Poroči i jv
Nekateri ukazi so bili izjemno zahtevni, saj se je en sam ukaz raztezal prek dveh ekranov. Eden od teh ukazov je bil logično tako zapleten, da sem potreboval tri dni testiranja, predno je deloval. Tukaj bi s klasičnim programiranjem lahko dosegel isti rezultat v enem dnevu. Kasneje pa je ta ukaz doživel Se mnogo variacij, za katere sem potreboval le nekaj minut, v klasičnem programu pa bi tu izgubljal ure in dneve. Večina končnih postopkov so bili modificirani osnovni postopki, tudi v primeru tistega zapletenega.
Zelo pomemben je performančnt vidik prečiščevanja. Delo s tako velikimi tabelami zahteva stalno stoodstotno osveščenost dogajanja v sistemu. Delo na velikih vzorcih oz. celi tabeli je v povprečju zahtevalo pol ure do 45 minut CPU za en postopek. Takih postopkovje bilo okoli 100. Kasneje seje pokazalo, da je isti postopek v OS/2 DB2 zahteval nekaj ur dela, v
okolju PC DOS BTRIVE pa nekaj dni. Pri delu z osebnim računalnikom je performančna komponenta še toiiko boij pomembna.
Zaključek
Kljub težavam je bilo celotno delo zaključeno v 40 dneh, v kar je vštetih mnogo dni ročnega popravljanja podatkov iz usedline. V te dneve je všteta kompletna izdelava orodja za prečiščevanje podatkov. Na koncu sem porabil največ Časa za čakanje rezultatov posameznih korakov, ki pa sem ga uspešno izkoristil za opravljanje vzporedne kontrole kvalitete opravljenega dela. Napak skorajda ni bilo. Rezultat dela je enotni interni register strank z možnostjo dodatne kontrole prek naslovov, ki so urejeni v okviru ažurne informacije in vsklajeni z drugimi obstoječimi standardi v naši državi.
Na posvetovanju Dnevi slovenske informatike 95' v Portorožu je avtor prejel priznanje udeležencev. Rado Jensterle je zaposlen pri podjetju Gen is d, o. o., Ljubljana
"POGOVARJANJE" V RAČUNALNIŠKIH OMREŽJIH
Zenei Satagelj
1.	Uvod
Razvoj računalniških omrežij je prinesel nov način uporabe računalnikov tj. v komunikacijske namene. Nastala je skovanka računalniško posredovane komunikacije (Computer Mediated Communication - CMC), kjer se je med besedi računalniške in komunikacije vrinila beseda pos redo vanost, ki poudarja, da ne gre več za komuniciranje med računalniki ampak za uporabo računalnikov za medčloveško komunikacijo. Poudariti je treba, da se oblike CMC med sabo zelo razlikujejo. Pod CMC tako sodijo vse oblike medosebnega komuniciranja kol tudi vse oblike doseganja informacij (World Wide Web, Gopher...). Osredotočili se bomo na medosebno komuniciranje.
Obstajata dva osnovna kriterija delitve. Prvi kriterij je sin-lironost. Gre za vprašanje, koliko časa mine med oddajanjem in sprejemanjem sporočila. Glede na ta kriterij ločimo asinhrone (elektronska pošta) in sinhrone (IRC, VAX phone) komunikacije, Drugi kriterij pa je število komuncirajočih, pri čemer so seveda najbolj zanimive oblike komunikacij z več kot dvema komuncirajočima- najboljši primer so konferenčni sistemi (USENET, ADRIANET).
2.	Jezikovna komunikacija
Jezikovna komunikacija običajno poteka po dveh prenosnikih: govornem in pisnem. Pri računalniško posredovanih komunikacijah1 poteka komunikacija izključno prek pisnega prenos-
nika - prek znakov na zaslonih. Točneje, komunikacija poteka prek tipkovnic, kar pomeni, da smo pri izbiri znakov omejeni na tiste, ki so dosegljivi prek tipkovnice tj. na velike in male črke abecede in pa posebne - tipografske znake.
