Posamezne Številke* Navadne Din 1*—t ob nedeljah Din, 3*—>
UREDNIŠTVO m nahaja v Mart. boru^ Jurčičeva ul* št. 4» I, nad*', stropjc« Telefon intsrurb* št. 273. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulic* št. 4, pritličje, deano. Tele*, fo* It. 24. — SHS poštnočelcovul račun štev« 11.787.
Na naročila brea denarja ao M aaira. —Roko p Ul 9« ae vračajo.
Posamezne Številke* jfp-'*' Navadne Din l*—> ob nedeljah Din 2*—%
.TABOR** izhaja vsakdan, rasvea nedelje in praznikov, eb l8. uri a datumom naslednjega dn« ;ter stane mesečno po pošti D 18^—■* za ino-cemstvo D 26*—, dostavljen na dom O ly—% na izkaznic« D 18’—* in ser ati po dogovoru.
Naroča se pri upravi »TABORA** MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4.
Maribor, sreda 2. aprila 1924,
Številka: 7G.
NAS DUNAJSKI POSLANIK DOZVAf^ V BEOGRAD.	,	~j!
Novf dokazi o Radijevem protidfržavnenr
Prvi uspehi demokratov v novi vladi.
[	Maribor, 1. aprila,
t Ko je Pribičevič s tovariši imel pogajanja s Pasicam za vstop v novo vlado, je predložil tudi razne pogoje, ki so 'jih stavili slovenski demokrati in ;ki so iz socialnega in gospodarskega stališča za naše prečanske kraje, zlasti pa za Slovenijo, velika važnosti. Ti pogoji so tee vzeli v pismeno pogodbo, sklenjeno »med Pašieenv in Pribičevičem'. Cela vrsta teh' pogojev je že danes izpolnjenih. Kar 21 tigrov slovenske klerikalne stranke d svojo noro politiko ni moglo doseči fenkom' celega leta vkljub Markovemu protokolu, to so slovenski demokrati s po-‘močjo g. Pribičevica. in tovarišev dosegli tekom enega dneva, vkljub temu, da imajo samo enega zastopnika v parlamentu.
Slovenski klerikalci niso storili niti bajmanj, da bi 6e razne krivice v proia-cunu odpravile. Ko je Pribičevič jv stopi v vlado, je bil proračun že po večini o -glasovan in se ni dalo doseči nobeni re paracij. Ostal je še edino finančni zakon, ki pa ga je morala skupščina radi obstrukcije opozicije spraviti pod streho sbrez nameravane revizije, ki so jo zahtevali demokrati. Vendar so bili v zadnjem hipu doseženi znatni uspehi, i Plden izmed največjih uspehov je, da 'je minister saobračaja, demokrat dr. Svetislav Popovič, dosegel v finančnem j zakonu pooblastilo za prevedbo južnih železničarjev. Tako bo to vprašanje končno rešeno iri bivši južni železničarji bodo v vsem, tudi glede predujmov, ize-,hačeni s svojimi tovariši. To je znaten !uspeh za slovenske železničarje.
! Drugi važen uspeh je odprava kuln-Tca. Prisilno delo za popravo cest in po-itov se bo po določbi finančnega zakona, Ukatera, so je sprejela po zahtevi slovenskih demokratov, v bodoče uporabljalo fje v flinh krajih države, kjer je to sred-»tetvo že od poprej v veljavi, v ostalih pokrajinah' pa ho vprašanje prepuščeno foblastnimi samoupravam'. S tenu je za Slovenijo, pa tudi za ostale prečanske kraje kuluk definitivno — pokopan.
»Slovenski demokrati so nadalje zahtevali, da se zviša eksistenčni minimum od 3500 na 10.00« P- Žal c1a niso P°~ •polnoma uspeli, vendar je skromno zvi-: sanje na 5000 D vsaj mal uspeh.
Naše hišne posestnike ha razveselilo dejstvo, da se je na zahtevo demokratov sprejela v finančni zakon redukcija 30-odstotnega linearnega povišanja doklad (prireza) na hišnonajemninski davek. Ta prirez se bo v bodoče pobiral samo od čistega državnega davka, ne pa tudi od onega, ki ga je poprej pobirala dežela in je s tem vsaj nekoliko olajšano pre-ikruto obdačenje hišnih posestnikov.
