Poštnina pavšalirana. Ur»dnlStvo la upravnlštvo Hsta je v Ljubljani Breg St. Telefon 11*. U—J ImSnmn 1 Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slooen- nai nočemo / Skega Več ponosa in samozavesti! Zgodovina nam pripoveduje, da so nad kmeti nekdaj gospodovali »plemeniti« in »žlahtni« gospodje grajščaki. Ti plemenitaši so gospodovali nad kmeti več stoletij tako, da kmet sploh ni bil sam svoj gospod, ampak je bil navaden grajšcinski suženj. Niti človek ni bil kmet v očeh tiste »plemenite« gospode, in neki žlahtnik take vrste je nekoč rekel, »da se človek jele z baronom začenja.« Krvavi upori j)0 raznih deželah pa so to protinaravno razmerje med »gospodo« in kmeti korenito odpravili. Kmet je postal na svoji zemlji neodvisen gospod. Odkar pa je kmet postal neodvisen gospod, ni preteklo še niti sto let. Zato pa ni prav nič čudno, če je kmetom ostalo v krvi še silno mnogo nekdanjega suženjskega duha. Kar so rodila stoletja, se ne da izbrisati kar čez noč! Vojaki, ki jih je bil vojni vihar zanesel 1. 1914. v Galicijo, pripovedujejo, da so kmetje in kmetice takoj pustili delo na polju in «o tekli slučajno preko polja ido-čemu oficirju naproti, da mu poljubijo roke! Ali veste kaj se to pravi, če človek človeku poljublja roke < Če jih liže pes, ni to nič čudnega, ker pes je pes, ampak premsilito: človek človeku! Ali ni to že več kot pasja ponižnost? V taki pasji ponižnosti pa je nekdanja »gospoda« kmete nalašč vzgajala, ker je hotela, da bodi kmet na vekomaj »gospodi« slepo pokoren kot suženj ali pa kot pes. Kdor se ni »gospodi« priklanjal ali pa žlahtnikom poljubljal rok, tega so stepli, zaprli ali pa celo ubili. Pred takim nasiljem je ubogi in nevedni kmetič seveda padel na kolena in se obnašal res kot ponižen pes. Tako pa se žalibog kmetje ponekod obnašajo še danes in to ni prav! To ni prav, ker je to človeka nevredno in nedostojno. Mi vsi smo ljudje, ki smo ustvarjeni po božji podobi in zato tudi nikomur ni treba pred nikomur padati na kolena! Med nami so dobri ljudje, med nami so slabi ljudje, ampak vsi smo ljudje. Kdor uživa med nami kakšno dostojanstvo, tega spoštujmo zaradi njegovih zmožnosti, nikdar pa ne smemo pozabiti, (Ul je tudi najvišji dostojanstvenik ravno tako iz mesa in krvi in kosti kakor mi vsi! Le poglejmo naše ljudi na deželi, kako se obnašajo po raznih uradih in pisarnah. V uradniku gleda naš kmet še vedno neko »višje bitje« (starega grajščaka!), pred katerim ponižno stoji, vrti svoj klobuček v roki in se mu slepo pokori. Mi nič ne rečemo proti uradnikom in tudi kmetom nikdar nočemo reči, naj bodo v občevanju z oblastmi surovi ali neotesani — nikakor ne! Vsakemu izkažite pristojno čast in vljudnost! Vljudnost in primerna prijaznost pa še zdaleka ni pasja ponižnost, ampak z vljudnostjo se A V T O N O M 1 S T« Ste v. 40. časa v rokah njeni najbolj goreči zagovorniki. Zagovorniki in stvarniki ustave so 'kršili njena določila, kako in kedaj se ima ustava izvesti — zato res ne vem, zakaj naj 'bi jo izvršili drugi, ki so njeni nasprotniki. Zakon pa, ki se ni izvršil .in ki se ne izvršuje, je mrtev, ali kakor pravijo pravniki, obso-leten, in nanje se vObče ni treba ozirati, pa naj si je že bil v predpisani obliki razveljavljen ali ne. Ustava je torej dejansko mrtva, precej po zaslugi njenih zagovornikov. Zato lahko preidemo preko nje na dnevni red, na snovanje ustave, ki bo odgovarjala potrebam in željam južnih slovanskih narodov. To je naše načelno stališče na-pram vidovdanski ustavi. Praktično pa nimamo nobene potrebe, da bi se brez važnih razlogov otepa vali okoli tega že ob rojstvu mrtvega zakona. Dejstvo je namreč, da so državnopravne pogodbe med južnimi slovanskimi narodi, ali če hočete, nova ustava, ne bo dala ustvariti od danes na jutri. Preveč so, največ po zaslugi dosedanjih državotvorcev, razruvane in zamotane razmere pri nas, preveč je še ljudi, ki jim ne gre v glavo, da so 'Slovenca, Hrvatje in Bolgari za kaj druzega, nego za izkoriščanje od belgrajske družine in njenih podrepnikov. In Bog nas varuj mrtvorojenih zakonov, kakor je vidovdanska ustava. Življenje in moč vsakega naroda in vsake države odseva iz njegovega gospodarstva. Najvažnejši