S te V. 156 Posamezna številka 20 stotink V Trstu« v Mdello 3. lullla 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik XLVI Izhaja — irrzem« ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sr. frančiSka Asllkega »ter. 20, L nadstropje — Dopisi naj te pofiljajo ored-fllitvu. — Nefrankirana pisma wt ne »prejemajo, rokopM se ne vračajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan O odi na. — Lastnik konaordj Usta Edinosti — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cen let« L 60.—. — Telefon uredništva in uprave ftev. 11-37. EDINOST Posamezne številke v Trstu In okolld po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 stot osmrtnice, zahvale, poslanice in' vabila po L 1.—, oglasi den«. rtih zavoJov, mm po L 2 — Mali oglasi po 20 stot beseda, najmanj pa L 2. — Oglas1 naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv* Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57* ovor poslanca drla Wilfana v seji rimske zbornice 23. junija v osebni stvari (per tetfto personale) proti poslancema Giujttl In Pogatsclinigu ki mi jo je izkazala s tem, da me je po* slušala. Upam, da se podobni inciden ne ponovijo in da se nase razmerje zboljša. Po govoru poslanca dr. Wilfana v seji 21. junija, ki smo ga objavili prejšnjo nedeljo v dobesednem prevodu po ste* nografskem zapisniku, sta prišla na vr= sto v razpravi o odgovoru na prestolni govor, med drugimi, istrski poslanec Pogatschnig, ki je govoril v seji 22. ju* nijtt, in, naslednjega dne, tržaški poslan nec Giunta. Prvi je prebral dolg govor, ki je v drugem delu vseboval strupene napade proti istrskim Jugoslovenom; ti napadi so bili toliko bolj gnusni, ker ni* so bili izbruh hipnega duševnega razpo^ loženja, nego po starem receptu naših domačih nasprotnikov skrbno premi* šljeni in izdelani do potankosti. Giunta pa je poveličeval postopanje fašistov, napadal Jiugoslovene in Nemce na naj* ostrejši n-ačin in očital poslancu dr. WU-fanu govor, ki ga je ta spregovoril na čelu deputacije na tržaškem namestnic štvu, ko jo nastopil vlado cesar Karel in ko so se ob isti priliki poklonile tudi druge deputacije, italijanska m nemška. Alej tem ko je poslanec Giunta še go* voril, se je oglašal poslanec dr. Wilfan k besedi »per fatto personale« (za osebno stvar) in je potem spregovoril, ob na* peti pozornosti cele zbornice in nabito polnih tribm, govor, ki ga tu objavljamo v dobesednem prevodu po steno* grafskem zapisniku. Uspeh tega govora se najbolje posnema iz opazke v rim* skem »Giornale del Popolo« od 25. ju* nija: »Risultato? Una frase dettia da un deputato popolare dojx> la risposta del deputato slavo: »Tenetevi la lezione!« Riconosciamok>, a dentfl stretti: tu da vero ima lezione!« V isti sejf 23. junija je prišel pozneje do besede tudi posla* nec Sček, čigar govor smo objavili v Edinosti od 28. junija. W i 1 f a n: Nekaj moram preji reči. Morati govoriti v tako obsežnem pro= štoru je težka stvar. Nimam te sreče, da bi imel, skoraj bi rekel, herkulskih pljuč tovariša Cao. Zato se bom moral siliti, da govorim glasno, in to razburja ne sa* mo fizijologično nego, skoraj posledno, tudi psihologično. Morda se razburim tudi jaz. Kolikor je v mojih močeh, bom skušal govoriti mimo, objektivno. Preveč se zavedam, da se moja skrom-na osebna stvar dviga do pomembnosti, ki gre preko moje osebe. Saj gre za raz* mer je, ki naj se šele začne med dvema narodoma, namreč med narodom, ki je tu nacija, ki je gospodar te države, in odlomkom naroda, ki ima zunaj tudi svojo narodno državo in tvori tukaj1 dru* gorodno manjšino. Naj se mi torej dovoli odgovoriti5 na kratko poslancu Giunti. Odgovorim mu v dvojni smeri. Naj poprej, kar se tiče mojega razmerja do fašizma in do fa* šistov in posebno do poslanca Giunte. Prej moram reči, da poslanec Giun* ta, ko je govoril svoj prvi volilni govor v tržaškem Politeama Rossetti na sho* du, ki mu je predsedoval senator Vale* rio, rekel, da njemu ni treba razlagati svojega volilnega programa, ker je nie? gov voiilni program znan vsemu Trstu: in prva točka tistega programa je bil zažig hotela Balkana, ali, kakor smo ga mi imenovali, Narodnega Doma, jugo* slovenske narodne hiše v Trstu. To je bila prva točka Vašega programa, posla* nec Giunta, Če prav tolmačim to Vašo Izjavo, spravivši jo v zvez o z nesporni* mi dejstvi, moram smatrati Vas vsaj za moralnega začetnika tistega dogodka. Pravijo, — ker mene tistega dne ni bilo v Trstu —, da ste Vi na trgu Edin* stva govorili govor, ki je pognal mno* žico, da je šla pred hotel Balkan in ga napadla. Če je to res, moram priznati«, da bi morda ne smel govoriti, ker v tisti hiši je bilo moje stanovanje in tam so bili rojeni moji otroci. S tistim domom bo zvezani moji najdražji spomini. VI ste zažgali tisto hišo! Glasovi s skrajne desne: Slo je za represalijo! (Hrup na skrajni levi.) W i 1 f a n: V teh sejah so se z onii klopi zalučale tudi psovke. Ni mi vedno fcspelo jih slišati. Ne vem, kdo je bolj gluh, jaz ali dvorana: niso dospele do mojih ušes. Vsekakor menim, da smem zatrditi tudi v imenu onih, ki so me poslali semkaj, da se tisto, kar si imamo povedati in kar se im*a med nami obravnavati, ne zamore rešiti ne s psov* kami, ne z napadi, niti z vitežkimi dvo* boji. Prekršil bi svoj mandat, nezvest bi bil svojim jugoslovanskim volilcem, če bi se, poslanec Giimtia, ponižal na tisto Eolje. Zato ne bom reagiral na psovke, i se proti meni izrečejo s tistih klopi, se — to Vam izjavljam enkrat za vselej. Slobodno Vam! (Potete fare il Vostro comodo!) Samo eno Vam povem: če mislite, da na tisti način služite svoji stvari m tudi stvari Italije, se motite. Moram še eno reči. V fašizmu je do* movinska ljubezen, plemenito, vzvišeno čustvo, in jaz ga, četudi jugoslovenski barbar, spoštujem. V tem smo, gospoda moja, tudi mi barbari enaki drugim lju-dem, in celd tega smo sposobni, to čustvo spoštovati tudi v poslancu Giunti. V stanu sem spoštovati to čustvo t po* klancu Giunti, ki je zažgal hišo, kjer sem stanoval. In prosim, naj se to vza* me na znanje v italijanski zbornici, kjer me je Častiti predsednik klical na red in kjer sem slišal očitanje tudi od vladne® ga načelnika, da mi ne pride nikdar na misel, da bi žalil domovinskega čustva, in tako se, gospoda fašisti, klanjam tudi Vašemu, dasi zapeljanemu nagonu. Vendar, če je upravičen, če je vzvišen ideal, ki ga Vi branite, Vam moram re* či, da sredstva, katera rabite, ne odgo* varjajo temu čustvu. Jaz Še vedno srna? tram resničnim tisti rek, da svrha ne posvečuje sredstev. S kiji, z goriačami, z revolverskimi streli fai z zažigi se Italiji ne služi. Pa moram še nekaj razmotrivati. Sr>o* štujem idealizem, pia predobro veste, da žalibog idealizmi, posebno če so dosegi uspeh, (se sono arrivati), imajo tudi svoje parasite, in če imajo sredstva, — več sredstev kot škrupelnov —, najdejo tudi svoje plačance. (Medklici in hru^ aa skrajni desni.) To sem rekel, ker ie poslanec Giunta govoril o jw*osIoven* skih somišljenikih, češ, da so v Istri tudi jugoslovenske bojne zveze. Tisto spo* štovanje, ki ga zahtevate za svoje na* rodno čustvovanje, v etničnem, no poli* tičnem pomenu, (ker v političnem po* menu ga moram deliti z Vami), tisto spoštovanje torej, kolikor se tiče etnič* nega narodnega čustvovanja, moram za« htevati tudi za nas. Ne smete se pona* šati z ljudmi, ki se prodajajo kot ubež* niki iz naših vrst. Ne smete zahtevati, da naj se mi odpovemo idealu in da sledimo zgolj materijalnim koristim Takšna je pač Vaša- politika v naših de* želah, ko pravite našim kmetom, našim ubogim delavcem: »Pustite tiste odvet nike, ki se pečajo s politiko samo radi svojih materijalnih koristi, pustite tiste spletkarje, tiste agitatorje. Sledite rajjši nam, ker glavno je, da varujete svoie materijalne interese.