Tomo Korošec (1986) je analiziral različne situacije pri komuniciranju prek obeh prenosnikov:
I.	pisni prenosnik:
A.	besedila namenjena branju; praviloma se ne berejo glasno (čista varianta),
B.	besedila, ki se glasno berejo (recital), vendar se samo besedilo ne razlikuje glede na točko a,
C.	besedilo, pri katerem se že v fazi oblikovanja upošteva, da bo posredovano prek govornega prenosnika;
II.	govorni prenosnik:
A.	besedila namenjena izključano slušnemu sprejemanju (čista varianta):
1.	pogovor, kjer se komunicirajoči vidijo (faceiofece),
2.	pogovor, kjer se komunicirajoči nc vidijo (prek telefona);
B.	prenos nekega pogovora, kjer se komentira dejavnost udeležencev komunikacije,
C.	govorjenje, katerega namen je, da se transforrnira v pisni prenosnik.
Z vidika CMC je zgornja delitev zelo pomembna, saj komunikacija poteka le prek pisnega prenosnika kot njegova čista varian-
2 Do teta 1993, koso pri NCSA naredi// prvi grafični vmesnik Mosaic za WWW, je tudi v informacijskih prostorih komunikacija potekala le prek pisnega prenosnika. Danes pisni prenosnih dopolnjujejo slike, film in vse bvij tudi zvoh.
32	ntormatíka
Poitoč] LA
ta. Po drugi strani pa daje tudi občutek govornega prenosnika, saj smo le pri tem vajeni, da je komunicirajoči pri nastajanju sporočila prisoten. Tako lahko upravičeno pričakujemo, da je CMC nekje vmes med pisnim in govornim načinom komuniciranja, tj. ima lastnosti enega in drugega.
2.1 Mesto CMC med pisnim in govornim izražanjem
Aleksander E. Votskounsky (1994) je na podfagi vzorca elektronskih sporočil v ruskem konferenčnem sistemu Relcom primerjal način komunikacije prek elektronskih sporočil s klasičnimi načini komuniciranja, med drugim tudi glede na prenosnik:
A.	Lastnosti značilne za komuniciranje prek pisnega prenosnika so:
1.	prejemnik sporočila med sestavljanjem ne more vplivati na vsebino,
2.	pogosta je zapletena sintaktična struktura sporočil,
3.	pogosto se v sporočilu navaja razlog, zakaj je bilo poslano,
4.	pošiljatelj sporočila ima možnost popravljanja sporočila:
B,	Lastnosti značilne za komuniciranje prek govornega prenosnika pa so:
1.	hitro se privzame neuradni način komunikacije (ogo vaijanje po imenu, uporablja se slang),
2.	uporaba posebnih načinov za prekinitev komunikacije, kot to poznamo pri face-to-face komunikaciji,
3.	posebni načini izražanja emocij (smeški), ki CMC približa govornemu načinu.
Raziskava, ki jo je naredil Voiskounsky, je zanimiva predvsem zato, kerobravnavaC/WCtudiv odnosu angleščina - ruščina (kot neangleški jezik), kar je edinstven primer v (meni) znani literaturi s področjaCMC.
Prav tako z vidika odnosa CMC - govorna komunikacija, vendar pa na vzorcu pogovorov v konferenčnem sistemu USENET (ki poteka v angleščini), je tudi John December (1993) našet veliko podobnosti med obema načinoma komunikacije: Čeprav osnovan na besedilu, izkazuje razgovor v teh računalniško posredovanih forumih veliko kvalitet govorne kulture.
Pri dokazovanju podobnosti se naslanja na delo Walterja Onga: Orallty and Literacy: The technologlzing of the World (1982). Po njem je namreč povzel lastnosti govorne kulture, ki jih je potem potrdil na primeru CMC. Te so;
1.	pri govoru se nizajo ideje ena za drugo, kar se vidi v veliki pogostosti besede "and",
2.	pri govoru se oblikujejo dolge fraze, ki morajo ostati skupaj, da obdržijo željeni pomen,
3.	prigovoru obstaja redundantnost idej, ker govorna komunikacija temelji n3 spominu,
4.	govorna kultura poveličuje, kar je bilo rečeno, medtem ko pisana poveličuje, kar je novo {Frequently Asked Questions),
5.	učenje poteka prek komunikacije in ne prek "analitičnih kategorij",
6.	za razliko od literarne kulture, kjer sta komunicirajoča ločena, v govorni soobstajata - poslušalec je pozvan k odgovoru,
7.	obstaja velika stopnja empatije in stopnja udeleženja pri govorni kulturi, za razliko od literarne.
