S smelim pogledom 30- letnici naproti Pisalo se je loto 1956, ko je podjetje OBOK zažlo v ne-premostljive Itnančne in ma-terialne težave. Zaradi ogro-mnih izgub je obfiinska skupičina skfenila. da ga sa-nira. Podjetje se je preime-novalo v GP BE2IGRAD in treba je bilo začeti pravza-prav vse znova. Tudi kadri so uhajali in ostalo je samo ne-kai najbolj zvestih sodelav-cev. BHi so primeri, ko je mo- ral edini kamion stati, ker ni bilo denarja za gorivo, od-klapljaii so jim telefon, ker PTT računi pol leta niso bili poravnani. Dogajalo se je tu-di, da so material vozili s ko-lesi ali mopedi, delavci so stanovali v nemogočih ra-zmerah, po šestnajst v eni sobi barake, na pogradih v nadstropja, brez kurjave v zimskem Casu. O kakSnem družbenem standardu ni bilo govora. pa tudi pravega dela in materiala na up niso do-bili. Težave so trajale vse do le-ta 1960, ko so martjivi, požr-tvovalni in iznajdljivi Ijudje GP Bežigrad le »izplavali«. Najvet- zaslug za naglo izboljšanje potožaja in stanja so imele pravilne pa tudi malce samorastntške poslov-ne odtočitve. 2a razliko od drugih gradbincev, so se pri GP Bežigrad odločili za fili-gransko delo - adaptacije, rekonstrukcije ter vzdrževal-na dela industrijskih in po-stovnih pa ludi stanovanjskih objektov. Začeli so tako, da so prevzemali tovamiške re-lijske gradbene skupine, ki niso bile rentabilne in se obenem obvezali, da bodo prevzeli vsa zidarska in vzdr-ževalna dela. To ni bilo vselej lahko, saj so z velikanskimi napori, muko tn iznajdljivost-jo opravljali dela, ki bi se jih Betonarna /• naJvBčJt pono$ GP BaSgrad. Izdalana fe povtem Iz domačtg* materiala, projektlrall mo)o nail Btrokovniaki, upravlja pajo najaodobnejia etaktronika prav takojugostovanake izdelava. Obilma In najmodarnejia tafazokrivnlca -pndaia- na »totlna ton gradbana žlca latno. Še dandanes z vso mogočno mehanizacijo malce bati. Kakorkoli že, njihova devt-za je bila kvaliteta, solidnost in pripravljenost prijeti za de-lo na petek ali svetek, podne-vi ali ponoči. Vse to jim je prinesto veiik ugiad in reno-me izredno zanesjHvega ter resnega podjetja. Samo po tej poti so prišli do tega, kar jim v letu 1956 niti v sanjah ni moglo priti na misel. Pa poglejmo GP Bežigrad danes. S 320 zaposlenimi so v lanskem letu napraviJi šest-najst starih milijard prometa, za letos jih načrtujejo dvaj-set. Njihov osebni dohodek se giblje okoli 7500 din na zaposlenega v povprečju. Imajo izredno moderno in številno mehanizacijo, med katero so najbotj ponosni na elektronsko betonarno, kar pa še zdaleč ni vse. Premore-jo svoje maltarno, bazen ace-tllenskega apna, najmoder- nejžo železokrivnico. pa ogromne skladiščne prosto-re, poslovno stavbo. dvajset kamionov, pa avtomešalce. buldožerje, rovokopače. kompresorje, poltovorne av-tomobile, svoj računainik ... Naštevanja ne bi bllo konca. Seveda pa za vso to rno-gočno tehniko stoji človek. kateremu v GP Bežigrad slej-koprej posvečajo prvo skrb in to po strokovni kot ludi po čisto humani strani. Mifno te-ga, da se pri njih Ijudje uspo-sabljajo za ozko specializira-ne obrtniške poklice, kot na priliko pečarji ali krovci, pa je vsakdo deležen humanega in zares tovariškega Človeške-ga odnosa. Delavci GP Beži-grad ne poznajo stanovanj-skih problemov. Tisti. ki ni-majo družine so nastan/ent v udobno opremljenem sam-skem domu, za one, ki pa se odločijo zastaviti življenje v dvoje, pa pod iiredno ugo- dnimi pogo/i. na parcelah, ki so last GP Bežigrad, omogo-Čijo graditev prikupnih indi-vidualnih vrstnih hišic. Po-skrbljeno je za vsestransko kulturno in rekreacijsko ra-^vedrilo, nenehno pa si pri-zadevajo za krepitev bratstva in enotnosti, saj je čez 70 od-stotkov njihovih delavcev \z drugih repubiik. Vse to pa ne bi bilo mogo-če. če v GP Bežigrad ne bi bilo izredno marljivega deta družbenopolitičnih organi-zacij. Zlasti partija, mladina in sindikat so nosilci takšne družbene in posiovne narav-nanosti, po kateri je možen samo napredek. zdravi in to-variško topli medsebojni od-nosi, ter jasen pogled v pri-hodnost. Nastednje leto bo-do praznovali trideset let ob-stoja. trideset let dela in ustvarjanja.