Za naše trgvake, obrtne in industrijske kroge je važno, da se je na zahtevo demokratov »sprejelo v finančni zakon ■ pooblastilo za ministra trgovine in in-| dustrije, glasom katerega sme z uvedbo 'spremeniti določbe starega avstrijskega i zakona o organizaciji trgovsko-obrtnih zbornic ter predpisati nov volilni red za te zbornice. S tem1 'bo ustreženo stari želji. zlasti obrtnih (krogov, ki so žo dolgo zahtevali, naj bi se za1 vsako panogo u-1 skvarilo lastno interesno zastopstvo, torej posebej za trgovino, posebej za. obrt, ;h\ posebej za industrijo, vsako s svojim posebnim1 odborom; samo o važnih skupnih vprašanjih bi razpravljal skupni ' Vrhovni odbor.
^ Revizija zakon* o taksah je bila ena Iznoed nadaljnih zahtev demokratov in nova vlada je tudi na to pristala. Slo-I venek a demokratska organizacija iz o-( beh oblagti ho sklicala posebno .večdnev-
Zastoj v delu skupščine. — Opozicija pripravlja hov« presenečenje.
B OGRAD, I. aprila. V političnih kro-j v včerajšnji soji glavnega odbora Šegih se posveča velika pozornost seji j niokratsko stranko so saniostalhi bili glavnega odbora demokratske stranke, proti izključitvi Pribičevica iz stranke, ki je trajala od K-6- do 8. ure. Razprav- j 2a nj0 pa liberalci in naprednjaki. Da-Ijalo se jo o položaju demokratske stran- i nos se je v prostorih Davidovičevega poke po izstopu Pribičevieeve skupine iz ; slanskega kluba zopet sestal glavni od-kluba. Mnogi govorniki so izražali mine-j bor in je objavil o izključitvi Pribičevi-nje in kakor se čuje, jc večina članov ča in tovarišev komunike, ki bo poslan
za to, da se Pribičevič in njegovi prijatelji izključijo iz stranke. Definitivni sklep ni bil storjen. Glavni odbor nadaljuje danes sejo. Sklicana je tudi seja poslanskega kluba g. Davidoviča. (Op. ur.: Radovedni smo le, kakšen je ta glavni odbor, ki si arogira pravico sklepati o tako dalekosežnih ukrepih. K seji niso bili klicani slovenski člani glavnega odbora. G. Davidovič igra opasno igro!)
*
BEOGRAD, 1. aprila. Danes ni delo-
strankinira organizacijam. Čuje se, da so bili navzoči vsi člani glavnega odbora (kaj .še, slovenski člani niti vabljeni niso bili! Op. ur.) in jc bil sklep soglasen. V seji je bil izvoljen tudi nov akcijski komite, katerega predsednik je Davidovič, tajnik Agatonovič, člani dr. Krst.elj, dr. Ribar, .Tojie, dr. Sečerov, dr, Markovič in dr. Timotijevič, Dr. Knin anudi in dr. Tu m en kovic imata stopiti v stik z volilei v južni Stihiji'in potoni' vstopiti v glavni odbor. Za Bosno in Dal-
vala niti skupščina niti kakšen odbor. V j mučijo bo glavni odbor določil člane po kuloarjih pa je vladalo najživahnejšel zaslišanju strankinih organizacij. Glav-
življenje. Načelniki opozicijskih strank so se posvetovali o nadaljni taktiki. — Včeraj se je govorilo, da opozicija pri-
mi odbor mora v vseh vprašanjih' postopati solidarno s predsedstvom. Kot pomožna tajnika sta prideljena Agatono-
pravlja še večje presenečenje mego jej viču posl. Angjelinovid in član de-mo-bil eksodus, vendar danes ni prišlo doj kratske akademiske omladine. Ožji akeij-nobenega novega koraka opozicije in ve-J ski komite je dobil v osebi g. Krsteljg sti o tem, se do danes niso obistinilo. 'posebnega predsednika.
Pribičevič ostane Član demokratske stranke.