Vsekakor lahko povzamemo, da so CMC bfižje govornemu komuniciranju in da lahko zavrnemo dosedanje kontrastno razumevanje govora oziroma pisave:
...na eni strani kontekstualiziran, kratkotrajen pogovor, ki je lahko globoko poosebljen in konkreten, nasproti nekon-tekstuallziranemu, kjer je avtor odsoten, zapisanem besedilu - zamrznjenem in napisanem in oddanem v svet kot entiteta s fizično in simbolno integriteto (Ong. 1982; citat povzet po Danet, 1992).
3. Posebnosti CMC
Govorno in pisno komuniciranje se razlikujeta tudi glede na časovno zahtevnost. Pisno komuniciranje je po eni strani vefiko počasnejše od govornega, po drugi strani pa zaradi počasnosti dopušča, da lahko med samim pisanjem oblikujemo besedilo, kar sporočilo racionalizira. V tem primeru gre za načelo gospodarnosti v tradicionalni obliki.
Načelo gospodarnosti je pri CMC prisotno še v dveh oblikah: prva so smeški, druga pa kratice.
3.1 Smeški (smileys)
Kot posebnost CMC gre še posebej omenili smeške {smileys, emoticons, graphic accents). Brenda Danet (1994) jih definira kot ikone za izražanje emocij in poudarja njihovo pomembno vlogo pri odpravljanju dvoumnosti besed, do katere pride zaradi odsotnosti inlonacije in obrazne mimike, 0degcird (1994) pa jim dodeljuje pomembno vlogo pri vzpostavitvi prek računalniških komunikacij izgrajenih družbenih vezi.
Kot smo že na začetku omenili, smo pri izbiri znakov, s katerimi komuniciramo, omejeni na črke in na tipografske znake. Slednji so osnova za smeške. Tako:-) označuje smejoči obraz, kjer: predstavlja oči, - nos in ) smejoča usta. Smeške "beremo" tako, da nagnemo glavo v levo.
Smeške je začel prvi uporabljati Scott Fahlman že leta 1980 na svojem BBSu. Zaradi učinkovitost pri izražanju emocij se je uporaba hitro razširila tudi na druge oblike CMC. Danesjih lahko obravnavamo kot zaščitni znak računalniške omrežne subkul-ture. Zaradi možnosti kombiniranja delov smeš kov je teh vedno več, obstajajo slovarji smeškov7 s približno tristo različnimi primerki. Tako znotraj virtualnih skupnosti (Rheingold, 1993), največkrat v konferenčnih sistemih na lokalnem nivoju in pa velikih konferencah na globalnem nivoju, nastajajo smeški značilni prav zanje. Primeri osnovnih smeškov so podani v tabeli na naslednji strani.
2 Na Internetu obstaja kar nekaj naslovov, kjer najdemo informacije o smeških. Obširnejše razglabljanje o smeških najdemo v rmot icon's guide to emoticons, ki se nahaja na naslovu http://vMM.emotlcon.com/emoticon/smHey.btml, kjer lahko tudi naroČite majice z motivi smeškov. smeške pa boste v celoti najbolje spoznali prek Helwig's Smiley Dictionary, ki se nahaja na naslovu http://www.cg.tuwien.ac.at/
čhe!wig/$miley$,html in je njihov najbolj urejeni seznam.
m/Ki/iiuiNFORhATlKA
Ponoči I.A
pravi smeški	dodatki	oznake za predmete
:-) osnovni smešek;	::-) uporabnik uporablja	<-@ vrtnica
uporablja se za moduliranje	navadna očala
:) sarkastične, neresne izjave
;-) neresna izjava z namigom	B-) uporabnik uporablja	: - moški
8-) sončna očala	>- ženska:}
H nestrinjanje, depresija,	H")	uporabnik ima brke
nelagodje ob zadnji izjavi		
:-[ izraža indiferentnost	K>	uporabnica uporablja
		(veliko) šmmke
:-> huje kot navaden smešek,		uporabnik kadi cigarcte
še bolj sarkastično - hudičevo		
Tubelj 1: Primeri smeškov
Smeški se uporabljajo (razvidno tudi iz primerov) v različne namene:
M kol pragmatična sredstva, kjer označujejo kontekst sporočila,
■	kol likovna sredstva nadomestilo za predmete,
■	ponavadi pa imajo tudi skladenjsko vlogo, saj se ponavadi nahajajo na koncu skladenjskih enot, kjer bi lahko ustrezno ločilo skazilo likovno podobo smeška.
