo bakrene novce. Grofica je nato oba zapodila. Ko sta bila že
To ga je žalostilo. Nekoč je potožil svoji babici, da ga drugi zaradi revščine zasmehujejo. Babica mu je podarila mlinček na veter.
»Če boš rekel mlinčku:
.Mlinček, mlinček melji, melji, svetle denarčke mi namelji!' tedaj bodo padali iz mlinčka tolarji; če pa porečeš: ,Mlinček, mlinček, ustavi se, zdaj denarja dosti je!' bo mlinček takoj nehal delovati. Tudi vse druge reči lahko zahtevaš. Samo ne govori o tem prav nikomur, ker bi ti to bilo v nesrečo!«
Deček se je zahvalil in poslovil. Podal se je na
cesinji na pomoč. Zbežali so v gozd. Palica pa jih je tako dolgo zasledovala in mlatila, dokler ji gospodar ni ukazal, naj se vrne.
Princezinja pa je videla samo strugarčka in je mislila, da jo je on rešil. Brat je odkrito povedal, kako je bilo. Njegova odkritosrčnost se je prince-zinji tako dopadla, da ga je peljala k očetu, kateremu je rekla- »Tega hočem za moža in nobenega drugega!« Oče je ugodil hčerini želji.
Tako je tretji brat pripeljal domov lepo, pridno ženo. Starejša brata sta mu za poročno darilo poklonila čarobno mizico in osla.
*
Zoftof le m@rslia Ma siasia?
precej oddaljena od gradu, je osel spet izpustil cekine. Mlinar je sedaj uvidel, da je osel hotel grofico preizkusiti in je bil vesel, da ga je živinče rešilo hudobne neveste.
Nazadnje se je najmlajši brat podal po svetu. Veselo je korakal s torbo na hrbtu. Nenadoma se mu je od nasprotne strani bližala krasna steklena kočija na zlatih kolesih. V njej je sedela lepa princezinja z diamantno krono na glavi. Preden je kočija pridrčala do njega, je iz gozda planila tolpa razbojnikov. Razbojniki so ustavili kočijo, izvlekli iz nje princezinjo.
Brat je v pn7em trenutku obstal od groze. A kmalu se je zavedel in zaklical:
»Palica iz torbe!«
Čarobna palica je ubogala. Zakadila se je med razbojnike in je tako neusmiljeno udrihala pa njihovih glavah in hrbtih, da niso ničesar več videli in slišali. Mislili so, da je cela četa junakov prišla prin-
ladjo. Ko so se drugi mornarji spet bahali z denarjem, se je postavil v kot in rekel:
, »Mlinček, mlinček, melji, melji, svetle denarčke mi namelji!«
Mlinček mu je namlel cel kup svetlih tolarjev, ki so padali v njegovo kapo. Ko je bila kapa polna, je rekel:
»Mlinček, mlinček, ustavi se, zdaj denarja dosta je!«
Mlinček se je takoj ustavil. Zdaj je bil deček med vsemi mornarji najbogatejši. A ni se bahal. če je bil kdo v stiski, mu je rad pomagal. Ko pa je zmanjkalo na ladji hrane, kar se je često zgodilo, ker je bil kapetan, poveljnik ladje, silno skop, je samo rekel:
»Mlinček, mlinček, melji, melji, dobra jedila nam namelji!«
Mlinček je na te besede namlel toliko jedil: kruha, mesa, klobas in drugega, da je bilo dovolj
za vse. Deček je jedi lepo razdelil. Tovariši so ga izpraševali, odkod dobiva jedila, a on jim je vedno odgovoril, da tega ne sme povedati.
(Konec prihodnjič)
(Pravljica)
V starih časih je živel priden deček, ki je imel samo slepo babico in mirno vest. Ko je dovršil šolo, je z drugimi dečki vred stopil v službo na neki ladji. Njegovi tovariši so imeli obilo denarja, on pa nič.
DARUJTE ZA PROSVETNI DOM NA
PREVALJAH V BLAGU ALI DENARJU!
Nov redilni prašek
za prašiče
Vsak kmetovalec M M Redinom hitro ln z it»" limi stroški zredi <rvoJC prašiče. Za 1 prašiča za« dostuje samo 1 zavltak za 6 din. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zavitke 6 din, od 5 zavitkov naprej 12 din,
M0STIN
Moštna esenca Mostfc» za izdelovanje prvovrstne zdrave domače pij»* če. 1 steklenica za 150 litrov 20 din. Poštnin» povzetje za 1 ali 2 steklenici 15 din.
