K 1. listu 1886. l.
Pri. studencu. i.
Hjfcak<5 mi, studenec, hitiš                    Jaz videti hočem enkrat,
Iz skalne pokline po strugi.                 Kam tvoji uhajajo vali;
Kaj n&, da na skrivnem žellš               Breg6ve ogledal bi rad,
Pretakat' v deželi se drugi?                 Ki skoraj jili bodo spirali.
Le teci, le teci naprej                          Približat' se hočem ljud&n,
0 bistra, nemirna vodiea!                    Da Tidim preslavna njLh dela.
Jaz idem za tabo, odsl^j                       0 koliko paše očem,
Na poti mi bodeš vodnica.                   Kak6 mi bo duša vesela!
Le teci, le t^ci naprej 0 bistra nemirna vodfea! Jaz idem za tabo, odsl^j Na poti mi bodeš vodnica.
II.
Tn zopet ob tebi sedlm,                        V resnici!  ok6 in ub.6
Studenee, mirno žuboreci.                     Obilo mi našlo je paše;
Ko v valčeke tvoje strmim,                  A srce me vleklo moSn6
Premišljam o zemeljskej sreči.              V lirade doline je naSe.
Tvoj živ me bil vnemal je tčk,            Prijžtnejši tvoj mi je šum
Ki gonil je v daljo valove;                  Kot reke široke bobnenje;
Ustrašil se nisem- zaprek,             '        In ljubši, kot svetni je hrum Da stopil v dežele bi nove.                  To tiho, samčtao življenje.
Studenec, ti kažeš zvesto Podobo otroškega mira, Zato se mi rado ok6 V prelepo zrcalo ozfra.
F. Krek.
------------H---------------