OKENSKE MREŽE V OKOLICI LJUBLJANE
Tone Ljubič
Kovaštvo kot praktična in umetna obrt se je na Slovenskem raz-
vilo konec srednjega veka, ko se je pri nas začelo izkoriščanje naravnih
zakladov železne rude in fužinarstvo. Na razvoj je vplival tudi tranzit
železne rude oziroma pol obdelanega železa in železarsko naprednejših
krajev Avstrije in Nemčije na zahod. Poseben razmah pa je dobilo
šele v času obnove naših gradov in mest, t. j. za turških vpadorv. Zato
je naravno, da srečamo prve kovaške cehe na Slovenskem šele v
XV. stoletju. Zgodovinski arhivi pričajo o prvem kovaškem cehu v
Ljubljani celo šele sredi XVI. stoletja.
Kovaštvo, zlasti kot umetna obrt, se spočetka ni uveljavilo med
širokimi ljudskimi množicami. Dežela je bila dom podložnikov, ki niso
imeli prilike ukvarjati se prvenstveno z drugim kot s podložništvom
gosi>odi. Obrtniški stan prav tako ni služil težnjam ljudstva; odjemalce
je imel skoraj zgolj med gospodo iz gradov, cerkva in mest. To drži
zlasti za kovaško krasilno oblikovanje. Zelo zelo počasi si je tudi
ljudstvo usvajalo to panogo za izdelavo praktičnih in lepih predmetov.
Saj najdemo prav tja v začetek sedanjega stoletja še leseni žebelj v
tesarskih, kolarskih in mizarskih izdelkih. Seznam ljudskih praktičnih
izdelkov iz železa se je počasi širil in je ostal zelo omejen. Ni preko-
račil okvira raznih držal za kurivo in svečavo, okovja na vozilih in
pohištvu ter okenskih mrež. Izjemoma vidimo take izdelke ponekod
kot obliko figuralnega izražanja, o čemer pričajo votivni liki na
Pohorju.
Likovni izraz železnih predmetov našega ljudstva izhaja iz dveh
vrelcev: lastnega čustvovanja in sposobnosti ter tujih vzorov. Tuji
vpliv sta bolje uveljavili srednja in severna Evropa. To pač zaradi
tega, ker značaj, čud in težnje ter končno tudi ekonomska in umet-
niško estetska raven našega ljudstva bolje sodijo v srednjeevroski
okvir. Gospoda po gradovih, cerkvah in mestih, ki je imela drugačne
stike s svetom ko široke množice, je tudi to plat drugače doživljala.
Niso ji bili tuji vzori iz južne in zahodne Evrope. In ravno romanske
dežele so tedaj dosezale tudi v kovaški umetnosti vrhunce.
Preko gradov, cerkva in mest so pronicale tudi v naše ljudsko
samoniklo ustvarjanje neke prvine iz sveta visoke umetnosti. Tistih
prvin naš človek ni zgolj presadil k nam, marveč jih je posvojil ter
Okenske mreže v okolici Ljubljane 71
preoblikoval svojim težnjam in okusu primerno. Ves ta razvoj ni bil
enakomeren po vsej slovenski zemlji, marveč so posamezni izrazitejši
železarski predeli tudi oblikovno plat železarskih izdelkov globlje do-
živeli in se zato povzpeli više.
V pričujočem sestavku bom ostal zgolj pri okenskib mrežah. Tudi
ozemeljsko: se bom omejil samo na neposredno okolico Ljubljane; pri
tem mislim okolico približno 20 km naokoli. To ozemlje je v pogledu
kovaške umetnosti enovito, le zelo poredko srečavamo izredne obli-
kovne primerke. To dejstvo lahko pripišemo okoliščini, da tod ni bilo
nikdar izrazitega kovaškega središča in je ostala oblikovna tradicija
stanovitna. Opažati je še to, da so okenske mreže na splošno samo na
oknih hrambenih prostorov, okna stanovanjskih prostorov so zamre-
žena le na hišah ob prometnih cestah. Proč od cest so mreže samo' na
bogatejših hišah. Na obravnavanem ozemlju pravijo okenskim mrežam
»g a v t r i«, na gorenjsko plat jim ponekod reko »križ i«.