zakon vsake države je zategadelj njen finančni zakon. Zato so se okoli tega zakona tudi pletli od vsega početka vsi boji med absolutizmom in parlamentarizmom, med vladarji, ki so hoteli davke samovoljno določati in med ljudstvom, ki je zopet hotelo imeti odločilno besedo pri stvari, ki jo segala v (njegov žep. Denar sveta vladar — to je zakon, ki pa kljub temu velja v vsaki državi. Tega izakona so _se dobro zavedali Velesrbi, ko so »uje-dinili« — zgolj od slovanskega navdušenja seveda! — slovenske in hrvaške finance v Belgradu. Povedali in dokazali smo že precejkrat v našem listu, kako nas izkorišča velesrbstvo, kako sesa Belgrad iz našega siromašnega ljudstva razmeroma največje davke. To priznavajo celo demokrat je sedaj, ko so sfrčali iz prav tiste vlade, ki je te davke sklenila. Povedali in zahtevali smo prav tako, da mora biti temu kraj. Vsak narod naj gospodari s svojimi dohodki in s svojim denarjem po lastni volji, lastnem razumu in lastnih potrebah. Za skupne zadeve pa naj prispeva vsak narod primeren znesek. Plačevanje je vedno silno neprijetna stvar, posebno neprijetna pa je takrat, če človek ne ve, zakaj plačuje. Ce dobim za svoj denar nekaj, ali pa če vidim, da se je za ta denar nekaj pametnega in koristnega naredilo, plačam tudi sicer nerad, ampak plačam v zavesti, da je ta ali ona stvar potrebna. Ce pa ne vidim nikjer nič, plačevati pa moram vseeno, takrat človek v jezi tudi nekoliko zakolne! Mi plačujemo ogromne davke. Če bi videli, da se za ta denar kaj naredi, da se grade kakšne hiše, ali železnice, ali ceste ali ikaj druzega, 'bi se sicer tudi česali za ušesi, ampak bi vendarle plačevali z manj nevolje. Ker pa nikjer ne vidimo nič, zato se po pravici jezimo in se vprašujemo: Kdo je tega kriv? Navaden odgovor, ki ga slišimo na to vprašanje, se glasi, da je ogromnih davkov kriva centralistična uprava države, ki ves denar pobaše za koristi centrale, za ostale države pa prav nič ne stori. Ti ljudje tudi radi govore, da bi bilo treba davke izenačiti, da ne bi samo eni plačevali vse, ampak vsak nekaj po svojih tnočeh. Na to popolnoma novo podla- ?o bo torej treba postaviti bodoči inančni zakon. Ta zakon se bo moral omejiti samo na razpolaganje z dohodki in izdatki, ki zadevajo državno celokupnost. K tem dohodkom in izdatkom je treba šteti za enkrat dohodlke iz carine, izdatke za diplomacijo in podobno, ki jih ali vobče ali vsaj začasno še ni mogoče dati iz skupne uprave. Obenem bo moral finančni zakon tudi določati, po katerem ključu morajo posamezni državni deli prispevati k celokupnim izdatkom. Ostala določila finančnega zakona bodo lahko sila preprosta. Obsegala bodo zgolj predpis, da pobirajo vzpostavljene vlade posameznih pokrajin davke v smislu veljavnih predpisov in da po teh predpisih tudi gospodarijo z njimi — toda na ozemlju, iz katerega so davki bili pobrani. Tako bo odstranjeno največje zlo iz našega finančnega gospodarstva, ki ne obstoja toliko v tem, da so davki visoki, kolikor v tem, da je požrl večino denarja Belgrad, no da bi ga vrnil v katerikoli obliki med ljudstvo nazaj in oplojal narodno gospodarstvo. Seveda bo dolžnost pokrajinskih vlad, da prej ko mogoče skličejo zbor narodnih zastopnikov, ki l>o ne samo davke pravičnejše razdelil in krivične sploh odpravil, ampak ki bo tudi edini upravičen, da dokončno odloča o gospodarstvu z narodnim premoženjem. Tako se bo vrnilo življenje in razvoj južnih Slovanov v strugo, iz katere ga je šiloma hotel izriniti velesrbski militarizem in imperializem. Tako se 'bomo tudi ognili skokom, ki so v gospodarskem življenju vedno nevarni, in ohranili obenem neobhodno zapovrstnost, brez katere se narodno gospodarstvo ne more uspešno razvijati. Razume se tudi, da bodo iz bodočega finančnega zakona morale izginiti vse postojanke, ki dajejo vladi pravico, razpolagati z ogromnimi svotami, ne da bi bilo treba, polagati račun o njih. Pikantno vesele 'bodo posledice. Pa 1k> prišlo nekega jutra »Jutro« in naznanilo svojim jutranjim brav-cem, da mora prenehati izhajati, ker ima slovenski narod premalo smisla za njegove »idealne« smotre. »Domovina« in drugi liodo zajavkali podobno. Bazni »demokrati« bodo odkrili, da