« Se pravi to ^ovo* riti na italijanski, na-čin? Kar velja za Vas, kar zahtevate za svoj narod, kar je prva posledica ljubezni do lastn^a na^ roda in do lastnega jezika, to je pravi* ca, ki jo imamo tudi mi, in Vi nas no* nižujete, Vi nas žalite. Vi predvsem žalite ideal, ki mu mislite služiti, če za htevate od nas, naj mi v tem drugače postopamo, kakor hočete Vi oostopati sami za se. Mislim, da sem rekel o fašizmu, kar sem imel reči. In prehajam k drugemu predmetu. Priznavam, izpovedujem se, da sem. ko sem ostal v Trstu, za vojaško službe nezmožen, (saj vidite moja očala), služi* svojemu narodu, kakor sem v tistih raz^ merah mogel in moral. Če se ne moiim. je v grbu valeškega princa nemške ge* slo »Ich diene«. Dobro torej: tudi jaz sem služil svojemu narodu, kakor seuj mogel po svoji vesti in kakor so mi do* voljevale in nalagale okolnosti. Povejte, poslanec Giunta, tali ste tisto poročilo preČitali celo? Niste opustil nobenih drugih imen? Ali ni bil mord: poleg dr. Wilfana kdo drugi, ki ni bt; .Tugosloven, ki je govoril ravnotako ka* kor on? In ko je prišel prvikrat v Trst cesar Karel in smo stali v dolgi vrsti, da se mu poklonimo, poslanec Giunta, Vi ne veste, kako sem jaz v službi svojega naroda trpel. A v tisti vrsti niso bili sa* mo Juigosloveni in Nemci, so bili tudi Italijani. (Glas z desne: Izdajice, toliko slabše zanje!) Spominjam se prizora, ki se je odigra! v tržaškem občinskem svetu, kjer na« je bila osemdesetorica, med temi 12 Slo* vencev. Laška stran se je sestavljala iz liberalne stranke, recimo buržoazijiske. in iz socijalistične manjšine. Socijalistič* ni tovariš je očitaval županu (sindaku), ali, kakor se pravi z lepo staro itaiijan* sko beredo, tržaškemu podesta, (govo* rim o Trstu, ker ne samo Vi, poslanec Giunta, imate pravico govoriti o Trstu, marveč, do neke meje, tudi jaz, ker sem tam rojen), socijalistični tovariš torej j« očitaval župani* Valerio, da se preveč klanja Habsburžanom, (mislim, da se je udeležil dvorne ceremonije, kjer je mo* ral pozdraviti nekega nadvojvodo, ali nekdaj podobnega.) Glejte, za tistega če* stitega moža, ki je senator Valerio, se ia /!tr1i1-r»il rl« T—! 1 _ _ J _ • J » s ki svet ni več posloval in na dan na* povedi, 23. majnika, je bil tudi razpus* cen. Zbrali smo se v sobi župana Va* lerio, trije italijanski liberalci, trije ita* lijanski socijalisti in trije Slovenci. Združili smo se, da borno pošteno in prijateljsko sodelovali v korist vse^a prebivalstva. In senator Valerio zamore to potrditi, a ni takrat smatral pod svojo častjo, delovati z nami vkupaj. Pa porečete, da se je to zgodilo iz strahu pred kakšno avstrijsko rep res a* lijo. AH tu je še nekaj več. Koncem ok* t obra 1918., ob razpadu Avstrije, se je v Trstu sestavil Odbor za javni bh»<*or, ki je prevzel vso oblast nad mestom. A v tistem odboru so biii spet Ju Posloveni; predsedoval mu je senator Valerio! G La s z desne: Iz Trsta so šH Ita* lijani kot vojni prostovoljci, mejtem ko so Vaši bili pod cesarjevimi zastavami! W i 1 f a n: Jaz vprašam sedaj - ^ slan* ca Giun to eno stvar. Vodna napoved *e bila dana koncem julija 1914. Takrat, če se ne varam, ni bilo poslanca Giunte v Trstu, pač pa smo biti takrat tam mi in so bili tam Italijani. Je bdi dan vojne napovedi Avstrije Srbiji. In sedaj vpra* šam poslanca Giunto, (in on naj se po* uči pri tovarišu Suvichu): kdo je takrat vzklikal po tržaSkih ulicah? kđo je kri* čal »smrt Jugoslovenom«, »doli s Sr* bijo«, »živela vojna«? mari mi? A ta* krat je Slo za vojno Avstrije prott Sr biji. Pustimo torej tiste stvari! In naj bo zadnjikrat, da smo morali o njih govo* riti! Imamo drugega opravila. Delajmo zares tisto politiko miru in moralne po šlobitve, ki nam jo je priporočal sardin* ski tovariš s tako iskreno in pošteno besedo! Napačno ste (morda po moji krivdi, ker, prvikrat, nisem bil še uglašen po ambijentu), tolmačili moje besede kot ž a* lite v za Vaše čustvovanje, ah mržnje niste mogli v njrh zalčutiti: mržnjo je prinesel semkaj šele poslanec Giunta. (Protesti in hnip.) D i, gospoda, to je 5ila mržnja. (Glas: Italijansko strastno čustvovanje Vi imenujete mržnjo!) Za* sedaj pustite, naj velja moj dvom. Vse* kakor vedite, da na tisti način se ne dela v javno korist, ne v korist Italije, ne v korist svetia. Verujte, da so minuli časi takšne politike. Ne mržnje, nego miru, če nočete ljubezni, miru in dela se hoče. Hočem še o nečem govoriti. Govorite o našem iredentizmu; o naših tendencah, imamo jasne namene. (Glasovi s skraj* ne desne: Trst pa je le naš!) Nismo redentisti. Smo določno povedali: ni* sm9 iredentisti, ker iredentizem pomeni neko tendeco, neko akcijo. Če pa hočete označiti naš dejanski položaj, morat j priznati, da smo neodrešeni (uređenti). Ne iredentisti, pač pa iredenti, in to bo* mo morali in smeli vedno svobodno re* či. Ravno tisti narod, ki ve, da miu je v osnovo lastno etnično in jezikovno e* dinstvo, mora priznavati, da smo ire* denti, kakor v ostalem to priznavajo njegovi lastni diplomatični spisi, ki go* vorigo o strategičnih, Geografi enih in podobnih potrebah in s tem torej tudi priznavajo, da se je moralo kršiti narod, cainstvo, iz razlogov, ki jim lahko pri; znamo tudi veliko veljavo, ali ki so za nas vsekakor podrejeni načelu narodne* 2a edinstva. Sem moral improvizirati. Vi prihajate sem s pripravljenimi papirji (hrun ir pripombe) in nas žalite s premišljenimi besedami. Tega nisem hotel očitati to* liko poslancu Giunti, kolikor govorniku, ki nas je vČeraiji napadal, poslancu Po gatschnigu. Časi tiste istrske.-politike, k so nas istrski sodeželani obtoževali rar'; brigantstva in barbarstva, nas imenovali horde, črede in z drugimi takimi izrazi istrske italijanske politične terminolo* gije, tisti časi, menim, da so minuli. Mo* rali bi vsaj biti minuli! Upam, in vesel sem tegaj, da je ta zbornica pač drvačen ambijent, kakor so ga tvorile tiste male poreške in podobne deželne zbornice. Ne prinašajte še sem tistih malenkosti (pettegolezzi). Mislim, da je naše istr* sko prebivalstvo več ali manj podobno prebivalstvu drugih delov sveta, in, če se sme napraviti primera, bi se Istra je dvignil dr. Brocchi, ki je sedaj držav* smela primerjati južni Italiji. Tudi ni svetnik, in je rekel socialističnim to* Istri je bil o svoj vansem m vsemu občinskemu svetu: »Res, naš podesti se je udeležil tiste ce* remonije, ali, ko mu je tako storiti, on trpi, in od svoje strani ne r.avnate veli* kodušno, ko mu to očitavate. Kar stori, stori iz dolžnosti, radi svoje služb©.* Župan je bil v javni službi, jaz pa ne, vendar mislim, da služiti svojemu na* rodu je plemenita služba. In tako ni ve* likodušno, — in upam, da najdem od* meva v italijanski zbornici, ki jo preve* vajo plemenita čustva —ne, ni veliko* dušno očitavati nam, kar smo storili v službi svojega naroda, po svojih močeh pod pritikom habsburške tiranije. Ali, morda ne poslanec Giunta, goto* vo pa poslanec Suvich, se bo moral tudi spominjati, da smo se v Trstu, ko se je pričakovala italijanska vojna napoved, združili v Odbor javne pomoči. Občin.. svojem času edini činitelj kulture, — in menda se hoče tako n-daljevati —> davkar in orožnik ali, ka* kor se sedaj pravi, karabinjer. Lahko mislite, kako mora propasti dežela, ki se upravlja na ta način. Izraz »davkar in karabinjer« sem našel v krasni kniigi našega tovariša Nittija o državnem pro* računu. Predsednik: AH to ni osebna stvar, poslanec Wilfan ,zaključite. Wilfan: Istra ima pa še eno obte* ževalno okolnost nasproti italijanskemu jugu. To, da se v njej socijalno na* sprotstvo do neke meje krije z na* rodnim nasprotstvom. Mestni prebiva t* ci, štacunarji, trgovci, oderuhi, izkoriščevalci, ki stanujejo v središčih, so Ita* lijani, na kmetih so pa Jugosloveni. (Mo? čan hrup in protest s skrajne desnice.) Zahvaljujem se zbornici za prijaznost. Jugoslavija Stališče jugoslovenske vlade nasproti vprašanju luke Baroš in reškemu kon* sorciju BEL GRAD, 1. Vladno glasilo »Bal kan« piše o baroškem vprašanju takole »Italijanska vlada je predložila naši vladi skupno izkoriščanje reške in ha roške luke na podlagi dogovora, ki bi se moral skleniti. Ta dogovor — se po udarja na italijanski strani — bi mora dati realno podlago za ustanovitev traj nih prijateljskih odnošajev med Italijo in našo državo. Kar se tiče naših prija teljev in zaveznikov, nas oni puščajo odločevati v tem vprašanju kakor tudi v drugih vprašanjih začrtan j a mej Italijo potom direktnega dogovora Francoski zastopnik na Reki je nedavno izjavil, da je za Francijo vseeno, če Ita lija sporazumno z nami izpremeni ra* palL pogodbo ali pa ne. Če bi šk> samo za to, da se ustanovi baza za prijateljske od noša.je in dobro sosedstvo med nami in Italijo, bi rešitev vprašanja, o katerem govorimo, ne bila nikakor težavna. Na* ša država in naši merodajni politični faktorji sploh dovoljno razumejo, kako je potrebno in koristno u&fcvairiti z bliž njo in prijateljsko Italijo najboljše in najintimnejše odnošaje. Ne samo poli tične, temveč tudi važne gospodarske koristi naše skupne bodočnosti silijo nas in