Kolikor se tiče tehnike izdelave naših okenskih mrež, ne moremo
govoriti o samosvojosti. Naša tehnika je pač splošno evropska. Spočetka
je bilo uporabljeno paličasto železo z okroglim prerezom. Zaradi tega
so izdelki tistega razdobja oblih oblik, brez ostro robatih kolen. Stiki
so izdelani s prebijanjem in pretikanjem. Pozneje so dobile železne
palice pravokoten prerez. S takšnim materialom so se pojavili robati,
ostri upogibi. Vendar se je celotna konstrukcija zlajšala po videzu, ker
se je prebijanje umaknilo stikanju z vezmi, še pozneje zakovičenju
in varjenju. Za okrasne dele okenskih mrež je prišlo v navado tudi
tračno železo, kar je njihovo podobo še bolj zlajšalo. Niso redki tudi
primeri združitve vseh omenjenih tehnik in uporabe železnih palic
z vsemi tremi prerezi. Glavni okrasni prvini sta spirala in plamenasta
črta. Le redko se uporablja ploskamje, še manjkrat sukanje železnih
palic.
Po oblikovni zgradbi ločimo troje tipov okenskih mrež. Prvi tiip
ima za osnovo enakoramen križ, kateremu so pridejani drugi deli.
Drugi tip ima mrežo iz valovitih palic, v prazna vmesna polja sO' apli-
cirani dokaj bogati okrasi. Tretji tip je zgrajen iz mreže iz ravnih
palic. Obe prečki sta v starejših primerih različni, to se pravi, zgornja
je usločena, spodnja ravna. Mlajši primerki imajo obe prečki ravni.
Najbolj naši in najstarejši so primeri z osnovnim enostavnim kri-
žem. Pokončna palica je prebita in skoznjo je pretaknjena prečka,
sečišče je sredi okenskega pravokotnika. Tak enostaven križ je za-
dostoval za okna majhnih izmer. Ko se je okno večalo, so začeli vrzeli
med križnimi palicami manjšati z raznimi dodatki. Najenostavnejši
dodatek je štirikrat prebita krožnica, nataknjena na križeve krake.
Kovač z izrazitejšim liričnim navdihom je včasih zamenjal krožnioo
s srčasto obliko, olepšano s spiralami. Lep primerek takih »križev« je
še sedaj v Podgorci št. 30, ob nekdaj prometni cesti Sv. Jakob ob Savi—
Domžale. .?e z druge strani zanimiv primerek pa \adimo v oknu gospo-
darskega poslopja na Brezovici pri Ljubljani št. 59. Okno je precejšnjih
72 Tone LjubiE
izmer, osnovni križ je nenavadno postavljen diagonalno, vrzeli so
zagrajene najprej s krožnico, potem pa še s srcem. Celotna mreža je
zgrajena samo s prebijanjem in pretikanjem. Nadalje najdemo precej
primerkov, ki imajo osnovnemu križu in krožni ci pridejane plamenice
ali dvodelne spirale. Obe te prvini nastopata tudi samostojno, brez
krožnice, pridejani neposredno osnovnemu križu.
K istemu tipu spadajo svojevrstno komponirani primerki v vaseh
okoli Domžal. Morebiti so na njihovo oblikovanje vplivali tirolski pri-
seljenci v Domžalah, ki so imeli kovaško delavnico na mestu, kjer je
do novih dob bila Kremžarjeva kovačija. Samosvojost omenjenih
primerkov je v tem, da so osnovnemu križu v tehniki prebijanja in
pretikanja pridejani namesto krožnice kvadrati. Zgrajeni so iz štirih
palic, ki so v kotih spiralasto zavite navzgor in zakovane. Kvadrati so
nasajeni na križ prav ta:ko kot omenjene krožnice. Takih primerkov je
v označeni okolici še kar dosti in je pri njih razviden neki svojevrstni
razvoj. Od opisanih sestavnih delov iz železnih palic četverokotnega
prereza prehajajo na oblikovno sicer prav take »križe«, ki pa so zgra-
jeni iz sukanih palic. Kvadratni koti so obogateni z vstavljenimi
okrasnimi deli, ki so na konceh ploskani v obliki listov ali krhljev.
Posebno zanimiv je primerek iz Dragomlja št. 38, ki ima na osnovnem
križu koncentrično nataknjena dva kvadrata iz sukanih palic in v
kotih opisane okrase, V hiši, kjer so ohranjeni ti »križi«, je na »glajtu«
ohranjena letnica 1767, ki je morda tudi letnica nastanka omenjene
okenske mreže.