je samostojna Slovenija in republikanska vladavina pravzaprav od nekdaj bil njihov program, da so jim ga pravzaprav drugi ukradli, in če so kedaj goreli za Belgrad, da so to storili le zaradi tega ... itd. Pa kaj bi govorili dalje, ko l>omo imeli še tega čveblanja itak polna ušesa. • Ali je ta odgovor pravilen? Je in ni! Pravilen 'bi bil ta odgovor le tedaj, če bi se davke res dalo izenačiti. Mi smo pa že ponovno dokazali, da jo to nemogoče in da je vse govoričenje o izenačenju davkov navaden švindel, in sicer zato, ker se v doglednem času davki sploh ne dajo izenačiti! Podlaga za vse davke je namreč zemlja. Zemljo je treba izmeriti in napraviti zemljiški kataster in ugotoviti čisti dohodek. Vsega tega pa v Srbiji še nimajo in še dolgo ne bodo imeli, ker se katastra ne da napraviti v petih minutah. Zato mi ne dolžimo samo centralne uprave kot glavnega krivca, tudi ne dolžimo samo naših domačih uradnikov, da ali nalašč ali pa na višje povelje navijajo davčni vijak do brezmisel-nosti, ampak mi delamo odgovorne za te neverjetne razmere tiste, ki so centralistično državno upravo omogočili! Omogočili pa so centralistično državno upravo predvsem oni, ki leta 1918. niso vedeli, kaj delajo! Takrat se je država ustanavljala in takrat je bila dana priložnost s Srbi se dogovoriti, kakšna naj bo uprava! Če hoče imeti trgovec kom-panjona, se najprej oba dogovorita, koliko premoženja ima vsak in kakšno delo bo vsak opravljal, da potem določita, koliko dobička bo na vsakega padlo. To je vendar jasna stvar! Naši gospodje pa leta 1918. tega niso vedeli in se niso prav nič dogovorili ne o pravicah Dne 12. oktobra 1924 se ho vršila v Ptuju konferenca slovenskih republikancev za Štajersko. Dnevni red: 1. Naš program. 2. Naša organizacija. 3. Naš tisk. — Konferenca se bo vršila po § 2. shod-nega (prava. Pristop imajo le zaupniki, predsedniki in odborniki krajevnih organizacij, občinski svetovalci in župani republikanske stranko. Kdor se hoče konference udeležiti, naj to naznani takoj upravi našega lista, da se mu d »pošlje vabilo, ker brez vabila vstop ne bo nikomur dovoljen. Prostor konference bo razviden iz vabil. SOMIŠLJENIKI NA KRANJSKEM! Dno 19. oktobra 1924 (na žeg— nasko nedeljo) se bo vršila v Ljubljani konferenca slovenskih republikancev za Kranjsko. — Dnevni red: 1. Naš program. 2. Naša organizacija. 3. Naš tisk. — Konferenca se bo vršila po § 2. shodnega prava. Pristop imajo le zaupniki, predsedniki in odborniki krajevnih organizacij, občinski svetovalci in ižupani republikanske stranke. Kdor se hoče konference udeležiti, naj to naznani takoj upravi našega Mi že četrto leto kritLkujemo 'brezglavo državno gospodarstvo, ki je vse tako urejeno, da se Slovence in Hrvate izropa do zadnjega sold-ka. Dakazovali srno potrebo federacije po načelu, da vsalk narod gospodari doma na svojem kakor ve in zna. Zaradi tega so nas vsa ta leta zmerjali s »protidržavnimi elementi«, ki jih je treba, s silo potlačiti. Zlasti lep del takozvane »inteligence« je udarjal čez nas in hvalil belgrajsko gospodarstvo. Tudi naši »pridobitni« stanovi so povsod iskali vzroke propadajočima gospodarstva, samo tam ne, kjer dejansko tiče. Slučajno pa smo sedaj dobili v roke tisikano »Poročiilo društva bančnih zavodov v .Sloveniji na, 1. 1923«. Tu '»o znesene v lepi obliki, med vrsticami, hude pritožbe, ki potrjujejo vse, kar smo mi trdili. Zato ponatiskujemo odlomek tega »poročila« v našem listu. Tu vidimo črno na belem, koliko udarcev in kako hudih je bilo treba, da se je tudi v trdih »jugoslovanskih« buti-cah začelo jasniti. Poslušajmo torej te pritožbe, ki vse drže: »Z velikim veseljem smo pozdravili načrt, zakona o neposrednih davkih, ki naj bi nam prinesel toiliko potrebno izenačenje davčnih bremen in realiziral tako neenakomerno obdavčevanje pridobitnih podjetij v naši državi. Dasi načrt ni bil ravno idealen, vendarle jo pomenjal prvi korak na potu do izenačenja državnih dajatev. Žal, da je ravno v tem primeru ostalo le pri gesti in da so merodajni krogi to perečo zadevo, kot vse kaže, do daljnega 'spravili v arhive. Ob latentni denarni krizi, ki je signatura leta 1923., Narodna banka ni nudila pomoči in