Italijo, da iščemo njihovo ude j stvitev potom sporaizumnega in pamet* nega dogovora. Toda ravno zaradi te&a ker gre za važne koristi naše gospodar* ske bodočnosti in ker bi mogle e ven tu elne napake silno škoditi ne samo na* šim zakonitim gospodarskim koristim temveč tudi ovirati reden in zdrav raz* voj naših političnih odnošajev z Italijo je absolutno potrebno, da se to vpraša nje, tudi z naše strani, proučuje in ana lizira z vseh strani', da se more tako s po* polnim poznavanjem stvari in s p opol no gotovostjo začeti z njegovim rednim reševanjem. Naša vlada je že naredila v tem zmislu nekoliko korakov in upati je, da bodo v relativno kratkem času že tukaj podlage za rešitev tega zelo Važ* nega vprašanja. Na italijanski strani so v tem ozru popolnoma na jasnem, ker se je vfra* sanje — vidi se to — proučevalo resno in z vseh strani. Nam bo brezdvomno zelo všeč, če nas bodo mogli argumenti naših italijanskih prijateljev in zavezni kov prepričati, da pristanemo na stalil SČe, ki so ga oni že zavzeli v tem vpr#* ^žanju. Ker v tem slučaju bi bila rešitev lahka in bi se lahko izvršila kmalu. Medtem nam naši italijanski prija* telji in zavezniki ne morejo ugovarjati, če postopamo previ'dno. Razen narod nega uedinjenja, ki je bilo za nas glavni co.lj velike svetovne vojne, je tukaj go* spodarska neodvisnost naše države, ki tvori dobro polovico naše vnan:e poli* tike. S sklenitvijo rapallske pogodbe smo, v razmerah, v katerih se nahajamo, dosegli senco jamstva za našo sko neodvisnost. Nihče nam ne more torej očitati, če poizkušamo ohraniri vsaj to senco... O vprašanju skupnega izkoriščanja reške in sušaške lmke se bo torej razpravljalo z vso resnostjo in vso dobro voljo, da se more redno re* šiti. Komunisti prisegli na ustavo BELGRAlD, 2. Današnje seje konsti* tuante so se udeležili tudi skoraj vsi ko* munisti'Čni poslanci, ki so prisegli na ustavo. Izjavili so pa, da se vkljub pri* segi ne odrekajo delovanju za dosego svojih citjev. Predsednik Ribar je takoj v začetku seje poročal o napadu na re* g en ta. Tekom govora so vsi prisotni po* slanci razen komunistov klicali »Živio regent«. Minister za pravosodje je pred* lagal, naj se uvede proti komunističnim poslancem Filipoviću, Čopiču in Kova čeviču preiskava zaradi atentata na re* genta. Predsednik je odgovoril, da se bo zaihteva predložila komilsiji za imunost poslancev. Jugoslovenski delež nemške odškodnine BELGRAD, 2. Nta konferenci v Spai je bila razdeljena nemška odškodnina tako, da pripade 93'5% celokupne od* škodnine zaveznikom in Belgiji in ost a* lih 6'5 % mani šim državam za veznicam. Med zastopniki Francije, Anglije in Ju* goslavije se je dosegel sporazum tudi glede deleža, ki pri tiče Jugoslaviji. Po tem sporazumu bo imela Jugoslavija pravico do 5% celokupne odškodnine, ali 6.700,000.000 mark v zlatu. Ostanek IV2 % pripade Čehoslovaški, Romunski, Grški in Poljski. fehoslovaSka Telovadna tekma delavcev v Pragi. PRAGA, 1. Zadnji dan telovadne tekme delavcev v Pragi, se je vršil impozanten obhod sociainodemokratičnih telovadcev. Sprevoda so se udeležili tudi gostje iz inozemstva: Amerikanci, Belgijci, Francozi, Angleži, Jugosloveni, Švicarji, Nemci in Avstrijci. Na čelu sprevoda sta korakala angleSki socialni demokrat Hydman in »senior« ruskih socialnih revolu-cionarcev gospa Brelko-Breškovskaja, ki ju je množica burno in prisrčno pozdravljala. Vse ulice so bile polne meščanov in deielanov, ki so prihiteli v glavno mesto, da si ogledajo manifestacijo fizične in moralne moči Češke socialne demokracije. Vodstvo zleta je priredilo na čast gostom banket, pri katerem jc sprejemal goste predsednik socialno-demokratične stranke Nemec. Hydman je napival čehoslova-škim delavcem ter rekel, da je telovadna tekma delavcev v Pragi pomemben dogodek v zgodovini socializma. Cehoslovaška socialna demokracija, je izjavil govornik, je dala pred celim svetom sijajen zgled socialističnega dela m navdušenja. Predsednik Mednarodne zveze socialističnih telovadnih organizacij Bridoux je izrazil upanje, da bo zlet delavcev-telovad-cev v Pragi dal pogum vsemu proletariatu ter ga vspodbujal slediti dobremu zgledu. Gost iz Belgije Holdemaker je pozdravil delavce v imenu Huysmansa in belgijskih delavcev. Mednarodni shod poštnih uslužbencev PRAGA, 2. Mednarodni izvršilni od* bor je imel v Pragi zborovanje, na kate* rem se je razpravljalo predvsem o pra* vici francoskih uradnikov do združe * a* nja in o vprašamjiu pravilnika za ura nike v sarrski kotlini ob Renu. Osred* njemu tajniku je bilo naloženo, naj po* sređuje v tej zadevi pri Zvezi narodov. Glede vprašanja zastopanja v poštnih, brzojavnih tn. telefonskih podjetjih je bilo sklenjeno, da se ta zadeva prepusti mednarodnemu uradu za delo. Izvršilni odbor je obžaJorval, da se je v vrstah ne* katerih uradnikov pojavila nesloga, in je sklenil, da bo storil vse, da se ohrani stanovska edinost ter da bo pristop *1 k mednarodni stanovski zvezi v Amst v* damu. Poročevalci o posameznih točkah razprav praškega zborovanja bodo s t* stavili program prihodnjega shoda poštnih uradnikov, ki se 'bo vršil v Berlin' avgusta meseca 1. 1922. Svobodna trgovina z žitom na Čehoslovaškem PRAGA, 2. Cehoslovaška vlada jo objavila odlok o oskrbovanju letine te* kočega leta. Odlok določa, da bodo r,Vs Ijedelci morali prodati vladi samo 40.000 vagonov žita, ki se bo porabilo za pre* življanje siromašnega prebivalstva. V kratkem bo objavljen drug odlok, s ka» terim se bodo odpravili žitni uradi Ti uradi bodo morali zaključiti svoje pošlo« vanje do 1. septembra t. 1. S tem se bo trgovina z žitom osvobodila in bo pre* puščena pridelovalcem samim. Ta odlok bo vseboval tudi predpise za vzipostavi> te v svobodne trgovine. Svetovni shod slonistov v Pragi PRAGA, 2. Letošnji svetovni shod sionistov se bo vršil v Pragi 18. t. m. K shodu se je prijavilo do sedaj 80 judovskih prvakov. _ Oerska Ogri pravijo, da napadalec prestolona* slednika Aleksandra ni ogrski državljan BUDIMPEŠTA; 2. Nekateri listi -o objavili vest, da je bil napadalec jugo* slovenskega prestolonaslednika Ogrski dopisni urad je objavil z ozirom na te vesti sledeči popravek: Izrecno se zanikavajo vesti, češ da je nar-r1"'^ jugoslovenskegai prestolonasled. Alekan* dra ogrski državljan. Glasom jugoslo-venskega uradnega dopisnega urada 'e napadalec neki boljševiški agitator, ki se je povrnil iz Rusije 1. 1919. in ie med vojno sliužil v srbski armadi. Ogrska ki se bori z vsemi svojimi močmi Toti boljševizmu ne more imeti nič skuDnega tem mednarodnim boljševikom. Gorajja Sirija ulogi General Hofer o svoji v Gornji Šleziji OPPELN, 1. Poveljnik nemških nro* stovoljskih čet v Gornji Šleziji general Hofer je izdal svojim četam in prebival* stvu proglas, v katerem pravi, da zahteva korist Gornje Š lezi je pokorščino na* sproti medzavezniški komisiji. Za 'ez* niš k a komisija — pr&vi general Hofer dalje — nadomešča zakonito vlado, ki je odgovorna Za javni red in mir. Ne se pokoriti bi pomenilo spravljati v nevar* nost priključitev Gornje Š lezi je k Nem-oiji in izpostavljati Ves |aemškf narod težkim posledicam. Ako se medzavezniški komisiji posreči spraviti poljske vstaše — zaključuje general Ilofer — jom razpustil svoje čete, ker bo v tem slučaijoi njihova naloga izpolnjena. Hofer se zahvaljuje svojim prostovoljcem «n izraža upanje v boljšo bodočnost Gornje Slezije in Nemčije. Tudi Polj taki se umikajo v redu nasilja nemških prosto voli cev PARIZ, 1. Agencija Havas poroča iz Sosnovic: Poljski vstaji se umika*0 v dobrem redu. V izoraznjenih krajih skrbijo za red domače brambe, U^av« ostaja v rokah oblastev, ki jih bili postavili vstašt. Nemški- prostovoljci so vršili po nekaterih krajih nasilja nad poljskim prebivalstvom. Proglas medzovezniške komisije. — Amnestija za vse politične prestopke ob času vstaje OPPELN, 2. Medzavezniška komisija e izdala na prebivalstvo Gornje Siezijo oroglas, v katerem javlja, da bo Gornja Slezija izpraznjena do 5. julija. Medza* vezniška komisija bo vzela v svoje roke vso upravo in ne bo trpela nikakega ne* pravilnega Oblastva. Komisija je zelo zadovoljna, ker je dosegla pokorščino* in želi zbrisati vsako jezo in ublažiti ple* mensko sovraštvo. Vsled tega je skle« Stran II. »EDINOST« V Trstu, dne 3. Julija 1921, nila, da podeli splošno amnestijo za vsa protipostavna dejanja, ki so bila nas pravljena ob času vstaje. Izvzeta so sa* mo dejanja, ki so bila zagrešena