Nadalje je v isti okolici, na Pšati št. 30, na oknu starega mlina,
katerega prečnik ima letnico 1714, zanimiva mreža, zgrajena iz osnov-
nega diagonalno postavljenega križa, kot pri že opisanem primeru na
Brezovici pri Ljubljani št. 39, in nataknjene krožnice. Ima pa posebnost,
da je postavljena izbočeno pred okensko globino. Prav tako postav-
ljene okenske mreže srečavamo v začetku 18. stoletja na Gornjem Šta-
jerskem. (Glej »Das Eisenwerk«, str. 225, ein Fensterkorb aus Steyr.)
Isto tehnično tendenco ima primerek okenske mreže na Pšati št. 17,
ki je oblikovno sicer drug tip, je pa izbočeno vstavljena v samo
okensko globino.
Oblikovno izhodišče nekoliko jKxznejsih kmečkih »gavtrov« je v
posnemanju grajskih, cerkvenih in meščanskih okenskih mrež. Te same
niso originalne, prinesli so jih iz nemških krajev oziroma iz alpskih
pokrajin. V dobo še gotskega občutja segajo iz okroglih palic zvite
mreže, sestavljene iz široko valovitih črt, povezanih z vezmi. V Italiji
tedaj srečujemo na videz podobne mreže, ki pa so po zasnovi popol-
noma drugačne. Njihova osnovna prvina so krogi, ki soi med seboj
povezani; pri zgoraj navedenih primerkih pa je prvina pokončno
tekoča valovita črta. Takih primerkov imamo še precej v Ljubljani.
Priročna sta dva: oni na oknih uršulinske cerkve na Kongresnem trgu,
drugi na dvoriščnem oknu pod znanim gotskim znamenjem nekdanje
pristaniške gostilne »Pri sodčku« na Žabjeku. Pozneje so se pojavile
XIII
SI. 1. Okenske mreže: a z osnovo križem: Tacen (1), Brezovica (2), Dobravu-Crnuče (3), Podgorica (4), Sostro (5); b z osnovo
vijugasto mrežo: Preska (1), Šmartno-Litija (2), Vojsko-Skaručna (3, 4); c z osnovo mrežo iz ravnih palic, gor. prečka
usločena: Trzin (1), Sp. Gameljne (2, 6), Rašica (3), Dobrava-Crnuče (4), Vojsko-Skaručna (5, 8), Domžale (7), Zg. Pirniče (9)
XIV
SI. 2. Okenske mreže: č z osnovo mrežo iz ravnih palic, obe prečki ravni: Šmartno pod Š. g. (1), Savije (2), Črnuče (3),
Rakitna (4), Brezovica (5), Domžale (6); d deli okenskih mrež pod b: škofova palica (1), S (2), srček (3), petelinček (4);
e deli okenskih mrež iz Nemčije, Avstrije in Švice (po knjigi »Das Eisenwerk [O. Höver], Berlin); / izjemni primerki:
Notr. gorice (1), Brezovica (2), Pšata (5, 7, 8), Podgorica (4), Bišče (5), Dragomelj (6)
Okenske mreže v okolici Ljubljane 75
popolnoma takšne mreže povsod po ljubljanski okolici na starejših,
bogatejših kmečkih hišah. Še pozneje je prevladalo tudi pri ljudskih
kovačih baročno občutje. Valovita črta na prej opisanih mrežah je med
obema amplitudama vala še malce zavalovala. Najdemo primerke, na
primer v Šmartnem pri Litiji, kjer je taka mreža še iz okroglih palic,
zato potekajo črte oblo in neprekinjeno. Pri uporabi oglatih palic se
vmesni valček vedno bolj ostri, dokler ne postane pravokotno priostren.
Prav take so mreže iz začetka XVIII. stoletja v Avstriji. Krasilna težnja
se pri teh mrežah izraža tudi v samih vezeh, ki so tolčene tako, da so
videti večdelne.