podpore, ki bi jo bilo pričakovati. Nasprotno, kreditna politika Narodne banke se je gibala v smeri stalnega omejevanja kreditov. Denarni zavodi so morali temu primerno urediti svoje poslovanje. Ni pričakovati, da bi se v bodoče v tem vprašanju spremenilo kaj na boljše. V očigled neugodnemu položaju, ki ga je ustvarila kreditna po-1 itika Narodne banke, smo pa smeli tem sigurneje pričakovati, da nam i-n ne o dolžnostih ampak so kar ua lopem rekli: Mi smo eno! Sedaj pa imamo vsi skupaj »eno«! Okoli ušes namreč. Pripominjamo, da med onimi, ki so leta 1918. pokassati tako sijajno svojo nesposobnost, gospoda Štefana Ba- lista, da se mu dopošlje vabilo, ker brez vabila vstop ne bo nikomur dovoljen. Prostor konferenc« bo razviden iz vabil. Naš župan. V občini Gradišče ob Dravi je bil izvoljen za župan« naš vrli somišljenik Ivan Krampel iz Vel. Roča 45. Občinske volitve r Rogatcu. Prejeli smo dopis: 21. t. m. smo imeli pri nas občinske volitve. Bile ste le dve listi: slov. republikanska Lil demokratska. Na slednjo so se zedinile kar tri stranke. Toda slovenski republikanci smo zmagali temeljito, zakaj dobili smo 7 odbornikov, združeni nasprotniki pa le 2. Slovensko meščansko časopisje jo silno lagalo ter je proglasilo našo listo za »nemškutarsko«. Mi nismo nobeni nemškutarji, ampak slov. republikanci. Dokaz temu je tudi to, da so naši sosedi hrvaški republika noj, ko so zvedeli za našo zmago, dne 22. t. m. prišli ob 8. uri v naš trg s svojo godbo, ki nam je tako lepo svirala, da nam je kar srce poskakovalo od veselja in prijateljstva. Pripomnim še, da se je z nasprotno listo združila tudi SLS in sta za -njo glasovala tudi gg. župnik in \kaplan, ki sta se združila celo z »Orjunaši«. G. župnik pa danes že spoznava svojo zmoto. Josip Kunej, obč. odbornik. bo šla državna uprava vssaj glede placiranja previškor poštno-čekov-negu zavoda na roko in domač denar stavila domačim zavodom na razpolago. Predstavke, (ki smo jih poslali na merodajna mesta, pa so imel* vkljub opravičenosti povsem negativen uspeh. Nasprotno smo dobili početkom leta 1923. pravilnik o nalaganju teh previškov, ki je znatno in občutno omejil nalaganje previškov pri domačih zavodih. Ti previ-ški romajo v vsotah, ki jih moramo označiti za naše razmere kot izdatne, v državno hipotekarno banko ia v poštno hranilnico v Belgradu. Kaj pomeni izpad tega denarnega vira za naš denarni brg, ni troha še posebej pojasnjevati. Ker gre pri teh proviških za ea-seben, domač denar, bi bilo le pravično in objektivno, da se porabi na domačem trgu. Tudi vprašanje valutne in devizne borze ▼ Ljubljani je zašlo na mrtev tir. Pri sedanjem položaju ni pričakovati, da bi pe želja po ustanovitvi valutne in devizne borze v doglednem času realizirala, dasi bi bila za naše denarno gospodarstvo brez dvoma potrebna in bi blagodejno vpdivala na naš denarni trg. Zakon o finančnih dvanajstinah za tretje četrtletje 1923. nam je prinesel takozvani linearni pribitek k milnim in personalnim davkom. Težko davčno breme, ki se ga — kot vse kaže — ne bomo tako hitro iznebili. Še težje presenečenje nam je prinesel novi zakon o taksah, ki ga je vsa javnost brez iizjeme odklonila. Kritike, ki so se objavile po celi državi, so enodušne v obsoji tega zakona, čigar signatura je okrajen fiskalizem, ki ne vpošteva faktičnih razmer in šablonsko odmerja pristojbine za razne pravne posle. TJnikum zakonskih določb pa je, da za gotove primere (ažijodiferen-ce pri izdaji delnic) ustanovi ja retroaktivnost za celih pet let, odi-ed-ba, za katero v zakonodaji ne najdemo primera. Tudi sicer je zakon raz legislatorično stališče tvorba prav posebne vrste, poln nejasnosti in netočnosti ter protislovij, 'ki se Kdo je kriv ? diča ui bilo! Iz naše organizacije. SOMIŠLJENIKOM NA ŠTAJERSKEM! Koliko smo plačali Slovenci vojne odškodnine? štev. 40. »AVTONOMIST« Str'a* 3. pri praktičnem izvajanju tudi po strokovnjakih ne dado odpraviti. Predaleč ibi zašli, če fbi razpravljali o bremenili, ki jih zakon nnlaga prav vsem davčnim zavezancem brez izjeme. Da so denarni zavodi pri tem najtežje prizadeti, ni treba še posebej poudarjati. Vlada je pa izjavila, da bo ogroženim zavodom priskočila s podporami v pomoč. Polovico leta 1923. smo operirali z dvanajstinami in jih prevzeli tudi v tekoče 'leto. Finančni zakon za 1922/23 je še vseboval določbo, da »e povrne 20% odtegljaj izza časa markiranja avstro - ogrskih »kih bankovcev. To določbo pa pogrešamo v novem finančnem zakonu za 1. 