iz oseb* nega koristoljubja in iz krvoločnosti. Amnestija ne bo veljala tudi za tiste, ki se zasačijo z orožjem ali raznesljivimi pripravami. Medzavezniška komisija upa, da se bo prebivalstvo izkazalo vre* dno njene naklonjenosti. Komisija bo nastonala z vso strogostjo proti vsake* mu poskusu kršitve javnega reda in po* crva prebivalstvo Gornje Šlezije, naj bo mirno in naj zaupa pravičnosti in ne* pristranosti zaveznikov in njihovih skie* p o v, ki bodo napravljeni v smislu ver* sailleske mirovne pogodbe. Umikanje se vrši v dobrem redu PARIZ, 2. Agencija Havas poruoa iz Or^elna: Na levem bregu Odre med Rosenbergom, Kreuzburgom, Koselom in Krappitzom se nemške čete umikajo v dobrem redu. Zavezniki zasedajo iz* praznjene položaje po določenem načrtu. Hemšiia Pogodba med Nemčijo in Poljsko o prometu skozi Gdansko BERLIN, 1. »Berliner Tagblatt« jav* lja, da se je med Nemčijo in Poljsko 6klenila pogodba o prometu skon Gdansko. _ __ Italija Jugoslovensko * italijanska pogajanja glede Reke se cdlože? RIM, 2. Včeraj popoldne sta baje Gio* litti in Sforza sklenila, iviti belgrajski vladi, da naj bi se odložila pogajanja glede rešitve vprašanima. kice Baroš in Delte, glede začrtanja mej pri Zadru in glede izpraznitve tretje dalmatinske zone. »Mirovna pogodba« med fašisti in socialisti RIM, 2. Veliko presenečenja je po v* zročila vest, da so se začela med fašisti in socialisti pogajanja za sklenitev miru. In res so se na Montecitoriu sestali po* slanca Zaniboni in Eilero za socialiste in Giurati ter Acerbo za fašiste in za* čeli tozadevna pogajanja. Dogovor se bo dal na zapisnik, katerega določbe bodo obvezne za obe stranki. Za reše* vanje spornih vprašanj se bo imenovalo posebno razsodišče. Italijanska kriza. — Bonemi sprejel sestavo vlade RIM, 2. Prvi kandidat -za stolček mi* nistrskega predsednika, predsednik zbor* niče De Nava, je padel, navidezno pro* stcvoljno. V resnici se njegova kandi* datura vkljub priljubljenosti, ki jo uži* va skoraj pri vseh strankah, od fašistov pa do socialistov, ni vzela resno, čerav* no so jo nekatere stranka krepko pod* pirale. Predsednik De Nava je izvrsten predsednik italijanske zbornice, toda nič več. De Nicola nima za seboj skoraj nikake politične min o! osti, a pred seboj nikakega političnega programa. Takega ministrskega predsednika pa Italija v sedanjih razmerah ne rabi. Rabil bi ga morda le — Gioiitti, ki ga je vsled tega tudi toplo priporočal in ga prigovarjal, naj sprejme ponujeno mu mesto. Toda De Nicola, ki sicer ni- bil še minister, a je vendar mož, ki ima glavo na pravem mestu, ni hotel, da bi se njegova oseba izrabljala v politične spletke izkušenih ministrov, in je zato odklonil kandidat turo. In z odklonitvijo njegove kandi* d a ture se je poleglo tudi navduše* nje zanj. — Takoj po otvoritvi vladne krize se ie slišalo poleg imena De Nicola tudi ime sedanjega vojnega ministra; Bonomi j a kot kandidata za ministrskega predsed* nika. Dočim se je De Nicoia poveličeval v nebesa, se je Bonomf z vseh strani metal v pekel! Celo D'Annunzio je dvignil proti njemu svoj »anathema«. Mož, ki je dal Italiji mejo na grebenih Julijskih Alp in na vrhu Snežnika«, ■»«? padel v zadnjem času V nemilost pri fašistih in s tem tudi pri drugih stran* kaJi, ki so fašistovski privesek. Ljudska stranka ga ni marala nikoli, o socialistih ni treba niti govoriti. Njegova kandida* tura je bila. torej obsojena že iz začetloa. Toda... Gioiitti ga je vendar predlagal za svojega naslednika in kralj mu je vsled tega poveril sestavo vlade, ki jo je Eonomr tudi sprejel. Sedaj se je začel polegati tudi odpor proti njemu. Desnica vztraja sicer še formalno na svojem pr* votnem stališču, toda glavna stranka, ki prihaja tukaj v poštev, to je ljudska ni več tako odločno proti Bonomiju. Seveda bo ljudska stranka izpremenila svoje stališče pod gotovimi pogoji. Minister Bonomi se je medtem že za* čel pogajati z posameznimi zastooniki strank. V novi Bonomi j evi vladi bi bile zastopane nekatere struje desnice z agrarci, ljudska stranka in nel levice. Fašisti in nacionalisti bi ne bili zastopa* ni v njegovi vladi. Ljudska stranka bi dobila tri ministre in 4 podtajnike. Tvdi socialisti bi baje opustili svojo doseda^ njo nepopustljivost, te br Bonomi spre* jel nekatere njihove predloge glede vzdr* zevanja javnega miru. Davi je prišla k Bonomiju fašistovska deputacija z na? menom, da doseže, da ostane minister za odrešene pokrajine Raineri. Minister vnanjih stvari v Bonomljevi vladi bi bil baje De Navai, s katerim je imel Bono* mi danes dolg pogovor. V slučaju, da bi Bonomi tudi sedaj ne mogel sestaviti vfcade, kakor je ni mogel po odstopu Nittijevega kabineta, bi pri* šel na vrsto še zadnji kandidat, Orlan-do, nakar bi se začel zopet krog pri — Giolittiiju. Italijanski tisk o jugosk>venski ustavi MILAN, 2. »Secolo« posveča poseben članek novi jugoslovenski ustavi. »Po dolgih mesecih burnih razprav, polemik, spletk, bojev, kriz — pravi list — je ju* goslovenska ustavodajna, skupščina v Belgradu končno odobrila ustavo kra^ ljevine.« List pravi nato, da je bilo treba za to vse spretnosti starega Pršića, »na'js bolj zvitega in politiški najmanj obalr* nega človeka vsega balkanskega sveta«. List omenja težave, s katerimi se ie mo# rai boriti Pašić, da da državi enotno ustavo. Od 419 izvoljenih poslancev jšh je 151 zapustilo konstitroanto v znak protesta proti njegovi politiki, a cd 26-3 poslancev, ki so ostali, jih ie 55 prešlo k opozicij*, tako da je grozila nevarnost, da v krda ne bo mogla dobiti 210 glasov, ki so biii potrebni za odobritev ustave. Demisije tega ali onega ministra so bile na dnevnem redu, spori vlade z raznimi klubi seio pogosti. Kriza se je zdela tako težka in nepopravljiva^ da se je priča* kovala vsak hip razpustitev ustavo d a j* ne skupščine z razpioorn novih volitev. Pašič je moral celo izjaviti tekom raz* prave, da ni izključena revizija ustave v 10 ali pa že v 5 letih. In tako mu jc uspelo pripeljati ladjo v luko. Toda ne buie se smatrati, da je naredila odobri* tev ustave konec propiru. »Secolo« sma* tra; da bi bilo bolj pametno, iče bi se bilo udejstvilo Trumbićevo federativno načelo in zaključuje: »Spor med Zagre* bom in Ljubljano na eni in Belgradom na drugi strani je velik. Ne smatramo, da ga bo lahko in mogoče poravnati, če se bo ustava, odobrena v ponedeljek z ravno potrebno večino in v odostnosti 151 poslancev, ohranita v celoti'. Mlada kraljevina bo šla bržkone skozi seri/jo neprijetnih kriz, toda ne dvomimo o tem, da bo vendar izšla iz njih zma^os vita, popravivši s časom, kar je morda umetnega in prisiljenega v tem njenem prvem in težkem poizkusu. Tudi Italija je imela velike težave z vsemi svojimi pokrajinskimi spori; končno je vendarle našla svojo pot k edinosti in stmitvi, toda hotelo se je 50 let dela, ki pa ni še povsem dokončano. Jugoslavija je na nogah komaj dve ali tri leta: bilo bi ču* dno, če bi se ji bilo posrečilo najti takoj pravo pot in hoditi že zedinjeno m složno.« vladi. Zarotniki so imeli načrt ubiti ne* koliko angleških ministrov in drugih vi* šokih uradnikov. Vlada je odredila stro* ge mere previdnosti in strogo preiskavo. Pričakovati je presenetljiva odkritja. Angleško * japonska zveza veljavna „ še za eno leto LONDON, 2. V mesecu) juniju je bila izročena Zvezi narodov spomenica, s katero Anglija in Japonska nazno^ niii, da bi se znala zvezna pogodba med obema državama spremeniti. Sedaj se ta spomenica ne smatra več za odpoved zveze. Vsled tega ostane angleško* japonska zveza v veljavi še eno celo leto, računajoč od 15. julija. Irski Škofi za nedeljivost Irske. - Pismo irskih cerkvenih ćcstojaastvenikov sv. stclicl. DUBLIN, 30. Irska katoliška duhovščina je ena najslavnejših opor, na katerih sloni junaška borba male Irske proti mogočni Angliji. Nisprotniki irske avtonomije — Home ruie — so vedno kazali na nevarnost, ki bi grozila Angliji vsled globoke narodne zavednosti in velike požrtvovalnosti irske katoliške duhovščine, ako bi ji avtonomija dala svobodo, ki ji je potrebna za to, da razvije svojo organizacijo in svojo moč. Homerule (demača vlada) bi postala tedaj Romerule (rimska vlada) — so dovtipno nagiašali nasprotniki irske avtonomije. Ko pa je angleška vlada po dveh letih krvavih borb in grozodejstev sklenila dati Irski avtonomijo, je razdelila Irsko na dva dela in mesto ene Irske avtonomne vlade je ustanovila dve, severno in južno, in ravnotako tudi dva parlamenta. Katoliško večino irskega ljudstva je ta delitev dežele Še bolj razkačila in borbe so se po »homerule« Se bolj poostrile. Splošnemu odporu se je pridružila tudi irska duhovščina. V Maymoothu so se sestali pod priliki se zahvaljujemo vsem tistim, ki so nam dali pomoč, predvsem pa ameriškemu ljudstvu čija radodarnost je neizčrpna. Zaupajmo sebe in našo stvar v božje roke in prosimo neprenehoma Boga, da bi nam podaril pravičen in trajen mir.