Prašek za pitanje govej» živine. Pospešuje močne rast in hitro zdebeljenjt govedi in telet. Veliki zavitek 10 din. Poštnin« povzetje za 1 zavitdfc 3 din, za več zavitkov 12 din.
Prašek za pomnožit»? bi Izboljšanje mleka pri km« vah ter izvrstno hranilna ln redilno sredstvo. 1 vitek 10 din. Poštnini povzetje za 1 ali 2 zavit« ka 6 din, od 8 zavitka» naprej 12 din.
Konjin povečava pri konjih apetlt, Jih vzdrži sveže ln bistre ter preprečuje najpogostejše konjaJit bolezni, posebno katar« 1 zavitek 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali t zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din. Pravi Redln, Govedi«, Mlekin, Konjin ter M®-ftln se dobi samo v zavitkih z gornjimi slikani in ga prodaja samo
Drogerija KANO, Maribor, Slovenska ulica
Zaloga v Celju: Trg. Lolbner, Kralja Petra cesta 11
Zaloga v Ptujus Drog. Skočir,
Slovenski trg 11
f, Junij 1039
SLOVENSKI GOSPODAR
Stran li5
Če hočete biti zares dobro in poceni oblečeni, obiščite 868	manufaMuro
CESKI MAGAZIN,
Bll!l!!ll!l!lll!llll!NIIIIIIII!llllll!ll!!!llll!!nni!iniffl
MARIBOR, pori glavni policiji,
sr dobite največjo izbiro blaga za moške, žett-ce obleke, plašče, kostume, za blrmance m otroke po najnižjih cenah. Najboljša kakovost. Polovična cena ostankom 1 Krojaške potrebščina!
MALA OZNANILA
Cenik malim oglasom. Vsaka beseda t malem oglasu stane Din 1.—. (Preklici, Po-•Inso, Izjave pa Din 2.— sa besedo.) Davek se zaračunava
Kebej do velikosti 20 cm* Din 1.—, do velikosti SO cm' 2.50. — Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, Ampak mora zbirati uprava lista pri|ave, doplača ie Din 5.—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se
objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, priložiti znamko za Din 2—, sicer se ne odgovarja.
SLUŽBE:
Potrebujem fanta, poštenega, kmečkih staršev, starega 17 do 18 let, za kmečka dela. Plača po dogovoru. Franc Dobrovec, Brdo 7, pošta Šmartno ob Dreti.	968
Žagar se sprejme. Vrecl, Zg. Hoče 34, Hoče. 969
tocžno in pošteno delile, ki razume navadno kuho, iščem. Ponudbe pod »Pošteno in snažno« Trgovina Tement, Maribor, Jerovškova 32. 974
Služkinjo za gospodar, kuhinjo m delavca k živini Išče oskrbništvo Rogoza, p. Hoče, kamor se je pismeno ali osebno javiti.	978
Za župnišče se išče dekla. Oskrbovati mora manjše število svinj in krav. Pomaga tudi pri kuhanju, gospodinjstvu in na polju. Plača po do-govoru. Naslov v upravi lista.	987
ftClnarskega pomočnika sprejmem. Fišinger, mlin, p. Brezno.	985
Vsaki osebi — družini nudimo doma stalni dober zaslužek — eksistenco. Pišite: »ANOS« Maribor.	383
POSESTVA:
Kupim hišico v dobrem stanju z 1—2 orala zemlje, v bližini Slovenjgradca ali Maribora. Naslov v upravi.	975
Kupim srednje ali manjše posestvo. Natančen popis s ceno. Lahko tudi s preužitkom. Janez ablar, Martinvrh, p. Železniki, Gorenjsko. 980
kražbeni oklic. Dne 4. julija 1939 ob pol 9. uri bo pri podpisanem sodišču pod opr. številko J 263/39—20 v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zbeloyska gora vi. št. 503. Cenilna vrednost 14.352 din. Najmanjši ponu-dek znaša 14.300 din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je treba oglasiti pri sodišču najkasneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, oddelek H., dne 25. maja 1939.	976
RAZNO:
Matilnico prodam. Krajnc Franc, Partinje 141, Sv. Jurij v Slov, goricah._970
išaače, otomano vseh vrst dobavlja zajamčeno najceneje »Obnova« F. Novak, Jurčičeva 6. 972
Mostin za napravljanje izvrstne domače pijače. 8teklenica 20 din. Drogerija I. Thlir, Maribor, Gosposka ulica 19.	B81
tffgodn
o prodam 3 bencinske motorje 8—7 ks, nov Dlesel-Deutz 0 ks, sauggas 10—20 ks, ročno mlatilnico. 8. Skrbinšek, Sp. Hajdina, Ptuj.	982
Zlato po izredno visoki oenl kupuje Jan Ignacij,
Maribor, trgovina z urami, zlatnino m optiko.