1924/25. Če spravimo s tern dejstvom v zvezo oficijelno izjavo g. finančnega ministra, da to ne pomeni ukinitev plačila, da pa se bo 20% odtegljaj vendarle ‘zadržal kot neke vrste izredni davek, je jasno, da se je pri nas izvedla zamena kron za dinarje via facti v razmerju 1 : 5. Prizadeti izgube znatne vsote. Ni nam točno znana višina ima prav! V »Slov. Narodu« je objavil g. dr. Leopold Lenard članek o sporazumu med Hrvati in Srbi. V tem članku se ozira nekoliko tudi nazaj na leto 1918. in pra-iv: »Za Slovence in Hrvate ni obstojala nikaka dolžnost in obveznost od nobene strani (da se »uje-dinijo« s Srbi, op. ur.). Zavezniki bi jih bili lahko pustili pri Avstriji in Madžarski, lahko bi iz njih napravili samostojni državici itd. Toda oni (t. j. tedanji »zastopniki« C?) Slovencev in Hrvatov, op. ur.) so jasno in nedvomno pred celim svetom izrazili željo, da hočejo biti zedinjeni s Srbijo! Srbi so to željo vzeli mi znanje in tako se je na mirovni konferenci določilo, da se Slovenci in Hrvati združijo s Srbi v eno kraljevino SHS. — Lahko bi se bilo naredilo tudi drugače. Lahko bi 'bili Slovenci in Hrvati prišli 'k Srbom in rekli: »Mi se hočemo z Vami združiti — toda samo kot suvereni (= neodvisen) narod slovenski in suveren narod hrvaški s suverenim narodom srbskim, v obliki federativne zveze. Mi osnujemo svoje republike, pa Stopimo v zvezo z vami.« Srbi bi bili brez dvoma odgovorili: »Kakor vi hočete, tako je tudi nam prav. Osnujte svojo republiko, mi pa hočemo urediti svojo ujedinjeno kraljevino, potem se bomo pa dogovarjali o federaciji.« Srbi bi se bili v tem slučaju »družili v srbski kraljevini — potem bi pa začeli dogovore. Toda možje, ki so takrat prišli k Srbom in rekli, da so predstavniki Slovencev in Hrvatov, tega ni-tto govorili! Rekli so samo, da se hočejo združiti v eno kraljevino in tako je prišlo do »druženja.« — Tem besedam dostavljamo mi že: »Tako je prišlo do združenja, ob enem pa tudi do odgovornosti za vse, kar nam je to brezglavo in brezmiselno združenje prineslo trpljenja tekom petih let! Za našo politično zrelost je pa zelo čudno izpričevalo dejstvo, da nas še danes »vodijo« ravno tisti gospodje, ki so nas tako sijajno »vodili« 1. 1918! Ali se bodo Slovencem kdaj odprle oči? Skoro gotovo nikdar! »Vi ste krivi«, vpijejo liberalci na klerikalce, »da moramo plačevati toliko davkov!« — »Vi ste krivi«, vpijejo zopet fclerkal^i na liberalce, »da moramo plačevati toliko davkov!« V Belgradu se pa smejejo liberalcem in klerikalcem, ker vidijo, da plačujeta — oba! Taka je slovenska pamet bila, je in bo. Volkovi so bolj pametni, če se dva volka skoljeta in pride zraven človek, se takoj oba spustita v človeka in ga pošteno okoljeta, potem pa nadaljujeta svoje veselje po svoje. , « Na Hrvaškem in pri nas. Hrvaški republikanski kmetje so zborovali preteklo nedeljo v Belova-ru. Zbralo se jih je nad trideset ti- 20% odtegljaja v Sloveniji, vendar jo smemo ceniti na približno 85 mi-1 jo nov dinarjev.« Zakaj smo torej berači? Samo pri izmeni kron v dinarje so nam nezakonito ukradli celih 35 milijonov dinarjev. Pri tem pa smo morali še dati 4 krone za 1 dinar. Enu sama krona je bila tedaj vredna v Curihu 8—9 švicarskih vinarjev. Danes pa je en dinar vreden največ 7 švicarskih vinarjev. Samo pri tej izmenjavi denarja je plačala sama 'Slovenija 175 milijonov dinarjev ali 700 milijonov kron brez horendnih davščin, ki se vsak dan šo poseibej nakladajo našim kmetom in delavcem. Poleg tega gre večina denarja, ki ga ima naš čekovni urad v Ljubljani, pupilar-ni novci in vsi dohodki iz carin in trošarine v Belgrad, kjer ž njim špekulira »porodica«. Dobro smo morali plačati tako- čajo zagrebški listi, ki niso republikanski. Kaj pa pri nas, v Sloveniji! Koliko ljudi prihaja v Sloveniji na politične shode? Pri nas je že mnogo, če se žbere 100 ljudi in še ti dremljejo! Na Hrvaškem dalje ni