Za njega je kompetenten
BEOGRAD, 1. aprila. Člani Samostal-nega demokratskega kluba izjavljajo napram' sklopu o izključitvi iz demo, kratske stranke, da sedanji glavni odbor sploh nima več mandata, ker je bil voljen samo za leto dni, dočim kongres stranke že tri leta ni bil sklican. Klub se smatra še zanaprej za del demokratske stranke. Tudi ni glavni odbor tako se-
edirio kongres stranke.
stavljen, da bi bili zastopani v njem! vsi deli države. Voljen jc od Beograjčanov in izključeni Beograjčani so odločali pri Seji. Samostalni demokratski klub se 'bo-' udeležil strankinega kongresa, ker je prepričan, da ima zn seboj večino stranko; vkljub temu da šteje samo 14 poslancev.
Pred odgodenjem skupščine.
Seja vlade.
BEOGRAD, 1. aprila. Danes popoldne »še sestane verifikacijski odbor k seji in v zvezi s tem se govori o novi seji skupščine. Vlada še ni prišla do zaključka, ali naj so spusti v borbo v skupščini in se pusti event. preglasovati ali pa naj skupščino in s teni tudi verificiranje mandatov v narodni skupščini odgodi, da
tako omogoči razpravo o tem v prihodnjem jesenskem rednem zasedanju skupščine.
BEOGRAD, 1. aprila. Daneš ob’ Kil. uri se je pričela seja min. veta, ki ob tej uri še traja. Razpravlja o političnem položaju, posebno o odgoditvi skupščine in o tekočih zadevah.
Obsodba v Hitlerjevem procesu.
Ludendorff oproščen oil
MONAKOAO, 1. aprila (Tzv.) Danes ob 10. uri predpoldne je bila izrečena obsodba v Hitlerjevem'procesu in sicer so bili obsojeni Hitler, Kohner, Kribel in’ dr. Weber zaradi veleizdaje vsak na 5 let težke ječe, na 200 zlatih mark globe, eventualno 20 dni ječe in na povračilo stroškov. Kazen težke ječo se glasi po-gojnoo na 6 mesecev, ako se z od slu že-1 njeni' te dobe r/akažejo vredne. Ludendorff, bil oproščen od obtožbe veleizdaje, mora! pa plačati državni blagajni vse stroške.1
obtožbe veleizdaje.
Obtoženci Frick, Rohm, Briickner, Wag ner in Pernett so bili obsojeni zaradi so pomoči vsak na 1 leto in' 3 mesece težke ječe in na povračilo stroškov. Tem petim obsojencem je obljubljen istotako kazenski zapor, vendar bodo »stali pod nad zorstvom policijo do 1. aprila 1928. Vsem obsojencem so urnčuna preiskovalni zapor. Zaporna odredba napram Fricku, Rohmu in Briicknerju je bila razveljavljena. Publika jc sprejela obsodbo brez posebne izjave.
no anketo, na kateri bo ugotovila vse one trdote in nesmiselnosti sedanjega taksnega zakona, ki se morajo brezpogojno odpraviti.
Uradniško vprašanje ni bilo izmed zadnjih, glede katerega se je zlasti zastavil slovenski del demokratsko stranke. Finančni minister je dal izjavo, da bo v slučaju delazmožnosti »skupščino še tekom' aprila predložil zakonski načrt glede prejemkov uradni.štva.
Na invalide demokrati niso pozabili. Ker je usoda invalidskega zakona radi
obstrukcije opozicije postala negotova je na zahtevo demokratov bilo v finaii čni zakon sprejeto pooblastilo, da sme vlada potom uredbe povišati prejemke ! invalidov.
Pazno bomo zasledovali, ali se bode vse to, kar je po zahtevi demokratov uzakonjeno, tudi izpolnilo. Brezobzirno bomo nastopili proti vsakršnemu zavlačevanju. Vlada naj se zaveda, da je sprejela obveze, ki so v interesu ljudstva in da jih mora izpolniti.
BEOGRAD, 1. aprila. Naš dunajski poslanik Mifojevic je prispel včeraj na pp-ziv zunanjega ministrstva v Beograd1,; »Politika« javlja, da je prinesel g. Miloje-vič v Beograd celo vrsto novih dokumentov o proti državnem delovanju g,. Radiča na Dunaju,
—O—
KONKORDAT Z VATIKANOM. '!