979
Jabolčnik od 5 litrov naprej in domači kis vsako količino dobite v trgovini Senčar, Blala Nedelja, kjer tudi vedno najugodneje zamenjate rips, sončnice in bučnice za prvovrstno olje.
983
Kmetice! Bučnice in druga oljnata semena zamenjate najbolje v tovarni olja, Maribor, pri mostu. Za krave in svinje prgo in otrobi. 958
Mošt na esenca, izvrsten izdelek, za izdelovanje Jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11.	843
Jabolčnik. Poletno delo se bliža, ali boste imeli dovolj pijače za domačo uporabo? — Ako ne, naročite še danes priznano snov »Jablus«, iz katere napravite izvrsten jabolčnik ali hru-fikovec tudi, ako nič nimate pravega sadjevca. Je zelo zdrava in okusna ter se poljubno lahko meša z vsako drugo pijačo. S poštnino stane 50 litrov 39.50, 75 litrov 53.—, 100 litrov 69.—, 150 litrov 98.—, 300 litrov 182,— din. Prepričajte se o sedanji kakovosti! Stotine pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo Franc Renier, Podčetrtek.	984
Kmečka hranilnica in posojilnica v Vitanju, r. z. z n. z., ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 11. junija 1939, ob 8. uri predpoldne v zadružni pisarni s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Predložitev in odobrenje računskega zaključka za leto 1938. 3. Prosti predlogi in nasveti. Ce bi ob določeni uri ne bilo zadostno število zbranih članov, se vrši pol ure pozneje drugI občni zbor, ki sklepa veljavno ob vsakem številu navzočih. — Načelstvo.	986
Čevlje, ostanke raznih fazon, poceni prodaja Stermecki, Celje.	949
Hranilnica ln posojilnica v Ribnici ca Pohorju vabi na svoj redni letni občni zbor, ki bo dne 18. Junija 1939 ob 8. uri dopoldne v uradnih prostorih z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva m nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo sklepal brezpogojno. — Načelstvo.	971
Za mesec itinijj
Vam nudimo sledeče kipe:
SRCE JEZUSOVO: visok 20 cm 20 in 65 din; visok 30 cm 35, 37, 42 in 85 din; visok 35 cm 94 din; visok 40 cm 56, 60, 70, 75 din; visok 55 cm 100 din; visok 90 cm 310 din; visok lm 1720 in 2150 dinarjev.
SRCE JEZUSOVO Z RAZPETIMI ROKAMI: visok 25 cm 100 din; visok 30 cm 90 in 130 din; visok 40 cm 120 din.
Pri naročilu napišite velikost in ceno. — Priporočamo se za naročila!
Tiskarna sv. Cirila Maribor - Ptuj.
Kreppapir en gros za trgovce najugodneje v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila Maribor in Ptuj.
Botri!	Botrice!
Najprimernejša birmanska darila vam nudi najceneje T. Fehrenbacha nasl.
j. vidovič,
urar ln optik, Maribor, Gosposlsa 26
v „Slov. gospodarju"
imajo najboljši uspeh!

Zalivala
Za izredno veliko število Izrazov toplega sočutja ob priliki smrti našega ljubljenega očeta, brata, tasta, svaka, starega očeta, strica, starega strica m prastrica, gospoda
Izrekamo tem potom našo najglobljo zahvalo. — Posebno se zahvaljujemo zastopniku g. župana in mestne občine magistrat-nemu ravnatelju Rodošeku, častiti duhovščini, g. stolnemu in mestnemu župniku msgr. Umeku, p. Valerijami Landergottu, g. stolnemu vikarju Prlbožiču, g. katehetu šparlu in g. župniku Bračiču iz Limbuša, dalje mestni ln okoliškim gasilskim četam, zastopstvom gostilničarskih organizacij, finančne kontrole, pevskih m športnih društev ter vsem ostalim številnim pogrebcem, ki so našega dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti. — Iskrena hvala za globoko segajoče poslovilne besede bivšemu poveljniku mariborske gasilske čete -g. Ramšaku m g. ravnatelju Prtegerju, ki Je govoril v imenu lovcev, ki so prišli od blizu m daleč.