Tuji primerki, na primer tisti iz Hirschberga, imajo poleg tega v
vmesnih praznih poljih lilije iz ploskanega železa. Naši ljudski kovači
takih lilij ne poznajo; osnovni mreži so aplicirali okras popolnoma
drugače. Zgradili so ga na osrednji palici in ga vnesli v srednja prazna
polja. Na osrednji palici zgrajeni okras ima vedno na obeh straneh
spiralaste vejice, v zgornjem in spodnjem polju pa poseben okras. V
označenih poljih so najpogosteje spirale v obliki U ali S. Iz teh
osnovnih oblik je mnogo izpeljank. U se dostikrat razvije v obliko
tulipana, v spodnjem polju, kjer U stoji na glavi, pa dostikrat tudi v
obliko srčka. V Spodnjih Pirničah je primerek, kjer se je osnovni U
razvil v nekoliko stisnjeno glavico, ki je na sredi poudarjena s sukano
palico. Spirale S so zelo različno postavljene. Tudi ta oblika je bogata
z izpeljankami. Zanimiva je tista, za katero mi je zgovorna ženica
v Bukovici pri Vodicah trdila, da je »petelinček«. Morda je tista spi-
ralasta vijuga resnično nastala iz oblike petelina. Odlično oblikovno
poenostavljenje! Ta drobni dogodek odpira možnost za razmišljanje o
povezanosti kovanih petelinov na strehah in »petelinčkov« na okenskih
mrežah. Seveda, če ni navedba omenjene zgovorne ženice samo plod
njene razgibane domišljije, kajti označila me je s posebnimi nazivi tudi
druge oblike na mojih skicah. Enojno pokončno spiralo je imenovala
enostavno »škofova palica«. Redkejši so primerki, kjer so tista polja
izpolnjena s suličastimi listi iz ploskanega konca železne palice. Druga
polja večidel niso okrašena, včasih sta upoštevani le še stranski dve
polji ob osredju, s prav takimi spiralami, kot jih vidimo na osrednji
palici.
Izreden primerek tega tipa, ki je izjemoma bogateje okrašen, sem
našel na Pšati, v hiši Jakopiča Ivana. Tisti »gavtri« so drugega tipa,
z osnovno mrežo iz valovitih palic. Okrašena pa niso samo osrednja
polja, marveč prav vsa, in sicer obstranska enostavneje, s paličicami
s ploskanimi listi, ki so povezane z mrežnimi vijugami,.osrednja polja
in po dve polji ob njih pa poleg tega še s spiralami, ki so srčasto in
zvončasto speljane.
Tretji tip se je razvil iz prvega tako, da je bil osnovni križ po-
dvojen s pokončnima palicama in drugo prečko. Razdelitev prostora je
postala drugačna. Crta polovice je ostala le v navpični smeri. Prečki
sta se pomaknili navzgor in navzdol. Pokončne palice so iz okroglega
74 Tone Ljubic
al4 oglatega železa, prečki vedno iz tračnega železa. Prečki sta zgrajeni
iz enega ali dveh trakov, ki sta zakovičena na pokončne palice. Spodnja
prečka je vedno ravna, zgornja pa v starejših primerkih včasih uslo-
čena. Usločenje poteka dostikrat oblo, vendar niso redki primeri z loki,
ki potekajo v začetku ravno, potem pa ostro zakrenejo.
Gradnja okenske mreže iz pokončnih in poprečnih palic nudi z
različnim številom navpičnic različno' razporeditev praznih polj. Ce je
število pokončnih palic liho', ostane v sredi palica, pri sodem številu je
tam prazno polje. Glede okraševanja v okusu ni spremembe, zato je
dejansko tudi v celotnem okrasu ni. Ce je v sredi palica, sta nanjo
pričvrščeni na vsako stran po ena dvojna spirala, ali pa sta obe zakre-
njeni v srčasto obliko, tako da se srce v svojem najširšem delu na-
slanja na sosedno navpičnico). V Trzinu št. 31 je ohranjen primerek,
kjer je na osrednjo palico prikovana roža iz ploskanega železa. Vse-
povsodi najdemo tudi primerke, da sta k osrednji palici pritrjena na
vsako stran po en krog, ki se z drugo stranjo držita sosednih pokončnih
palic. Ali pa se to ponavlja med vsemi navpičnicami. Končni polji sta
često zaiključeni z dvojnima spiralama. Namesto krogov vidimo' včasih
elipse, rombe, pravokotnike z zaobljenimi koti, pa tudi stisnjene šestero-
kotnike in pravokotnike, ki imajo na zgornji in spodnji stranici po-
vezuj en polkrog.
