T. D.: urez je namaza Tisto leto za Božič ni bilo snega. Na sveto noč je svetil mesec in ljudje so bili v zelo velikem številu navzoči pri polnočnici. Slana se je držala na sveti dan in na štefanovo tja do enajste ure dopoldne in takole od enih do štirih popoldne je bilo zunaj kar prijetno, zato so gospodinje ob tem času spuščale svoje pitance iz svinjakov, da se na toplem soncu malo razgibljejo. Na štefanovo je sosedovega dedeka dedek obhajal svoj god. Voščit so mu prišli bližnji sorodniki. Mehač je raztegoval harmoniko in ta je privabila precejšnje število nepovabljene in plesa željne mladine. Okoli treh popoldne je bilo pri sosedu že vse živo in židane volje. Gospodarji so modrovali okrog mize in pridnc zalivali dobrote masnega prole1.:^. ki ga je bil sosed za boži.ne praznike in po : Ino tudi za svoj god zaklal. Pogovor gospc.inj se je pa sukal v glavnem o zadevi pitanja svinj in soseda je na vso moč hvalila svoj »glavni furež« — veliko svinjo, ki jo bodo na dan pred tremi Kralji zaklali. Desetletni Tonček se je v hiši jel dolgočasiti, saj ni čuda, ko so se pa vsi ostali pogovarjali o važnejših stvareh in se zanj nihče ni brigal. Bosopet je zapustil hišo, izvlekel izpod kolarnice mali ročni leseni voziček, se vlegel na trebuh nanj ter se jel voziti od hiše proti Dolu*. Voziček je navzdol rad tekel, pri spravljanju nazaj do hiše se je pa Tonček z njim precej potil. K temu je pripomoglo še toplo sonce, ki se baš med tretjo in četrto uro popoldne najbolj upira na pot, kl vodi k studencu v Dolu. Medtem so se v hiši poleg gospodinj tudi gospodarji začeli pogovarjati o bližnjih furežih. Gospodar in godovnjak štefan se je hote! s svojim postaviti in zato reče ženi: »Čuj, stara, spusti no svinje na luft, da se naskačejo, saj je dosti toplo.« Gospodinji ni bilo treba dvakrat reči. Tudi ona si je želela, da bi jo številna družba pohvalila, češ kako zna pitati in kako lepe svinje ima! Kmalu so svinje veselo »bufale« okrog hiše. ženski svet jih je šel ogledovat iz hiše. možakarji so pa zadostili svoji radovednosti kar skozi okna. Pozornost vseh je vzbujala debela, velika svinja, ki se je radi debelosti jedva premikala, in vse je hvalilo skrbno gospodinjo, ki se ji je posrečilo svinjo tako porediti. Gospodar povabi zadovoljen ženski svet v hišo, nato.i vsem, pokliče svojo »staro«, da z njim trči, obenem pa naroči mehaču veselo polko, češ da mora s svojo skrbno ženo vočigled dobro obetajo.emu furežu zaplesati. Pri tem so vsi pozabili na svinje, ki so se sončile in rovale okrog hiše. Tudi na vozeku vozečega se Tončka se ni nihče spomnil. Debela pitana svinja, ki ji je toplo sonce nadvse prijalo, jo je medtem mahnila proti Dolu in tam, kjer svet najbolj visi, opravila svojo potrebo. Nesreča je hotela, da se je v tem trenutku prikadil na vozeku navzdol Tonček, in oje vozeka se je zarilo od zadnje strani v svinjo, ki se radi debelosti ni utegnila pravočasno umakniti. Svinja je zarjula ter s precejšnjimi poškodbami bežala proti domu, za njo pa jokajoči Tonček, vlečoč vozek s seboj ¦ Dol lmenujejo sosedovi pod hišo se raztegajo.0 kotanjo, kjer teče potok, kamor gonijo živino napajat, in kjer lmajo studenec z dobro pitno vodo. Z gospodarjem plesoča gospodinja je mimogrede pogledala skozi okno ter videla krvavečo svinjo, krvav konec ojeta od vozeka in jokajočega Tončka. Takoj je vedela, kaj se je zgodilo. Bilo se ji je pa težko v tem trenutku ločiti od dobro razpoloženega moža in vesele družbe, zato se je samo malo ustavila in kar skozi okno naročila Tončku, naj vzame svinjske masti in »čunko«* namaže. Tonček, ki je pričakoval kaj hujšega, je hitro stekel po mast in čez par minut je že bil v hiši ter se utaboril na zapečku. Ko so s polko prenehali, je gospodinja obrazložila vsej družbi, kaj se je zgodilo, na za- * Cunka pravijo pri nas otrocl svtnjam, dunkeo je mala svinja itd. pečku sedečega Tončka je pa vprašala, če je »čunko« namazal z mastjo in kam je shranil preostanek masti. Tonček, misleč, da je zelo pametno naredil, je korajžno in brez oklevanja rekel: »Mast sem dal čunki, da jo je pojedla, saj je bolje, če se znotraj namaže kot pa zunaj.« Vsej družbi je pri tem šlo na smeh in kmalu se je v hiši slišal odmev veselega krohota. Ko bi ne bilo vesele družbe in gospodarjevega godu, bi bil morda Tonček drugače plačal svoje notranje mazanje fureža, tako se je pa samo eudil, zakaj se mu smejejo. Seveda je gospodinja rajši, kot da bi se hudovala nad otrokom, vzela drug kos masti in ranjeno svinjo namazala tudi zunaj. Vea dogodek je bil kmalu pozabljen in vesela družba je godovala še dolgo v noč. Radi poškodovane svinje si gospodar in gospodinja nista belila glave, misleč, če ne bo kaj prav, bodo pač furež imeli prej, ker svinja je itak dovolj debela. Ni bilo treba! Svinja drugi dan ni prav nič kazala, da bi ji kaj ne bilo prav in je veselo požrla vso hrano, kolikor je je dobila. Rada je jedla, v veliko veselje gospodinje, do zadnjega in sosedovi so lahko imeli furež na ' dan pred tremi Kral ji, kot so to bill določili že pred apisano nezgodo. S svinjsko mastjo od znotraj in zunaj namazan glavni furež je pa tisto leto dal sosedovim špeha, da še nikoli toliko.