Postavlja pa se tudi vprašanje, kam te ikone sodijo v sistemu znakov. Po Charlcsu S. Piercu lahko vsak znak uvrstimo v eno izmed naslednjih treh semiotičnih skupin: m slika: slika predmeta je znak predmeta, ker je predmetu podobna,
■	indeks: nekaj je znak, ker je organsko ali iskustveno povezan s predmetom,
■	simbol: nekaj je zrsak po dogovoru (med uporabniki); jezik spada v to skupino, torej tudi ločila pisanega jezika.
Glede na zgornjo razvrstitev sodijo smeški nekje vmes med indeksi (obstaja izkustvena povezava s predmetom) in simboli (gre za dogovor med uporabniki). Smeški so tudi zanimivi zvidi-ka razmišljanja Timolhyja Learyja (1994):
Pismenost • uporaba črk za komuniciranje - je glavna razmejitev med razredi, rasami, narodi. Ta novi jezik infor macijske dobe bo ikonski. Z njim se bo komuniciralo prek digitalnih vzorcev prek optičnih povezav, ki bodo bliskali na zaslonih in VR nagiavnikih. Grafika jc ključ za informacijski svet prihodnosti. So mogoče smeški prvi korak k Learyjevemu informacijskemu svetu prihodnosti?
3.2 Kratice
Tako, kot obstajajo kratice znotraj običajnega pisnega izražanja, obstajajo te tudi pri CMC. V spodnji tabeli jc nekaj najbolj pogostih primerov.
kratica	pomen v angleščini	pomen v slovenščini
BTW	by the way	mimogrede
IMHO	in my tiumble Qpinion	zdi se mi, da
OTOH	en yie other hand	po drugi strani
FYI	ior^our information	v vednost
TIA	jhanks in advance	vnaprej se zahvaljujem
Tabela 2: Nekaj osnovnih kratic
Kratice v CMC označujejo določeno besedne zveze, ki se pogosto uporabljajo pri jezikovnem komuniciranju. Zanje je značilno naslednje:
1.	vsebujejo vse začetne črke besed v besedni zvezi,
2.	vedno se pišejo z velikimi črkami,
3.	nanašajo se na besedno zvezo v angleščini,
4.	čeprav se nanašajo na besedno zvezo v angleščini se enake uporabljajo tudi v drugih jezikih - tudi v slovenščini.
3.3 Posebne konvencije
Tezi, da je CMC bližja govorni komunikaciji kot pisni, pritrjujejo tudi dodatne konvencije, ki se nanašajo na barvo zvoka. Danet (1994) in Rheingold (1993) opažata, da se predvsem v sin-hronih načinih CMC vsebolj uveljavlja pravilo, da se vse (tudi začetki in konci stavkov) piše : malimi črkami, medtem ko so velike črke rezervirane za oznako glasnejše izgovorjenih besed, besede med zvezdicama (*) pa za dodatno poudarjanje besed, oziroma za vzklike,
4. Število komunicirajoč i h
Glede na število sodelujočih potekajo klasične komunikacije v obliki dialoga (eden na enega) in pa klasičnega množičnega komuniciranja (eden na več). Tehnologija CMC omogoča povsem nov, dosedaj neizvedljiv način komuniciranja3. Voiskoun-sky (1994) ga je poimenoval telelog. Uporabljajo pa se tudi drugi izrazi, kot je polilog, ali komuniciranje many- to-many.