Tudi pri tem tipu najdemo svojevrstne primerke, ki pa so samo
izjeme in nič več. Naj opišem samo troje izjemnih primerkov: Tisti v
oknu hiše na vrhu klanca v Brezovici pri Ljubljani je zanimiv zaradi
tega, ker ima vmesne tri rombe nenavadno okrašene. Stranska dva sta
kronana s križema, srednji s srčkom iz ploskanega železa, končni
navpični polji pa sta zapolnjeni z dvema dvojnima spiralama, ki ležita
druga v drugi. Prav tako okrasno težnjo srečamo na okenski mreži
v Notranjih goricah, v hiši ob gasilskem domu, kjer so' pokončne palice
okrašene na vsako stran z dvojnoi spiralo^ poleg tega pa so srediija
polja medsebojno povezana z elipsami. Tretji primerek je na Pšati
št. 20; ta ima srednjo palico olepšano z dvojnima spiralama, obe srednji
prazni polji pa sta zapolnjeni z dvema srčkoma takoi, da sta naslo-
njena na spodnjo prečko. Kdo ve, kaj je vodilo kovača, da je napravil
namestoi enega dve srci?
Nov dodatek, ki nastopa pri teh izpeljankah, so rogljički vrh kro-
gov, elips oziroma ostalih oblik, ki sem jih prej navedel. Rogljički so
izdelani kot kroglice, stebrički in drugače. Prav take rogljičke sreču-
jemo na okenskih mrežah v Avstriji in Švici. Naposled so še primeri,
kjer so okrašena tudi polja pod spodnjoi prečko. Vdelana je vrsta
krogov, ki se včasih konča s spiralami.
Takšne so okenske mreže v upoštevanem predelu. Znatnejših razlik
verjetno ne bomoi našli kjerkoli v osrednjem slovenskem ozemlju.
Bistvene okrasne razlike nastopajo v obrobju Slovenije in v redkih
krajih, kjer je kovaštvo posebno cveteloi.
Okenske mreže v okolici Ljubljane 75
V najnovejšem, času, ko so okenske mreže zaradi večje osebne
varnosti na cestah izgubile prvotni praktični pomen, se ne vzidavajo
Več tako na splošno. Le tu in tam se to še zgodi, toda povečini v popol-
noma goli izvedbi prazne mreže, ali pa bogatejši posamezniki nameščajo
v okna svojih hiš mreže, ki so svoboduo komponirani izdelki posa-
meznih umetnikov.
Résumé
GRILLES DE FENETRES DANS LES MAISONS DE LJUBLJANA
La ferronnerie, en tant que métier pratique et métier d'art, s'est développée
en Slovénie a la fin du moyen âge. Longtemps elle n'a pas pu trouver sa voie
parmi les masses populaires qui ne se sont que tres lentement assimilés cette
branche artisanale pour l'exécution d'objets pratiques. La liste des produits
de la ferronnerie populaire est restée dans le cadre étroit des divers supports
pour le chauffage et éclairage, des ferrures pour véhicules et ameublement
et des grilles de fenetres.
L'expression de forme de ces objets a deux sources: l'imagination et les
capacités de l'artisan d'une part, les modeles étrangers de l'autre. L'influence
étrangere arrive surtout de l'Europe centrale et septentrionale, particulierement
des pays alpestres. Les médiateurs en sont les châteaux, l'église et la bourgeoisie.
Les grilles de fenetres des environs de Ljubljana sont uniformes. On les
trouve aux fenetres des entrepôts et des maisons d'habitation, mais seulement
sur les chemins de grande communication et dans les maisons aisées. Nous
rencontrons trois types de grilles : le premier a pour base la croix a branches
égales, le deuxieme la grille a baguettes ondulées, le troisieme la grille a verti-
cales et horizontales droites. Dans les champs intermédiaires on a introduit
des ornements divers : cercles, spirales, coeurs et combinaisons diverses.
Il y a peu de cas exceptionnels, dans les environs de Ljubljana. On en
trouve, cependant, dans les environs de Domžale, grâce vraisemblablement
a l'influence des anciens immigrés tyroliens.
La technique d'exécution des grilles de fer est du type européen. A l'origine,
on utilisait des baguettes de fer a section circulaire, plus tard aussi celles a sec-
tion rectangulaire. Pour l'agrément, on avait d'abord recours au perçage et
a l'enfilage, et par la suite a la ligature et au cloutage.
Actuellement les grilles de fenetres ont perdu leur signification pratique;
c'est pourquoi on a en général cessé de les utiliser. Mais il y a toujours des
artisans qui en composent d'apres leur conception personnelle.