hiše, kjer ne bi imeli naročenega svojega republikanskega lista »Slobodni Dom«. A v Sloveniji? Ker pa je temu tako, zato Hrvatje v svetu in doma nekaj pomenijo in so že dan os gospodje. Slovenci pa bomo dalje hlapčevali in se pustili goniti kakor telički od enega političnega sejma do druzega, dokler se nas ne bo usmilil laški, nemški ali srbski mesar in nas vse skupaj odrešil. Hrvaški kmetje so pa pametni in zavedni republikanci in zato se jim toke lepe usode ni bati! Opazovanja. Na zadnjem velikanskem sestanku hrvaških republikanskih kmetov v Zagrebu, o čemur smo obširno poročali v zadnji številki našega lista, je bilo tudi veliko število hrvaških katoliških duhovnikov. To povejte vsem tistim, ki se vam lažejo, da je republikansko gibanje »brezversko«. — Dalje, ko je ravno med Radičevim govorom zazvonilo poldne, je Radič prenehal govoriti, da so vsi, ki so vajeni opoldne moliti, lahko nemoteno molili. Republikanca torej nobena stvar ne ovira, da ne bi smel biti veren, če je, ali pa da ne bi smel vere vsaj pri drugih spoštovati, če je sam nima. Slovenski delavci v Ameriki in slovenski delavci na Francoskem pa lahko vsak dan vidijo na svoje oči, da so ame-rikanski in francoski katoličani prav dobri republikanci, oziroma da so ameriški in francoski republikanci kljub republiki prav dobri verniki. N eodkritosrčnost mam očita »Jutro« zategadelj, ker smo v zadnji številki omenili, da bo vlada izdala 4 miljarde dinarjev za vojaštvo, kar pomeni toliko, kakor da bi vlada pognala 16 tisoč dobrih kmetij v zrak. »Jutro« se huduje, da nismo pri tej priliki omenili, da se toliko denarja za prazen nič potroši, ko sede klerikalci v vladi. Na »Jutrovo« očitanje odgovarjamo: Oslarija je oslarija, pa naj se zgodi pod kakoršnokoli vlado. Drugič: našim bralcem ni treba vsak dan posebej pripovedovati, kdo je v vladi, ker tako opešal je spomin samo onim ljudem, ki vsak dan »Jutro« berejo. Bedasto poročanje. Hrvaški republikanci so imeli v nedeljo velik shod v Belovaru. Shoda se je udeležilo na tisoče hrvaških kmetov. »Narodu« ta velikanska udeležba seveda smrdi in zato je poročal v pondeljek o shodu, »da je prišlo na shod prav malo ljudi, med temi mnogo kmetic, katerim se je stopilo vsled vročine v košaricah vse maslo, ki so ga prinesle s seboj za Radiča.« Pozabil pa je »Narod« pristaviti, da se je vsled vročine vnela tudi vsa ajdovica v njegovi glavi, ker možganov že zdavnaj več nima. Dobra naredba bi bila, če bi morali vsi tisti, ki prodajajo po Sloveniji dalmatinski in banaški mošt in vino, imeti javno nabite tablice z napisom: Tukaj se toči Dalmatinec in Banačan. Vsako vino bi morali strokovnjaki preiskati in kjerkoli bi ugotovili Dalmatinca ali Banačana, tam bi morali pribiti na viden prostor tablico z omenjenim napisom. Ker pa take naredbe ni, morajo ljudje v 'Sloveniji piti pod imenom domačega vina tudi najslabšo godlo. Vinogradniki, zahtevajte tako naredbo v svojo lastno korist in v korist svojih poštenih odjemalcev! Davčni vijak. Mi smo v zadnji številki našega lista omenili neko naredbo z dne 6. avgusta t. L, ki je davčno prakso v Sloveniji silno poostrila. Rekli smo tudi, da te naredbe ni izdala centralna vlada v Belgradu, ampak da je ta naredba bila izdelana in izdana v Sloveniji. To našo trditev je uradno podprl tudi g. finančni delegat za Slovenijo sam v nekem uradnem popravku, ki ga je bil poslal »Slovencu« kot odgovor na »Ju-trovo« trditev, da je to naredbo izdala centralna vlada. Kreg in prepir v hiši. »Jesen je tukaj, Časa imam dovolj, da bi kaj pametnega bral, »Avtonomista« pa ni! Zakaj ga ni? Ali ti nisem že stokrat naročil, da piši ponj v Ljubljano?« — tako se je kregal mož nad ženo, ker mu je bilo celo nedeljo popoldne silno dolgčas. — »Nisem naročila, ker je bilo rečeno, da je to slab list!« — je odgovarjala' žena. »Takoj naroči, ti pravim! Jaz sem gospodar in jaz vem, kaj je prav! »Avtonomist« mora biti v vsaki pošteni hiši, če je to komu prav ali pa ne! Tu imaš denar!« — Mož je odrinil ženi »kovača«, žena je šla na pošto in napisala na eno stran dopisnice naslov: Uprava »Avtonomista«, .Ljubljana, Breg št. 12., na drugo stran pa: Naročam Avtonomista in je podpisala svoj naslov in zadnjo pošto. »Sedaj bo vsaj mir ob nedeljah,« je rekla, »ker 'bo mož zadovoljen.