373 History is a woman, let's be gay! (Traktati iz politične ekonomije) I. Ko sem srečen, ko vse zlivam, ne rabim pesmi, sij, ki se mi vračaš. You are my eye. Vidim te kako spiš, vidim te kako dihaš, varen. Rečeš mi pobalin, da tako lahko naenkrat furaš trideset ljudi. Tomaž Šalamun Čas se spremeni, zrak, stene se premikajo, če si zraven. You are Colt. Če te poljubim, se potem ne umijem. Kot oče v Bohinju, leta 1919. Tri dni si ni umil rok, ko mu je roko stisnil kralj. In vendar. Zbrišeš me lahko kot lahko človek zbriše žuželko. Trepetam, da te ne bi kdaj uporabil, ker vem, česar ti ne veš. Edina smrt po moji meri si. II. Bog, kradeš mi jezik in papir. Delo je postalo tvoje telo. Ubijam te, ubijam sebe, ljubim te, ljubim sebe. Daj brv, blisk. Slep sem. Nem sem. Na pesku ležim, poln nakita. Pod prsti, pod prsti, si ti. Kak zajček bo priskakljal, ali bo pa kak kmet privalil gumo. Jaz bom jedel z žlico, jaz bom z žlico vedno jedel. V nebesih so šok sobe, plamen, ki ga ljudje puhajo na ikre. Jaz sem tvoj vzporeden človek, jaz sem tvoj vzporeden človek. Mazilim te, da bi te nič ne ostalo, da bi bil moj. Legendaren je tvoj razmik palca in sredinca, tihi j uriš, ko stvar pade. Zakaj še ni do zdaj? Zakaj me še držiš? Ne verjamem, da sem smrten, če te gledam, če te božam, če te jem. III. Tvoji zobje so kot gora, ki se pod njo vali sneg. O, sneg! O, Krn! O, Krnsko jezero! Dlan bom obrnil. Kaj delaš? Nimam več kože. Mojo kožo grize Malajec. Vlake sem mu poslal za darilo. Električne vlake, da bi se z njimi 374 Tomaž Šalamun 375 History is a vvoman,let's be gay! igral. Električne vlake je dal na zofo. On grize mojo kožo. Parniki šibajo. Človek da v parnik hrasto. Človek krmi galeba. Galeb je gnoj. Hej, kukalo! Z njim ne gledam desk. Deske gleda hudič. Jaz gledam katran. Glavo bom odgriznil spremstvu. Eno že imam na klavirju. Iz Gane. IV. Dozori, cvet! Ubil sem te v zraku. Ne morem čez zakon. Ni položen vame. V. Nosiš me na rokah, ampak jaz nisem tvoja roka. Nisem tvoj plašč. Nisem tvoja zver. Tvoji zobje so moja duša. Jaz se pogovarjam s polhom. VI. Tiste pozicije, ki prepuščajo kugo in milost, ki so obenem banke in fluid, oko človeštva in iztekanje krogle na krožniku, ki dišijo kot ribe po svežem zraku, pa sproti, kot jajca scvrejo razredni boj, ki imajo tak širok cirkel — leksiko! — da lahko flirtajo s slovensko proletarsko usodo in trilateralnimi magnati, ki z levo roko podpirajo Brechta, v desni pa držijo svoj nož, trizob, ki se gasijo v ženskah, da ne zgorijo, obenem so pa notorična vaba, med homoerotike, ki igrajo svojo 376 nedolžnost tako prepričljivo, kot da ne znajo šteti do pet, samo zato, da si s pantersko hitrostjo utrejo dostop do nosilcev, so evidentno pozicije utrujenih nihilistov, ki so svoj čar speljali točno v tisti kanal, kjer vsak čar konča. V drek reakcije, ki se meša po zidovih kot magma zgodovine. Tiste pozicije, ki naredijo žensko najbolj srečno na svetu, zato, da jo čez trenutek kompletno posušijo, ki dihajo zemljo genialno, da ji potem zabijejo nož, ki začarajo najlepše in najbolj pokončne otroke, da se z drhtečimi koraki zbližajo, si želijo ognja in puščajo v knjigah naslove svojih hiš, ko je njihova kri že v naprej vkalkulirana v karizmo, ki tulijo od najbolj strašnega hrepenenja, zato, da si potem montirajo manšete, ki v najbolj nori erotični blaznosti šepetajo I want you to be, kar je zares čisto črn ukaz, so evidentno pozicije klasičnih razrednih sovražnikov, ki si domišljajo, da so odkupili delnice za vse stoletje in zdaj prežijo samo še na smrt, ki bo postoterila njihov obratni kapital. Tomaž Šalamun VII.