Načrt za sklep konkordata sprejet.
BEOGRAD, I. aprila. Minister za vera; dr. Jaujie jc konfet ir al včeraj popoldne* z eksperti za konkordat z Vatikanom., Seji sta prisostvovala tudi pooblaščena.1 ministra dr. Smodlaka mi dr. Rybaf. Dr<! Smodlaka je poročal o svojih nazorih vt tem vprašanju in o stališču Vatikana, kil pričakuje »skorajšnje rešitve vprašanja* Po daljši razpravi je bil načrt, kr naj slu-1 ži kot podlaga za pogajanja z Vatikanom,: sprejet. Dr. Smodlaka je povodom Svojega bivanju v Beogradu sodeloval-v Spo" razumu z zunanjim ministrstvom tudi pri' načrtu o ureditvi vprašanja zavoda Sv,,-Jeronima v Rimu. Jutri se vrne v Rim.
-O-	73!
VETdKA ZMArGA POINCAREJEVA' 4 y ZBORNICE A A Nočna seja poslanske zbornice.
PARIZ, 31. marca. (Izv.) V. zbornici- j« po prečitaujn vladine izjave zaprosil ministrski predsednik Poi-ncare zbornicam da naj spravi interpelacije o eplošniipolitiki vlade šele tedaj v pretres, ko"bostat zbornica in' senat sprejela osnutek hud-žeta za obnovo. Ta predlog je bil sprejet. Finančni minister Marehal je nato zaprosil, da se otvori de'bata»-o osnutku, kil se tiče treh ibndžetnih dvanajstink. Zbornica je sklenila v term smislu,
PARIZ, 1. aprila. Nočna »seja obeli zbornic je trajala do 'A 4. ure z jutra.j. •—» Zbornica je sprejela naknadne kredite ~v celoti z 495 proti 6« glasovom'.
—O—
KORUPCIJSKE AFERE NA ČEŠKEM.
PRAGA, 1. aprila. Večerno »Deške Slovo« izve, da jo dognano, da so nekateri uradniki poštnega ministrstva prejemali stalne plače od nekaterih zasebnih tvrdk. V bencinovi aferi so se izvršile glasom! poročil listov zadnje diil daljne aretacije. Dru.gi list poroča, da je z ozirom: na številne korupcijske afere ustanovljena medministrska preiskovalna komisija.	t
Konec stavke pri cestnih železnicah i v Angliji.
LONDON, 1. aprila. Staka nastavljen« cev pri cestnih železnicah in1 omnibusih' v Londonu je končana. Delavaci pri cestni železnici so danes zjutraj ob 2. uri! nastopili delo.
Velike povodnji na Slovaškem in Pod-karpatski Rusiji.
PRAGAG, 1. aprila. Listi poročajo a velikih povodnjih na Vzhodnem Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. Radi narasle vode je moral, biti prekinjen promet na celi vrsti železniških prog. |
BORZA	*’
CURIH, 1. aprila. (Izv.) Predborza. Pariz 31.67, Beograd 7.25, London 24.56, Praga 17.25, Milan 25, Newyork 571.75, Dunaj 0.008975.
ZAGREB. 1. aprila. Pariz 447.50-452.50, Švica 14.05—14.15, London 345.30—348.30, Dunaj 11.37—41.57, Praga 239.79—355,30,
s imi
—■ ii nimai« m ■iii<OTri'iMrn'TiiTi-i— i — ■
Politične vesti.
* Skupna seja načelstev J BS mariborske in ljubljanske oblasti se je vršila 31. marca pop. v Ljubljani pod predsedstvom dr. Žerjava in dr. Lipolda. Po izčrpnih poročilih dr. Žerjava in dr. Kramerja in po daljši debati je bilo soglasno sklenjeno, da se odobrava postopanje »Samostalnega demokratskega kluba!«-in slovenskega demokratskega poslanca Reisnerja. O razlogih sklepa izide danes komunike, ki. bo doposlan vsem1 orga-ntaaoijam JDS v Sloveniji in osrednjemu vodstvu stranke v Beogradu.