« Mi upamo, da bo res zadovoljen. Razveseljiv pojav. Iz daljine Amerike dobivamo vedno več naročil za naš list. To dela našim izseljencem vso čast! Posnemajo pa naj svoje slovenske rojake v tujini tudi domačini. Naši rojaki v Ameriki žive daleč od nas in zato znajo naše razmere mnogo bolj trezno in hladno presojati kot mi, ki živimo sredi političnega boja doma. Če so prali naši slovenski rojaki v Ameriki do prepričanja, da je tako prav, kakor piše »Avtonomist«, potem bo že nekaj na tem in zato tudi našim kmetom in delavcem ne bo škodovalo, če se naroče na „Avtono-mista“. Listnica upravništva. Nekateri naši somišljeniki dobe te dni pismo važne vsebine in prosimo, da nam čimpreje odgovore nanj. V nedeljo, dne 28. t. m. priredijo akademiki marksisti v veliki dvorani Mastnega doma ob 10. uri ob priliki šestdesetletnice ustanovitve 1. internacionale javno predavanje o njenem zgodovinskem pomenu. Vstop prost. »Kmetijski koledar« za 1. 1925 je izdala Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani. Janez Trdinova ulica 8. (Pisarna Zveze slov. zadrug.) Koledar ima žepni format in prinaša 25 razprav iz kmetijske stroke in iz vprašanj, ki so za kmetovalci posebne važnosti. Zelo okusno, trdo vezan stane koledar 15 dinarjev, a mehko vezan 10 dinarjev. To pomeni, da je cena izredno nizka z ozirom na ono, kar koledar nudi. Dobi so pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani. Še enkrat stanovanjsko vprašanje. V zadnjih dveh številkah našega lista smo povedali svoje načelno stališče o tem težavnem so-cijalnem problemu. Mnogi so nam to zamorili, zlasti najemniki. Toda mi vemo, da smo pogledali resnici naravnost v obraz, ker se nočemo nikomur hliniti. Tako, kakor je sedaj, ne more obstati večno. To menda vedo vsi. Brezposelnost je dandanes kolosalna: brez dela so opekarski in zidarski delavci, ključavničarji, pleskarji, mizarji, vodovodni monterji, soboslikarji, tesarji, težaki itd. Zakaj? Ker se ne zida. Če pa ti ljudje ne služijo novcev, manjka dela tudi čevljarjem, krojačem, pekom itd. Zidati pa se ne bo začelo, dokler bogati ljudje stanujejo takorekoc — zastonj v starih hišah, z denarjem pa raje špekulirajo, namesto da bi si zidali stanovanja. Stanovanjsko vprašanje se more rešiti samo na dva načina: 1. hiše se komunizirajo in prepuste v upravo hišnim sovjetom, kakor se je to zgodilo v Rusiji. Tega danes v tej državi ne bomo dosegli. Preostane torej 2. le druga rešitev: Stanovanjski zakon odpra- viti in se podvreči svobodni konkurenci. Po vojni so na vseh poljih opustili takozvano vezano gospodarstvo. Samo pri stanovanjih so ga obdržali. Zakaj? Zato, ker država ni hotela storiti svoje soci-jalne dolžnosti v tem pogledu! Za militarizem je imela vedno in vsak čas denar, ni ga pa imela za zidanje novih poslopij, ni imela novcev za breobrestna j>osojila stavbnim zadrugam in za potrebne plače uradništva. Če se stanovanjski zakon odpravi, bodo morali delavci res več plačati stanarine. Odkod bodo pa ta denar vzeli? Zahtevali ga bodo od delodajalcev, mezde se bodo povišale. To je tako res, kakor amen v očenašu. Kje bodo vze-vzeli pa denar drž. uradniki in vpokojenci? Država jim mora dati stanarinam primerni stanovanjski prispevek (Quartiergeld). Ali niso ti ljudje žo v Avstriji imeli svoj »Quartiergeld«? Imeli so ga in je znašal eno petino plače. Če urad-ništvu in vpokojencem država nudi takšen stanovanjski prispevek, kakor so ga dobivali svojčas v Avstriji (v zlatu!) in takšne plače, kakršne so bile pred vojno, potem bo stanovanjski problem rešen tudi za te ljudi. V trenotfku, ko bi parlament odpravil stanovanjski zakon, se bo moral tudi vprašati, kako bodo sedaj javni nameščenci plačevali višje stanarine? Moral bo dovoliti nove kredite. Če ne bo imela država doma denarja, naj si ga pa izposodi na tujem. Tudi za nepotrebno vojaštvo, za puške, kanone in aeroplane si ga je izposodila v inozemstvu. Poleg tega mora država sama začeti z zidanjem; vzgled zato si lahko vzame na’Angleškem. Država si bo potem lahko pomagala. Če bodo ljudje imeli zopet posla in zaslužek, bodo tudi