« n€3 Francija in vzhodno vprašanje PARIZ, 2. Finančna komisija državne _ _ zbornice je odobrila kredite za armado Povzroex!a vojna, razvoj industrije. To razpoloženjem. Buržoazija se deli v dve tabora; malo meščanstvo postaja vedno bol'j ubogo in vstaja proti veliki buržo* aziji. Ravnotežje se gubi vedno bolj očitno. Mržnje, tekme, spori mučijo ka* pitalistične države. Govornik je poudarjal, da se je zdelo tekom prvih mesecev po demobilizaciji, da bo stopil na mesto kaosa, ki ga jc na vzhodu. Pri tej priliki je izjavil mi* j znamenje je dalo buržoaziji vtisk, da sj nistrski predsednik Briand, da si bo pri*^e zacy napredek kapitalizma. V resnici zadel, da se stroški za zasedbo Ciiicijel Je \a začasni napredek, ki se je in Sirije skrčijo do meje naj potrebne U \ Pck*zal v letih 1919. in 20. in je temeljil »____ J. ____ T ; /_____A___v _ ' nrrTlvtlPrn n:l 7V!«nnni fp-n in ni Artr/-vni. je položaj v Gornji Šleziji občutno zboljšal. Komisija za zunanje zadeve v senatu jo odobrila poročilo senatorja Raynaida, v katerem se priporoča potrditev tria* nonske mirovne pogodbe. Vsi enaki. — Francoskemu generalu Martin de Bouillonu očitajo grozovitosti proti ujetnikom PARIZ, 2. Znani pisatelj De Tourv se bavi v pariškem komunističnem listu »Humanitč« s sodnim postopanjem pro= ti nemškim vojnim zločincem, ki se vr? ši pred sodiščem v Lipskem. V svojem članku pravi omenjeni pisatelj, da je francoski general Martin de Bouillon, ki je bil poveljnik 13. francoske pehotne divizije, zakrivil podoben zločin kakor nemški general Stenger, ki je obtožen. Zadnje dni pred napadom v Artoisu, ki okriljem kardinala' Longue-ja vsi irski škofje | Se je Začel 25. septembra 1915, je pova* (26) ter so poslali mr. očetu sledeči protest bil omenjeni francoski general v proti zatiranju irskega naroda in njegove svo-jneke vasi VS6 Častnike SVOje divizije in bodc: „ ................. .Jjlm^je ukazal, da ni treba vomih ujet; »V svoji boh m stiski, ki Ju preživlja, vidi nikov Naj jih pripeljejo le nekoliko, da Anglija Zarota proti angleški vladi ^ LONDON, 2. Poiic&a je odkrila« za* roto, ki je bila naperjena proti angleški irsko ljudstvo veliko tolažbo v tem, da sme sedaj kot vedno računati na odkritosrčne m izdatne simpatije sv. očeta. Popolnoma uvide-vamo, da mora Vaša Svetost zavzemati v političnem sporu med Irsko in Anglijo^zavzemati nsvtralno stališče. Vsled tega smo vsi tem bolj hvaležni, ker je Vaša Svetost kljub temu, da razpolaga z omejenimi sredstvi, blageizvo-lila podariti bogat dar 200.000 lir trpljenja našega muČeniSkega naroda. Toda to, j rigradu. kar mi najbol; cenimo, ni materialna pomoč, naj bo še tako velika. Mnogo bolj prijetna in dragocena za irska srca je očetovska ljubezen, ki navdaja Vašo Svetost in ki Odseva iz vsake vrste pisma sv. stolice ter topla želja, ki je izražena v tem pismu, naj bi se vprašanje naseda mednarodnega spora rešilo v odkritosrčnem duhu miru in sprave. V našem imenu in v imenu naSili vernikov izrekamo našo spoštljivo zahvalo za apostolsko pismo, vsled katerega se bo stoletna ljubezen Irske do sv. stolice še povečala. Že dolgo Časa vemo, c?a povzroča položaj naše domovine Vaši Svetosti globoko vznemirjenje. Vsi odkritosrčni prijatelji svobode gledajo sedaj na ta položaj z velikim ogorčenjem. V oktobru lanskega leta smo podali svetu sliko irskega položaja. Dasi j2 bila ta slika strašna, je kljub temu predstavljala v bledih barvah. Infamije in nasilja, katerim je bil izložen naš narod. Od tedaj so se grozodejstva poostrila in sedaj nam grozijo še grše stvari vsled tega, ker naši sorojaki z ogorčenjem in po pravici odklanjajo navidezno rešitev, ki j o je izmislila angleška vlada. V zasramovanje Irske se je dovolila enemu delu prebivalstva posebna vlada, t. j. tistemu delu, ki se je proslavil s svojo zagrizenostjo, vse to pa brez najmanjšega jamstva za varstvo žrtev grozodejstev, ki se ponavljajo v vsakem hipu. V tem delu Irske se je po enem letu nepretrž-nega in nestrpljivega preganjanja katoličanov v Belfastu ustanovil poseben parlament in to v hipu, ko je uničevanje v najhujšem teku in ko se je javno izrekla grožnja, da se bodo katoliške manjiine prepustile na milots in nemilost posebnega ulsterskega orožništva. Dokler preganjanje ne neha in dokler se Irski ne prizna pravica, da si po svoji volji ustanovi vlado, ki ji bo ugajala, ni nikakor verjetno, da bo med nami vladal mir In da bi moglo priti do sprave, katero Vaša Svetost toplo želi Medtem posnemamo plemenit primer, ki ga je dala Vaša Svetost, ter delamo vse, kar je mogoče, da olajšamo trpljenje ljudstva. Usmiljenje sv. očeta mora biti spodbuda našemu usmiljenju. Vsled tega, ker je bilo veliko življenj in imetij uničenih na barbarski način, je padlo več tisoč osek v bedo in pomanjkanje. Da se olajša ta beda, je bilo ustanovljeno društvo Belega kri^a, v katerem so ljudje raznih ver in raznih političnih naziranj. To druStvo pomaga potrebnim naravnost sijajno. Pozivamo naše duhovnike in naše ljudstvo, naj zalaga omenjeno društvo z radodarnostio. ki io zmorejo. Pri tei jih bo tolmač lahko zaslišal. Azila General Charpy se je povrnil v Carigrad CARIGRAD, 1. Včeraj je prispel v Carigrad francoski general Charpv, k* je za lajšanje j poveljnik francoskih zasednih čet v Ca= Turške zmage, v Mali Asi ji ee potrjujejo CARIGRAD, 2. Neko uradno pero čilo iz Angore pravi: Turki napredujejo proti Babandži in preganjajo Grke, ki se v neredu uraikaijo proti Tepe T ari a. MšiS Kongres v Moskvi STOCKHOLM, 1. Na tretjem kon* gresu tretje Internaeionale, ki se vrši sedaj v Moskvi, je govoril Trocki o med narodni gospodarski krizi. Trocki je — kakor znano — v nasprotju z Lenjinom, kar se tiče precenjevanja odporne sile kapitalističnega sistema. Dočim Ljcnin nikakor ne smatra, da je kapitalistični sistem na robu prepasti, smatra Trocki, da jc polom kapitalističnega režima za; gotovljen in da torej ruski sovjetski republiki ni treba sklepati nikakih s^ora^ zumov s kapitalističnimi državami. V tem smislu je Trocki tudi govoril n« kongresu tretje Internacionale. Poudarjal je, da se revolucionarrno banje širi po vsem svetu. Evropski kapitalizem — je dejal Trocki — prepada. Produciranje se je zelo zmanjšalo. Prc* met papirnatega denarja se je povečaj v velikanski meri. Nemčija, Francija, An? glija drve v prepast; njihov državni doltj se je postoteril. Amerika in JaponsKa sta obogateli nai račun Evrope. Blokada in vojna sta imeli neprijeten vpliv na sovjetsko Rusijo. Vojna je pri* tegnila v vojaško službo vejčji del spe^ ciaKstov, česar posledica je bHa. da so se morale tvornice zapreti. Tvornice pa so se morale zapreti tudi zaradi pomanj kanja strojev, ki so se pred vojno kupo; vali v Nemčiji in AnglSji. Ce bi imela danes ruska industrija potrebne stroje, bi bila produkcija zor>et normaJna, Govoreč o sedanjem svetovnem po* ložaju, je Trocki izjavil, da se razredni boj poostruje po celem svetu. 2enske in mladeniči |se udeležujejo proletarskega pihani a z mhnovlienim rervolneinrifl? nim jerctivno proučevanje stanja industrije je dokazalo jasno, da je-ta napredek sas mo navidezen. Gotovi tovariši: smatrajo, da je rcv> lucijii vedno posledica kapitalističnega razvoja. Kaj se bo zgodilo, če pride za sedanjo evropsko krizo boljša £osdo* darska doba? Tedaiji se bo revolucija odložila za dolgo dobo let. Ne obstaja namreč nikakor tako tesna vez med revolucijo in dobo gospodarskega pro? padanja. Pomislite na Rusijo: leta po res voluciji 1. 