Lepa hvala tudi za mnoge vence ln šopke!
Maribor, dne 3. junija 1939.
ŽALUJOČI OSTALI.
gstis
nnni ii h mi innnrn-ir jaDnncoGnDDaixiDnDaQDOPDaanonü
iranilnica Dravske
POdrillfliCä: €Clf€
nasproti pošle, pref Jiilnošia-fersha Hranilnica.
Centrala: Maribor
v Easftil novi palači na ogle Gosposhe-ssovenshe ulice.	27
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrekovanju. Najbolj Varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarnostroko spadajoče posle točno in kulantno. -ii-B-innnnnnnni ii n ii innnnnnnnnrrTnnnnnrTTTPr-innnrii n a u ii n h M rTinnnnnrrrrriTTnmnm
Klobuki,
obleke, «i p erilo, čevlji i. t. d. 1.1, d. velika izbira in najugodneje v konfekciji
lak ob Lah, Maribor, 0!. trg t
Krapinske fopSlce
Starodavno, znamenito radioaktivno kopališče ln zdravilišče. Uspešno zdravi revma-tizem, išias, gtht, ženske bolezni itd. Zdravljenje z blatom, kopanj« v hiši, novo zidani veliki bazen na prostem, dobra hrana, nizke cen«, znatni popusti za čas pred in po sezoni, pavšala« kure, lasten avtobus na postaji Zabok-Kraplnske toplic«, brezplačna železniška voinja ob povratku itd. Zahtevajte prospekt«!	709
■ ■■■■■■■BIH
Ustanovljen» leta 1904.
Točna ln solidna postrežba.
Rilne pose
trebušne obvez« proti visečim trebuhom, potujočim ledvicam in znižanju želodca. Gumijev« nogavic« in obvez« za krčne žil«. Umetn« noge ta rok«, korzet«, bergle, podlog« za plosk« noge, suspenzorlj« in vn aparat« proti telesnim poSkodbam izdeluj« staro znan a tvrdka po zelo nizkih cenah. Fr. Podgorieka nasledniki
Fran Bela, fa^ndiižlst, fflspifaor. Siovenslici s!.7
Pismena naročila s« Izvršujejo točno ter pošiljajo po povzetju.	833 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■g
Najlepše Sit nalnovetsc vzorce za roCita tlela,
kakor kuhinjeke prtiče, namizne prt«, posteljno perilo itd., vam predtisnemo na platno ▼ prodajalni TISKARNE SV. CIRILA, PTUJ, Slovenski trg 7


vzajemna
ZAVAROVALNICA I LIUDIIANI
ZAVARUJE*
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.
ZA BIRMANCE, BIRM ANKE velika Izbira gotovih obleko kakor tudi v razne» volnenem ln svilenem blagu po metru po ugodnih cenah v manufakturnl trgovini
J. Preac, Maribor, Glavni trg 18. Zaloga »ABOZA« oblek.
Lastniki srečki
Idčemo one srečnež«, ki so ž« zadeli glavni večje dobitke, česar pa te n« vedo. — Lastniki srečk vojne škode, rdečega križa, tobačnih srečU Javit« nemudoma vso svoj« srečke s serijami iQ Številkami na naslov: »Novice e srečkah«, M»i4> bor, Cankarjeva ulloa 14. Priložite trt mamke din 1.50!
S
811
Plo$k® snkiio le @d mn 10 •
dokler traja zaloga, so dobi pri L Trpinu, Maribor, Vetrlnjska 15. 676
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Vulkan kose
za letošnjo košnjo dobit« v najboljši kvaliteti v trgovini železnic« 967
Alfonz Meuz
Maribor, nasproti frančiškanske
cerkve,
■■na
Bolrom In bofrlcam
priporočamo trgovino FBANJO KLANJ8EK, MARIBOR, Glavni trg št, 21 (zraven avtobusn« postaje). Tam dobit« raznovrstno blago sa moške in ženske oblek«, platno, oksford, parilo, nogavic«, svilene robe« itd. po zelo ugodni ceni	961
Novi vozni redi
Velja od 15. maja 1939
Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej Din 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR,
Gosposka »lica 23
lisica 19. okfo&ra
registrovana zadruga z neomejeno aavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri Stanje hranilnih vlog Din 53,000,000-—.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Janui Goleč, novinar t Mariboru — Izdajatelji
"lekarna ar. Cirila, predstavnik Franc Hrastelj v Mariboru