trošili in davke plačevali. Takšna je resnica. Iz demago-ških vzrokov se te resnice nihče ne upa povedati, ker se vsaka stranka boji zamere. Mi pa nimamo tega strahu! Če so bo stanovanjski zakon le polagoma odpravljal, kakor se je dosedaj in so namerava tudi še za l>odoče, bodo pri tem trpeli samo delavci in javni uslužbenci! To je tako, kakor bi jih potihoma okradli, da sami ne bodo vedeli kdaj in kako. Če bo tako, ne bodo delavci imeli prilike zahtevati višjih mezd, uslužbenci in vpokojenci pa ne stanovanjskega prispevka. Zato mislimo, da je tudi pri tej reči treba misliti in to pametno. Nič ne pomaga tistemu, ki si nalašč zakriva oči pred resnico. Pogumno ji jo namreč treba pogledati v oči in se potem tako ravnati, da bo prehod iz te krize lahek in brez katastrof. zvano »osvobojence«! Dnevne vesti. soč iz bližnjih in daljnih krajev in to samih katoličanov. Tako poro- \ Stran 4. »AVTONOMIST« 8iwr. 40. IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOVE ISK'H AVTONOMISTOV. Odgovorni itredni Drago Brozovič. Tiskarna J. L L ASNIK A NASL. v Ljubljani Izšla Je BLASNIKOVA VELIKA PRATIKA za navadno leto 1925 ki ima 365 dni. „ Velika Pratika4* je najstarejši slovensk* kmetijski koledar, koji je bil najbolj vpo Stevan že od naših pradedov. Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato prida prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din; kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri J.Blasnlka naslednikih tiskarna in litografični zavod Ljubljana, Breg štev. 20. Pošljite naročnino! ILIRSKA POSOJILNICA Ljubljana, Kralja Petra trg 8/1. sprejema hranilne vloge po 8%. Večje In stalne vloge do 12%* Trboveljski premog, drva, koks, angleški premog, šlezljske brikete dobavlja ILIRIJA tu Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon štev. 220. Plačilo tudi na obroke. Trgovina ŽIBERT se je preselila iz Prešernove ulice na Kongresni trg zraven nunske cerkve ter se cenjenim odjemalcem priporoča še za nadaljno naklonjenost. FIRFnFIFIFIHBEBHBBB FR. SLOVNIK LJUBLJANA, Slapi trg 2. priporoča po najnižjih cenah svojo zalogo Izgotovljenih oblek In manufakture. Obleke po meri se točno Izvršujejo. apr JOVJJJBNA^SlATOj^KATO VELEPKAŽABNA ZRNATE KAVE MLINI ZA PISAVE I. T. D. HRZOJAVI: AI1HIA - VlO GLINCE PRI LJUBLJANI Edino to l nadomesti in prekosi okus in redilnost mesa v hrani. THE REX CO LJUBLJANA, GRADIŠČE lO. Telefon Slev. 26S. Najboljfil pisalni, razmnoževalni In kopirni stroji. VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE. ZAJEC optik LJUBLJANA DRVA, trboveljski premog H. Petrič, Ljubljana Gosposvetska cesta 16 Telefon 343. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani ■ ■ ■ ■ B B B B B prodala premog iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. NASLOV: Prometni zsyod za premog d. d. o Ljubljani, Miblešifosa c.lS/IL B B B B B B B •____ Dunajski in LJub- l\ UDim ! Uanski Zvon, Kres, •V**!* 1 Slov. Bčelo, Slov. Qlasnik in vse druge knjige Hinko Sevar, antikvariat knjigarna Ljubljana, Stari trg 34. Bele klobuke, oblike po 160 do 200 Din, dvobarvni 170 D in vse drugolične barve 150 D. Priporoča se najrealneje Minka Horvat Ljubljana, Stari trg Vegova uJ.2 euef^nfj Edini lihi pisalni stroj L C. Smith 4 Bros Mod. S, brez najmanjšega ropota. Zastopstvo: LODOVIK BARAGA Ljubljano, Šeienburgova ulica ©.ji. MERAKL barve, mastila, lake, kit, emajle, kistove (čopiče) in zajamčeno čisti firneš najboljše kakovosti nudi Medič - Zanki družba z o. z. laHbop, Ljubljana^ N^vi Sadf podružnica. centrala. skladišče. Tovarne s Ljubljana - Medvode. Gospodarska poučna knjiga! Ravnokar je izšla knjižica ..OsnoBni noimi modernega bančništva in borzništoa1*. V knjigi je popisano, kako svet dandanes nalaga svoj denar, kako ga upravlja In kam ga nalaga. Popisano je življenje na borzah, kako delajo in od česa žive banke, pomen papirnega denarja, menic, čekov itd. O vseh teh stvareh mora biti dandanes poučen vsak umen gospodar. — Zato je knjiga velike vrednosti. — Cena Din ZO‘— s poštnino vred. — Knjiga je izšla v samozaložbi, naroča se pri vseh knjigarnah in pri Tiskarni j. Blasnika nasledniki, Breg št. 12. Telefoa štev. 367, Brzojavi: Zadrubanka,