1905. so bila obenem lcla ruske industrijske krize, a povzdigi :ndu* strije po tej dobi je sledil napredek d s lavskega gibanja. Teoretiški je obnovitev kapitalisti? čnega ravnotežja nemogoča. Tozadevni položaj j c tak, kakor je bil tekom nrve* ga in drugega kongresa. NemogoCnofit obnovitve kapitalističnega ravnotciii-ima podlago ne samo v teoretičnih ^kies pili, temveč tudi v resničnih sejanjih razmerah. Upanje buržoazije v vzpo* staviiev mednarodnega ravnotežja k a? kor tudi v vzpostavitev družabnega rav* no težja je šlo po vodi. Napredek maj? hnih držav v Evropi postaja vzrok traj* nih mednarodnih kriz. Delovanje Fran* cije v Evropi ovira Anglija; največ* ji spord so med Anglijo in Zedhijenimi državami. Evropa, dolžnica Amerike ie vir novih spopadov, tudi zaradi ogrom* ne£a rastenja amerikanske tonaže. Ni treba biti prerok, da se predvideva, kas ko se bližamo oboroženemu spooadu rned Anglijo in Zedinjenimi državami. Gre za skoraj največji slučaj zgodovine, ko se lahko točno prerokuje oborožen spopad. Naš proletariat stoji sedaj ka* kor prej nasproti vedno večjim družan* nim sporom. Komunist? morajo pospe? šili udejstvitev proletarske diktature. Po govoru Trockega se je razvila ž:< vahna razprava. Poljski odposlanec Brandt je poudarjal, da se Trocki ni do? volj bavil s finančnim*! vprašanji in je navedel bruxel!sko konferenco kot do? kaz, da vse buržoaizijske države priprav? li a jo ofenzivo proti delavskemu sloju. Govornik je dejal, da ni naloga tretje Internacionale, da dokaže neizogibnost revolucije, temveč dai se pripravj za njo. ✓Brandt je izrazil svoje zadovoljstvo, da je nastopil kot poročevalec poveljnik rde&e vojske, ker to dokaztpje, da se re-vokicija ne bo naredila s ^statistik unit\ temveč z mečem. Troekemu so ugovarjali tudi Pogany za Madžarsko in Thalhamer in Kohnen za Nemčijo. Trocki jim je odgovoril, da se morajo upoštevati objektivni in sub? jektivni faktorji. Večkrat je dobra sla* tistika boljša od meča. Subjektivni lak* torji se ne smejo ločiti od objektivnih, drugače grozi nevarnost, da se sociali? zem izpreobrne v anarhizem. Trocki ?e protestiral probi ugovom, da je ore^cc opozarjal delavstvo na bodočo svetovno vojno, In je izrazil upanje, da krirično proučevaaije objektivnih razmer ne bo potlačilo subjektivne faktorje, ki silijo k revoluciji. Na kongresu je govoril nadalje tudi Zinoviev, ki je poročal o delovanju iz? vršilnega odbora v dobi po drugem kon# gresu komunistične Internacionale. Go? vornik je poudarjaj, da priznava napa? ke tega odbora, ki pa je vendar prvi res vodilni organ svetovnega deiavskega gibanja. Njegovo politično delovanje je obstojalo v izvrševanju sklepov drugega IrrmcJrpcfi PODLISTEK V. F. B. V malsm svetu (76) «Tako je bilo usojeno, da se dogodi, alJ, ne omagujtelUsoda vas je zadela, a morate se povdigniti sami!» — je govorila Krivošićki, ki se je v solzah čudila njenim besedam in se ni mogla premagati, da ne bi vprašala: ' — Ali, vi ne govorite ne o Bogu, ne o veri? Mari nc verujete? — O verujem. Ali, Bog je tako velik, tako oddaljen od nas in naših malenkostnih stvari, da ga ne smem klicati iz same sebičnosti. Njega treba spoštovati, a ne ga, nadlegovati. Krivošićke se je zopet lotila jeza, ko je gledala in poslušala to žensko. On saama je verovala vse, brez razmišljanja, pak so se ji besede Marijanine zdele strašne Prekinila je razgovor o tem in rekla: — Prosim vas, zložite tiste robce, y kovček; škoda bi bila, da se pokvarijo. In nadaljevali ste delo. Natlačena s stvarmi iz dveh velikih omar sta bila kovček in zaboj skoro polna. Na široko odprti omari in prazni predali trn m 6-a so kazaH — prej napolnjeni — koliko je šlo v kovček in zaboj. Vsa srebr-nina, vse finejše perilo, nakiti« posod je, krila; vse to je bilo zloženo r njima. Bilo je žm blizu poludne in Krivogićka je hitela, boječ se, da ne bo gotova. V naglici ji je padla iz roke skleda iz porcelana in se razbila v neštevilno koSče-kov. Zal ji je bilo, toda ni imela Časa za obžalovanje. Hotela je rešiti fe dragocene zastore v salonu in neko veliko po perzijski tkano preprogo. Potrebfivala bo Še en zaboj. Poslala je Marijano, da izbere v podstrešju prikladen zaboj. Čim je Marijana izšla, je vstopil Krivožič — mračnega obraza Niti pozdravil ni žene, ki je bila iznenadjeca, ker ga ni pričakovala tako hitro. Ustavil se je sredi sobe, z rokama v žepih, gledal okolo sebe na polne zaboje, na odprte in skoro prazne omare. Oko mu je bliskalo, dolnja ustnica drhtela. Tedaj je, ne da bi gledal na ženo, pač pa je z roko zamahnil okolo sebe ter rekel pridušenim glasom: — A, kaj je to? 2ena je videla, da mu ni po volji, kar je storila, videla je, da se pripravlja nevihta, ali sklenila je takoj, da bo odločna: — No, pa kaj naj bi bilo? . . Pospravila sem, kar je vrednejšega, da ne bo Izgubljeno, ko je že prišlo do tega, da izgubim vse drugo. — Pa kam hočeš s tem? — To je moja stvar, spravim na varno mesto. — Ali ne veš, da to ni več naše, da pripada upnikom vse in da zakon prepoveduje kaj skrivati? — Kaj mene briga zakoni Dokler to stvari v mqji biii, so moje ... Ti ae brigaj za svoj« posle, mene pa pusti namiru I K temu poroča Sartori, da je poskus ševalnica v gradu že pripravljena, Sco* poli ima do tje le nekaj minut, 70 stop* me v gradu morajo rudniški uradniki vsak dan štirikrat premeriti. Odločno se upira laboratoriju v Scopolijevem stano-vanju, kajti njegovi posli se že dvakr.J, povzročili ogenj, k sreči po dnevu, da se je takoj zapazil in pogasil. K nre* davanju, ki' se vrši samo po zimi in le eno uro na dan, ne morejo vsi priti; praktikant Anton Mrak je v jami zapo* slen in mJadi rudarji se morajo prej do* bro preučiti branju in pisanju, preden zasmorejo učenemu predavanju slediti. Tujih praktikantom pa razen Kajetana Zergollerna ni, Vsled tega poročila se je ScopoKjeva prosnjfr zavrnila. Ko je Sartori v oktobru nekoliko obo* lel, je poklical zdrvvnik* Dr. Borcmija iz Ljubljane. Umri je 10. novembra 1764. brez Scopoli'jeve pomoči. Njegove po* sle ie prevzel Karol pt GaribokU. Sedaj je bil mir. Se le 1767. prosi Sco* poli za 8 tedenski dopust, da bi svoje starše na Tirolskem obiskal. Namestnic ka hoče plačati iz svojega. Dopust se mu dovoli. V aprilu 1767. je pa nastalo med ru* darji neko gibanje, ki je vzkipelo do tumultov. 4. aprila 1767. predlože pisa* no prošnjo in zahtevajo, naj se cesarici izroči. V prošnji tožijo, da v teh dragih časih ne morejo več shajati. Plačo za zdravnika in lekarnarja naj prevzame rudniška blagajna. Do sedaj se plačuje* ta iz dohodkov, katere prinaša vinsko gospodarstvo; zato pa je vino dražje in pride vse na rudarje. Vse je bilo nape* rjeno proti ScopoHju. Idrijski župnik Matija Gnjezda, ki je bil Scopolijev osebni prijatelj, je duhove potolažil ka* zaje na učenega in dobrega zdravnika, tako da je vrisč ponehal. Kmalu je pa nastal nov prepir. Došla je neka prošnja — pisana od tuje, naj* brž ženske roke v kateri —, se v imer j Sc omili* j a prosi, naj se zdravnik imenuje assesorjem (to je bil višji uradnik, ki je pri sej ah rudniških uradnikov glasoval in večrat tudi odločeval.) Novi predstojnik Inzaghi predlaga, naj ae Scopotijeva prošnja kratkomailo zavrne. Njegova služba kot profesor in zdruavnik ne dopušča, da bi k sejam hodili; saj bi jih celo prekiniti morali ko bi bil v tem času k bolniku oozvan, ako se že novi assesor imerruje, pristoja to pač skušenemu rudniškemu uradn v \ ki se je že po dodgi službi vglobil v -vse poslovanje. Dvoma kamora odgovori, da so tudi v Pragi in Semnicu profesorji pri sejah. Scopoli lahko k onim sejam hodi, pri katerih se žgalniški proces obravnava. Dve proš-r.ji sta bi'le že pisani od tuj i roke, na obeh je bil podpisan Scopuli mesto Scopoli. Vse kaže, da teh ni ne pisal ne narekoval ženi jalni pisec dela »Florae carniolicae« in dr., temveč da je drugi za njegovim hrbtom in brez njegove vednosti to delal. Vse kaže, da je bila njegova žena pri tem dehi največ kriva. Prva njegova žena je bila Albina pl. Miorini iz Cava* lese in je umrla v Idriji. Po njeni smrti se je poročil 1. 