34
V zadnjem času so se pojavile tudi pri nas razne oblike telefonskega komuneiranja prvi je bil Čvekafon - kjer je bistvo prav v tem, da se hkrati pogpvarja več uporabnikov.
ii/Amibtui NFOR M ATI KA
.i
Poročil
Voiskounsky (1994) je analiziral CMC z naslednjimi tremi vidiki (še posebej zanimiv je tretji vidik): L monolog je zelo redek pojav pri CMC in še takrat obstaja samo navidezno: v resnici gre za vprašanja brez odgovorov;
II.	dialog:
A. hiter odgovor (nikoli dalj od 24 ur), D. visok odstotek verižnih dialogov, torej ne gre le za enosmerno komunikacijo, C. citiranje delov sporočil, na katere se nanašajo odgovori (v primeru verižnih dialogov);
III.	telelog:
A.	nt časovnih omejitev; lahko rečemo, da se CMC nikoli ne konča,
B.	ni nikakršnega vrstnega reda (Čeprav se včasih to pogreša),
C.	v nasprotju s face-to-face komunikacijo, za katero lahko rečemo, da je egocentrična, gre pri CMC za neodvisno hkratno produciranje sporočil,
D.	opaža, da se v posameznih konferencah obitkuje svojstven način komunikacije.
Bauman (1975,1990; po Danci, 1994) poudarja, da se udeleženci računalniških komunikacij zavedajo prisotnosti drugih in zato posvečajo posebno pozornost izražanju kompetence za komunikacijo in pa temu, kako so podana sporočila. Tako kot je pri govorni komunikaciji zelo pomemben stil izražanja, tako ima podobno vlogo pri CMC način predstavitve prek možnih znakov (Reid, 1991). To še posebej velja za teleioške komunikacije na globalni ravni, kjer je zaradi velikega števila sporočil potrebno še dodatno poskrbeti, da sporočilo ne ostane neopa-ženo. Tako lahko pridemo do zaključka, da je tudi pri CMC poetična funkcija jezika dominantna nad formalnimi vidiki.
5. Zaključek
Kot smo videli, so načini pogovarjanja prek računalniških omrežij zelo različni. Nahaja se nekje vmes med pisnim in govornim načinom izražanja. Pri začetnikih opazimo, da so njihovi pogovori bližji pisnim oblikam, medtem ko pri veščih uporabnikih CMC glede na lastnosti njihovih sporočil že težko trdimo, da gre za pisno komuniciranje. Živeti v neki omrežni skupnosti (virtu al community) pomeni tudi obvladovanje njenih pravil, kamor
največkrat sodi tudi poznavanje in razumevanje tega nekoliko drugačnega načina komuniciranja med ljudmi.
Največkrat obstajajo napisana pravila lepega vedenja (Ne i/r/uete) in marsikdo bi pomislil, da gre zgolj za kaprice nekaterih prenapetežev. Kršitve pravil tako obstajajo, saj se le malokdo zaveda, da za navidezno sliko kaotičnosti (predvsem to velja za globalna omrežja, kolje Internet) obstajajo hude možnosti sankcioniranja kršiteljev: ignoriranje.
Pričujoče besedilo je poskušalo orisati del posebnosti računalniško posredovanih komunikacij z željo, da obogati omrežno kulturo v našem okolju.
6. Literatura
Danet, B. (1994):
'Smoking Dope' at a Virtual Party: Writing, Play and Performance on Internet Relay Chat. V Network and Netplay: Virtual Groups on the Internet; MÎT press.
Lea, Martin... (1992):
Contexts of Computer Mediated Communication; Harvester, London,
Leary, I (1994):
Chaos and Cyberculture; (dosegljiv samo citat)
Odegârd, O. (1994):
Telecommunications and social interaction - social constructions in virtual space; Teletronikk 94: Cyberspace
Reid, E. M. (1991):
El ectropions: Communication and Community on IRC; University of Melbourne, Department of History (pmrfaariel. itcs.unimelt), edu .an)
Rheingold, H. (1993):
The Virtual Community - Homeseadingon the Electronic Frontier. Addison-Wesley
Voiskounsky, A.E. (1994):
Telelogue speech. Paper presented at ICA '94
(vau{3]not-iv . cugsci -tnsu. su)
Young, J.R. (1994):
Textuality In Cyberspace: Muds And Written Experience. Princeton University 28.5.1994
(jryoung@phoenix. Princeton. EI)U¿
Zenel Batagelj je študent Fakultete za družbene vede - sociologija-družboslovna informatika, e-mail: Zenel Batageij@uni-lj.si
iqxmümi¿ NFOfi M ATI KA