List 49.
Gospodarske stvari.
Murva in kmetijstvo.
Tri vprašanja o murvoreji so važne:
1.   Kako naj se rabi murvini les?
2.  Kako njeno perje ali listje? in
3.  ker prav za prav lajno (blato) svilnih črvi če v iz murvinega perja nastaja, kako naj se pri kmetijstvu v prid obrača?
Kar se tiče prvega vprašanja, kako naj se namreč murvini les porabi, nam menda ne bo treba daleč odgovora iskati. Da ga mizar in strugar z veliko koristjo rabita, je pač krog in krog znana reč; če se namreč vrlo ugladi in olika , dobi zlatorumeno barvo, je žlahnemu jesenovemu lesu popolnoma podoben ; trd pa skorej ravno tako kakor bukov. Je pa ta les še zato posebne cene, ker se iz njega napravljenega orodja ali hišne priprave črv nikdar ne loti, in sicer zato ne, ker noben mrčes svoje zalege v murvino lubje ali skorjo ne plodi.
Če je tedaj murvini les koristen mizarjem, ga tedaj tudi kmetijski gospodarji zaničevati ne morejo, da bi si iz njega mnogovrstnih kmetijskih orodij in priprav ne napravljati, tem bolj , ker se murvini les lepo in enolično klati ali razcepiti d&. Veje in mladike, ki se o reji svilnih črvičev na drevesih zastran perja oklestijo, se v butare dovežejo in na suh kraj za kurjavo shranijo. Polena murvinih dreves so za kurjavo ravno tako dobre kakor bukove. Ako se pa še pomisli, da murvino drevo trikrat hitreje raste, kakor bukovo, je pa dokaza dovelj , kolike vrednosti je murva tudi v tem oziru.
Kot živa meja je murvino grmovje, če se umno in pametno glešta, tako koristno, da ga nobena druga meja ne prekosi; nje goste in preraščene veje in mladike se po svojih grebenicah tako zgoste* , da ne more nobena žival skozi. V tacih murvinih mejah se noben mrčes ne drži; vsak drug mrčes, razun sviloprejk, se murvinega drevesa ogiblje. Ce se po tacih živih mejah , ob Času reje svilnih črvičev, perje striže, se tako oličijo, da jih je res lepo viditi in se še v istem letu obrastejo.
Kako pa z murvinim perjem? Kazun porabe murvinega perja za krmo sviloprej-kam, ga umni gospodar tudi za druge reči s pridom rabi. V jeseni, kadar začne po prvi ali drugi zmrzlini perje ali listje z drevja padati, mora gospodar listje, kar ga je še ostalo na murvah, otresti ali pa z dolgimi prekljami z vej in mladik polahkoma in brez škode za lubje, otepsti. Listje se pograbi, in po kakosnem travniku raztrese, da se dobro posuši. Suho listje se pozimi  ravno  tako  poklada živini kakor druga
k laja. Ravno tako se ž njim ravnd, kakor s senom, pomeša se namreč med drugo klajo, in z vročo vodo (kropom) popari. Po tej krmi imajo krave obilo več in tudi boljšega mleka. Ovce dobe po nji bolj svilasto volno. Goveji živini se znajo tudi tanke murvine mladice med krmo mešati.
Kako pa z lajno m (blatom) svilnih črvičev?
Da niso svilorejci do zdaj blata svilnih črvičev tako obrajtali in porabljevali, kakor bi ga bili imeli, je njih lastna škoda. Lajno svilnih črvičev je po mnozih skušnjah dober gnoj; zato je vredno, da se bolj ob-rajta, ob času svilodine reje nabira in spravlja.
Gosenica odtegne listju, kar ga požre, le smolo-vino in cukrovino; vsi drugi deli ostanejo v blatu skup in se dajo zadruge živali kakor klaja porabiti. Nabrano blato se na kakem zračnem kraji raztrese in dobro posuši. Ko je to dovršeno, se mora, da se družin drobcev in druge šare očisti, skoz kako pripravno rešeto presejati; presejano se v žakije ali kako drugo posodo vsuje in pod streho shrani za zimsko pičo (futer). Kdor pa to lajno za živinsko krmo rabi, mora le na to gledati, da ga enkrat preveč ne d&, sicer bi utegnilo živini več škodovati kakor koristiti, zakaj preveč vročine ima v sebi; jemlje naj se ga za kravjo krmo ali svinsko na enkrat le malo perišče. Med krmo se posuje in vrlo pomeša; močno se napne, če se z vodo polije. Živina tako napravljeno krmo kaj rada žre. PreŠiči se po nji jako upitajo.
To blato je pa tudi prav dober gnoj. Lahi močno segajo in tudi dobro plačujejo blato svilnih črvičev za živinsko pičo in gnoj.
Vprašamo po vsem tem zdaj: Ktero naše drevo se more murvi prištevati? Ali ne zasluži, da ga imenujemo žlahno drevo? — Da! Od svojega začetka do popolnega konca se da na mnogovrstno rabiti. In koliko časa je bilo treba, da se je važnost in korist tega drevesa spoznala! In še dandanašnji se sem ter tje nevernih Tomažev ne manjka, kteri še ne vejo, ali bi se poprijeli murv ali ne. *) — Deljamo „z združenimi močmi" in vnaki naši nas bodo blagoslovili!
V Celjovcu.                                        M. Tarman.
Iz „Mitth. der Landw. G. in Karaten."
*) Godi se murvam blizo tako, kakor se je iz začetka godilo krompirju. Morali so ljudi z briČi, da so ga sadili, in premije so dajali takim kmetom, ki so ga pridno obdelovali. Čudno je to, pa resnica skoz in skoz.                             Vred.