1758. v Ljubljani s Kata* rino pl. Flankenfeldovo. Da se ta dama v mali Idriji ni nočiutila najbolje, je u* mevno. Bila je plemkinja in tega v Idriji niso kaj upoštevali Drugi uradniki V Trstu, dne 3. julija If 2f. »EDINOST« Stran m. Zinoviev je nato govoril o italijan* skem vprr. anju. Dokazoval je, da se je Serratijeva stranka sedaj razkrila kot reformistična stranka. Po livornskem kongresu — je dejal Zinoviev — je po? stala ta stranka stranka socialnih — iz* dajic. Ni mu žal, da je prišlo v stranki do razkola med komunisti in socialisti. Če bi ne bik> prišlo do razkola, bi sedaj ne obstojala Internacionala ne moralno ne poliiiškL Glede nemškega vprašanja je izjavil Zinoviev, da je Levv rovaril pToti In ter* nacionali skupno s Serratijem. Zapusti* tev osrednjega odbora zaradi italijan« skega vprašanje je bil zločin, ki bi "i ne bila nikdar dovolila stara socialnodemo* kratična stranka. Ko je prišla vest o marčnem gibanju, sta Brass in Gever podpisala skupno z izvršilnim odborom proglas na nemški proletariat. Mi smo bili tedaj za proletarce, ki so se borili in smo tudi danes z njimi. Vkljub vsem napakam pomeni marčna akcija napre* dek k delavskemu gibanju v Nemčiji. Govornikove izjave o italijanskih so* da listih so bile sprejete z burnim odo* bravanj em. Boljševiške šole MOSKVA, 1. Boljševiški listi objav* Ijajo zanimive podatke o ruskem šol* stvu pod sovjetsko vlado. Dne 1. aprila 1921. je bilo v Rusiji 59 delavskih fakul* tet s 25.400 slušatelji. Fakultete so bile v Moskvi, Smolensku, Tambovu, Perinu, Kazana, Samari, Tomskus, Ufi, Omsku, Vladikavkazu itd. Med slušatelji je b;lo samo 13% komunistov, dočim je b;lo 87 % slušateljev brez stranke, V ardu? tovskem okraju v simbirski guberniji sta bili 102 šoli za odrasle z 2700 o Disk o* valcl moškega in 600 ženskega spola. V istem okraju je bčlo 75 izob raže v a In Ih krožkov, ki prirejajo predavanja in glc dališke predstave. V ri,azanski guberni-" je končalo 40.000 an alfabetov svoje fe* čaje. Pouk je bil zaključen vsled nujne* ga dela na polju« in se bo zopet nadalje* val, ko bodo omenjena dela končana. V Kursku se vršiio noučni shcdi. katerim prisostvuje prebivalstvo v velikih mno* žinah. Faust! mtaBGvm noro šfeoMo Kdor še noče verjeti, da so fašisti ne* kaka vlada zase, ki ima svoja obl&stva, svoje urade in uradnike, svoje policaje in vojake, naj prebere sledečo »uradno« okrožnico aH odredbo, ki so 'jo razno* slali te dni župnim uradom v Istri. Olcrož* niča kaže tudi, da ustanavljajo fašisti tudi lastno cerkveno oblast. Pričakuje? mo v najkrajšem času, da proglasijo svo* jega škofa in začrejo izdajati pastirske liste. Okrožnico prinašamo v dobesed* nem slovenskem prevodu: »Zveza italijanskih fašistov, sekcija Pazin. Štev. 86/21 zap. Pazin, 21. 6. 1921. Župnemu uradu. Zveza fašistov smatra za svojo dolž* nost sporočiti naslovljenemu uradu sle* dečo okrožnico ad št. 86/21, da se -o njej ravna ter jo upošteva, kar mu bo koristilo: Člen I. Poluradni (ufficiosa) jezik v kraljevini Italiji je izključno le itali^ janščina. Člen II. V župnih uradih se sme ra* biti samo prvotni italijanski &li latinski pečat; pečati z drugačnim besedilom, ki se nahajajo pri raznih župniH uradih, se morajo izročiti takoj piscu (te okrožni* ce) ali odnosnemu magistratu. Člen III. Javne listine (poročni listi Vesti Iz JugosSavlie Vsebina jugoslovenske ustave. Usta* va kraljevine Jugoslavije, ki je bila sprejeta na Vidov dan 28. junija t. 1., določa, da je Jugoslavija ustavna, par* ] c men tarna in dedna monarhija. KraJ, je Peter I. Karagjorgjevič in njegov na« slednik je Aleksander. Prestol bo v ro* kah moških" članov hiše Karagjorgjevi* ćev s tem, da bo prvenstvo slišalo prv o* rojcncu. Kralj je dolžan priseči pred ustavodajno skupščino, da bo branil edinstvo in celoto kraljestva, da bo spo* štovai ustavo in zakone. Kralj razglaša zakone, imenuje uradnike iii podeljuje stopnje, je vrhovni poveljnik vojske na suhem in na morju ter napove vojno, ako je država napadena ali ji je napo* vedana vojna^ V drugih slučajih je za napoved vajine potrebno dovoljenje par* lamenta. Kralj sklepa pogodbe s tem, da jih parlament potrdi, preden stopijo v veljavo. Kraljevi ukrepi morajo biti so* podpisani od odgovornih ministrov, da postanejo veljavni in se lahko izvrši* Izvrsilna oblast pripada kralju, kateri 'je rabi potom odgovornih ministrov. Za* konodajna oblast pripada skupno kralju in državni skupščini. Zbornica bo samo ena in se bo volila za dobo štirih let po splošnem, direktnem in tajnem glasova* nju. Na vsakih 40.000 prebivalcev pride po en poslanec. Kralj ima pravico raz* pustiti skupščino, toda tozadevni ukaz mora biti sopodpisan od vseh ministrov in nove volitve se morajo razpisati v teku treh mesecev. Organizacija pravo* sodja predvideva kasacijsko sodišče, ki bo v Zagrebu. Jugoslavija se bo delila na oblasti. Vsaka oblast bo morala Ob* segati vsaj 800.000 prebivalcev. Na čelu vsake obalsti bo veliki žuoan. Ustava predvideva upravno avtonomijo za oblasti, okraje in občine pod nadzorstvom velikega župana. Avotonomiia bo ome* jena le na domače zadeve posameznih oblasti. Druge določbe jugoslovenske ustave predpisujejo svobodo Tiznanih ver in verskih opravil, osebno svobodo, svobodo tiska in društev, pravico peti* cije, varstvo dela in duševnih -^oizvo do v itd. Ustava prepoveduje oderuštvo, odpravlja fideikomise in zakone, ki imaio fevdalni značaj in določa, da bod; ve I Od gozdi .prtpadaK državi in avto* nemnim oblastveni. Ustava določa da. Ije, da se bodo veleposestva razdelil.* obdelovalcem zemlje. Kmetom je za* jamčeno, da se jim gotov del posestva ne more vzeti na noben način. Po s^e* jetjui ustave se ustavodajna skupščin? spremeni v navadno zakonodajno skiap* ščino in bo kot takšna nadaljevala svo* je delo. t Emil Vodeb. Jugoslovensko novi* narsko udruženje naznanja žalostno vest, da je 26. junija t. 1. ob tri četrt na 10. uro zvečer po dolgi in težki bolezni preminul v starosti 41 let njegov so* ustanovnik, bivši predsednik in blagaj* risk, gospod Emil Vodeb, urednik »Slo* venskega Naroda«. Emil Vodeb je bil idealist in poštenjak vseskozi. Kako je bil priljubljen med svojimi stanovskimi tovariši in v vseh krogih ljubljanskega meščanstva, je pričal sprevod k njego* veimi počitku. Sprevoda se je udeležilo celokupno ljubljansko časnikarsko drd? štvo: zastopan je bil občinski' svet, od* vetniška zbornica, Mladika ter druga društva in korporacije. Častno stražo je opravljalo šest časnikarjev. »L j ubijan ski Zvon« je nepozabnemu pokojniku zapel v slovo žalostinki »Vigred se po* vrne« in »Blagor mu«, na grobu f>a se je poslovil od dragega ih ljubljenega tova* risa v prisrčnih besedah predsednik jugoslavensko delo za časa glasovanja oja&ilo narodno zavest koroških Sloven* cev. Zadovoljiti nas mora to dejstvo še posebno zato, ker ga ugotovi glavno gla* silo socialne demokracije, ki je pri vo* litvah dobila skoraj polovico glasov v koroški deželni zbor. Ljubljanski učiteljski pevski zbor pri* redi od 9. do 14. jufija koncertno turne* jo ob severni državni meji Jugoslavije, in sicer v Gor. Radgoni, Murski Soboti, v Ljutomeru in v Ptuju. Koncerti imajo namen, krepiti in utrjevati državno mi* sel med mejaši. Spomenika Antonu Verovšku in Ignacu Borštnika, ki ju po naročilu ljubljanske sekcije »Udruženja glumaca« izdeluje akadeniični kipar Fran Kralj, bosta — kot čujemo — skoraj dogotovljena in se bo njuno svečano odkritje lahko vršilo v najkrajšem času. Naša mlada igralska organizacija je v svesti si ogromne važnosti obeh zgoraj imenovanih igralcev-umetnikov za razvoj celokupne igralske umetnosti med Slovenci, sklenila, da njunemu spominu postavi mal, toda iskreno mišljen spomenik. Na njegov poziv je znani naš kipar Fr. Kralj zasnoval dva portretna doprsna kipa, ki bosta v kratkem izročena udruženju. Gorkič, voditelj L 10, Ivan Ražem L 5, Šker-janc Ivan L 10, Križmančič Ivan L 10, A. Grgič L 10, Družina AJlesti L 5, Družina Pečar L 12, Družina Pelan L 15, Vinko Križmančič L 2, Ivan Križmančič (127) L 50, Andr. Grgič mL L 5, Družina Dobrila L 8, Zora-V7ally M ali nič L 5, Marc Magdalena L 2, Jos. Marc L 5, Križmančič L 1, Jos. Križmančič L 5, Andrej Križmančič L 5, Marija Ražem L 5, Grgič Marija L 1, Kavčič Ivan L 2, Križmančič Miha L 1, Križmančič Andrej L 4, Marc Silvester L 5, Žagar PSIČKI čuvaij, čičke pasme, se prodajo v ulkf Piccardi 12. 1136 MODERNA vila v Grijanu, 500 klaftrov obdelanega zemljišča, krasna lega, se radi seliivo ugodno proda. Naslov pri upravnišlvu. 1143 GOSTILNA na trgu v sredini mesta, dva vhoda, zelo obiskovana, se ugodno proda z vsem inventarjem in dekretom. Naslov pri uprav-ništvu. 114-1 ¥esii Prireditev v prid istrskim žrtvam obeta, da postane lepa in dostojna manifestacija tržaškega slovenstva. Domače varstveno oblastvo je preskrbelo v polni meri za mir in red. Slovenci! V nedeljo vsi k Sv. Ivanu! Darove za. šotore je prinesti v nedeljo od 9. ure naprej v Narodni dom. Vsak dar je dobrodošel! Iz Sv. Križa nam pišejo: V nedeljo, 26. preteklega meseca popolnoči je vrgla neznana reka na dvorišče restavracije Jerneja Košute bombo tipa «sipe». Priletela je v družbo domačih fantov, ki so sedeli na dverišču. Bomba se k sreči ni razpočila. Fantje so se razpršili in dva od njih sta šla k orožnikom naznanit, kaj se je pripetilo. Na orožniški postaji ni bilo nikogar doma. Ko sta se vračala, sta jima prišla naproti dva orožnika. Vsi štirje so šli nato na lice mesta. Toda orožnika nista bila videti da bi bila vzela stvar resno. Bombo sta pobralo, goste zapodila spat ter odšla. Za orožnikoma sta prišla pogledat tudi dva civilista, ki sta bila do zob oborožena, torej fašista. Eden izmed njiju, in sicer gospod Devescovi, poštni uradnik v Križu, }e imel revolver, karabinko ter bodalo ob boku. Zanimalo ju je, kaj se je pripetilo. Izjavila sta, da sta prišla branit družbo preti bombnim napadom. Do danes še ni znano, kdo je vrgel bombo; tudi ne vemo, v koliko so dozorela tozadevna zasledvanja varnostnega oblastva. Aprovizacijs. Ta teden (od 3. do 9. julija t. 1.) "borazpečavala mestna aprovizacija testenine po 2*80 liri kg, riž po 2'20 liri kg, sladkor po 6'02 lir kg in koruzno moko po 1*25 liro kg, vse brez izkaznice. Kcdoi občni zbor «Delavskega podp. društva se bo vršil v neaeljo, 10 t. m. ob 9 in pol ziutraj, v «Konsumnem društvu» v Rojanu s sledečim dnevnim r^dem: 1. Poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo pregledovale®v letnega računa; 5. razni predlogi in nasveti; 6. volitev predsednika, 12 odbornikov, 6 namestnikov, treh pre-gledovalcev računov in dveh Članov razsodišča. — Predlogi za občni zbor morajo biti raznanjeni odboru vsaj 8 dni pred občnim zborom. (§ 24 društvenin pravil). L 10, Franc Križmančič L 1, Žagar Mihael L 5, Ža£ar Marička L 5, Grgič Marija L 1, Frančiška Grgič L 2, Marc Tereza L 1, Dolenc Ivan L 3, Gornik Jakob L 2, Metlika Andrej L 2, Mahnič Marija L 5, Križmančič Ivan L 2, Križmančič Marija L 5, Križmančič Ivan L 2, Križmančič Franc L 2, Mimi Pahor L 10, Kenich L 10, Anton Grgič L 10, Nečit. L 10, Skupaj L 646.— Ta svota je bila že objavljena v «Edinosti» od 21. 6. 1921. _ Nabiralna pola št. 82. Ob posvetitvi Jezusovemu Srcu poklanja trž, družba Marije milost-Ijive za nesrečne žrtve v Istri 1600 lir (1175 lir nabranih v družbi, 425 lir izven družbe}. RISA v Škorklji-Panoraina, s Šestimi stanovanji, (eno takoj prosto, z dvema sobama in kuhinjo), parketi, 300 sežnjev obdelanega zemljišča, se proda pdo ugodnimi pogoji; letni dohodek L 2150. Kremser, Carducci 23, Telefon 660. . 1133 I 526 IZJAVA. V varstvo svojega in ugleda svoje tvrdke, izjavjam tem potom, da jaz nisem nikdar in nikogar pooblastil, da si izposoj"je denar ali druge predmete na moj račun. — Vsak eventue!ni slučaj naj se naznani kompetentnim oblastim. Vekos'av Plesničar, trgovec nI. Giulia 29 solastnik tvrdke Žagar & Plesničar ul. G. Donizettl 3. ") Za članke pod tem naslovom odgovarja ured-niftro le toliko kolikor mu zakoa veleva. PARNI KOTEL, pasteur, hladilnik mlekarske priprave, kakor tudi voz se po ceni proda. Več pove mar, Črnivrh. in dru£e mlekarski Ivan Vid-1128 BRIVSKI pomočnik in lasničar, prva moč, 24 let star, išče službe. Nastop takoj M a rini č Ciril, Ajdovščina 36. 112' TVKĐKA Počkaj-Sosič, Herpelje-Kozina ima razen vseh v trgovino spadajočih predmetov, tudi veliko množino zidakov, cementa in opeke. iJ2fi BiKA plemenjaka, švicarske pasme, starega 18 mesecev, prodam. Skerl, Toraaj 56. 1121 ŽIVNOSTENSKA PODRUŽNICA v TRSTU fesu segal i!. Mml — L&lsa pilaJi. DelniSka glavnica In reicrvnl zaklad K C. SI. 223,033.030 Izvfiiijs &;Ub3 m ia£ii2 ia Eaijsfcčsj taas&čji Uraea« ura od 9-13 KOVAŠKI pomočnik, vešč tudi strojnega in mehaničnega ključavničarstva, išče primerne službe. Ponudbe pod «Zmožen» na uprav-niŠtvo. UDI UBIRALEC in popravljalec glasovirjev in har« monijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo 1, V. nad. 553 POZOR! Srebrne krone in zlato po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita. Via Madonnina 10, L 74(* PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josfu Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobre 14. (3? 88 računajo po 23 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 49 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. DRUŽINA sprejme dva odlična mladeniča na stanovanje in hrano. Via S. Maurizio 3, II. desno. 1142 ŽGANJE na drebno in debelo, posebno pristen idivovec, dobite v žganjami, ulica Trento 18, Fran Szolik, lastnik. 33 2GANJARNO v ulici Media 5t. 22, kjer »e dobi vsakovrstno pristno žganje in razni likerji po imernih cenah, priporoča lastnica Marija Szofik, NAZNANJAM stavnemu občinstvu, da sem poleg delavnice odprJa tudi salon za izgo'ovljene zim-e&e obleke in letne p^sčc ter raznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk. A. Mer-niolja Iaegar, clk'a Ccmnserciale 3. 586 KROJACNICA Avgust fituiar, ul. S. Fran cesco D'Assiai št. 34, III. nad. jv ećina dobro~nan» krojačnica v Trstu. 23 krstni listi, družinski listi itd.^ se mora^ «. 1 i« t s -i • * j o jo pisiti absolutno le v italijanskem aii latinskem jeziku, d očim se morajo ^ " odnosnih starih obrazcih zbrisati bes sedila v drugih jezikih aK pa si mora;o uradi čim prej preskrbeti italijanske ali latinske obrazce. C'len IV. Pričujoča okrožnica stom v veljavo 21. t. m. Člen V. Ako bi se gornji členi ne upo* števali, b? to da1© fašiste m povod, iz* vršiti ukrepe, ki bi se izkazali od slučaja občino pristojne, na upravništvo ^Edinosti® pod »Notranjsko kateri bivajo izven občine, da vpošij .jo naj-trgovina*._ 1141 kasneje do 15. t. m. t. 1. natančne družin ke IŠČEM primerne službe tudi kot čuvaj. Govo-! sezname 2 navedbo očetovstva, materinstva, rim slovensko, hrvatsko, italijansko in nem- v?11 {?to ln kraj rojstva, opravilo in sedanje Ško. Naslov pri upravništvu pod *Cuvaj». 1139 (Dalje prih.) Oflfsul za nesrečne žrtva o Istri Tržaški trgovec 2000 Lf Maio-lošinjski Jugo-sloveni 300 L. — Nabrano v župi Badernskoj 833 L. — Konsumno društvo v Rojanu 282 L. — Nabrano na občnem zboru Konsumnega društva v Rojanu 125 L. — 3. zbirka Postojne nabrana po g. Josipu Vadnu 71t) L in 74 dm. — Dramatično družtvo »Sovič« v Postojni 200 L. — Ivan Vidmar nab. pola SL 166, 141 L. — Anton Pcloza nabral v Vele Munah nab. pole št 407 in 408, 152 L. — Zbirka Sv. Antona (občina Dekani) Istra 553 L. — Marko Segon nabral v Kringi nab. pole it 44! in 442f 132 L. — Anonimus 10 L. — Frančiška GaSperšič in Antonija Tominc nab. pola 5t. 30 nabrale v Goričah 2*70 L in v Famljah na nab. poli št. 31, 15 L. — Anica in Gizela Dekleva nab. pola št 32 nabrale v VrenVskem Britofu 93*50 L. — Marija Prelc in Milka Sila nab. pola št. 33 nabrale v Del. Vremah 82 L. — Andrej Sila nab. pola Št. 34 nabral v Gor. Vremah 85'30 L. — Josipina Obreza in Zora Magajna nab. pola št. 35 nabrale v Gor. Ležečab 130 L. — Frančiška Dujc in Karolina KovačiC nab. pola St. 36, nabrale v Škofijah 90'10 L in v Zavrhku nab. pole št 37, 36 L. — Ker se je Ajdove izneveril 20 L. — Veselo društvo uz poklik nedajmo se, šalje 83 L. — N. N. 10 L. Josip Pahor ker je sramotno izgubil pri igri 5 L, Silvio, ker je njegova soproga zmagala 5 L, GerŽina, kot predsednik 5 L, Stanko Vidmar, kot priča 3 L, Frančiška Drenik nab. pola št 419, 22'20 L. — Selo Bsrat m Mrgani pri Kanfanaru 82 L. — Selo Maružini pri Sv. Vičentu 10 L. — Selo Marici 42 L. Zadnji izkaz 72.110*20 L, T20 din. in 1 dolar; skupaj 78.423 L, 31'28 dia, in 1 dolar. 46 LETEN vdovec, posestnik in v državni službi želi znanja v svrho ženitve z vdovo ali dekletom, ki je mehkega srca in ima veselje do družinskega življenja, ako mogoče z ne-liko dote. Le resne ponudbe pod ^Cvetoča Hpa» na upravništvo »Edinostih. 1141 BARKOLJANOM naznanjam, da sem odprl zalogo vsakovrstnega oglja in drv na drobno in debelo, v ulici Bovedo (Spolovina) tik skladišča Seravallo (prej Kralj). Skrbel bom, da postrežem domačinom in drugim z dobrim blagom in nizkimi cenami. Priporočam se svojim prejšnjim odjemalcem. Udani Josip Pertot (Spolovar). 1130 bivališče. Žunanstvo rabi dotične listin * sa sestavo imenika rovih državljanov (itjlijansk h) v smislu s t. germansk - pogodbe. ANHOVO, 1. julija 1921. 525 Za Gerenta: Gabrijelčič Avg. KOVAŠKI MEH, okrogel, dvojen, malo rabljen, prejšnja cena Lit. 2200 se proda za Lit 1300. Via Giulia Žt. 15, Gorjup. 1133 POSTELJA ee odda pošteni osebi. Scorcola S Pietro 35, vrata 2. 1134 Gosp. Sancin nab. pola 65 nabral v Bazovici: Družina Kosovel L 20. — Ani. Metlika L 3. — Marija Pr&d L 5. — N. N. L 2. — Aaa Smerdej L 2, Ludvik Gržon L 2, Anton Grgič L 2, Kon-sunmo društvo L 100, Josip Urbančič L 50, Tance An