* Poročilo za razpust skupščine? G. Pasic je v seji skupščine dne 30. tm;. podal izjavo, iz katere je razvidno, da ima koalicijska vlada pooblastilo, da, razpusti parlament, ako se pokaže, da je dela-rtezmožen. Na to kaže tudi dejstvo, da je pova vlada vzela v finančni zakon pooblastilo glede zvišanja invalidnin, d asi bi bil invalidski zakon prvi, ki bi imel priti pred narodno skupščino. Da bi do-hil volilno vlado opozicijski blok, je danes bolj ko kedaj izključeno.
* .Verifikacijski odbor, ki jo pričel z razpravo o radičevskih mandatih v soboto, mora po poslovniku najkasneje do prihodnje soboto končati delo, nakar mora. skupščina v 2-1 urah razpraviti nesporne mandate, sporne pa v teku petih dni. Vlada stoji na stališču, da je treba verifikacijo izvesti.
* Demokrati in Kmetijska družba. Kakor znano, so Samostojneži popolnoma zavozili zadevo Kmetijsko družbe. Klerikalci so cd prejšnje vlade dosegli sklep, da se je občni zbor Kmetijsko družbe prepovedal. Klerikalci so izrabili ta čas in. pridobili Soflo novih klerikalnih članov in gerent družbe g. Župnek, ki gre klerikalcem v vsem na roko, jih je res tudi sprejel. Tako so imeli klerikalci easigurano večino. Kmetijska družba In naj postala filijalka klerikalne Gospodarsko Zveze. Medtem pa, ko se je g. Pucelj dal v narodni skupščini slaviti od klerikalcev kot opozicijonalni govornik proti proračunu, v tern! času so slovenski demokrati potom svojih prijateljev v Beogradu dosegli, da so se ustavile' priprave za občni. Zbor družbe pod klerikalno patronanco in da se družba obrani slovenskemu kmetu. Sprejemanje novih članov s strani g. Župnek a .je bilo namreč nepravilno. Tako so morali reševati slovenski demokrati družbo, katero si lastijo gospodje samostojneži kot,svojo domeno — pa so jo temeljito zaigrali,
* Skupščina od god mn. Seje narodne skupščine dne 31. marca se opozicijski Mok ni udeležil. Skupščina je brez debate sprejela konvencije med našo kraljevino in Avstrijo glede lastnine poslopij poslaništev bivše avstro-ogrske monarhije v Srbiji in Črni gori. Nadalje je skupščina ratificirala konvencijo med pašo kraljevino in Bolgarijo o sodni pomoči, o izročitvi 'krivcev, o pravni po-apoči pri zločinih, o brezplačni zdrav ni-
Prodana nevesta.
| „ £Po jubilejni predstavi v Mariboru.)
Na prav dostojen način Je proslavilo baše gledališče v soboto spomin stoletnice rojstva velikega češkega mojstra Smetane, katerega najpopularnejša opera se je pred 30. leti prvič izvajala na slovenskem odru v Ljubljani. Značilno je, da je z isto stopilo takratno edino slovensko gledališče v prevratno dobo 1. 1915. In ko je slovensko gledališče v Mariboru začelo proizvajati večja glasbena dela, se je tudi tukaj pojavilo stremljenje, uprizoriti »Prodano nevesto«. — Dne 28. aprila 1922 je bila prva predstava, kateri je sledilo tekom sezone 9 in v baslednji sezoni še 5 predstav. V zgodovini slovenskega odra v Mariboru zavzema tedaj »Predana nevesta« žo svojo odlično mesto. Umestno bo, če se ob tej priliki spomnimo prve zasedbe, ki je bila sledeča:
Kružina — Arhipov, Ljudmila — Šuštarjeva, Kogojeva inLubejeva; Marinka. — Mezgečeva, Šuštarjeva in Ga jeva; Miha — Easbcrger in Cepič; Kata — ‘Petkova; VaSek — .Tanko; Janko — ši-•imenc. Geiitler in Knittl; Kecal — Eum-pčl; Komedijant — Nikolič in Rasber-jger; Esmeralda — Savi nova; Indijanec ■’ —-oM&lučoekpn Kopač, Režijo je vodil v
ški pomoči, o negovanju siromašnih bolnikov itd.. Tudi je skupščina odobrila trgovinsko iii plovheno pogodbo med našo državo in Japonsko ter mednarodne poštne konvencije. S teni .ie bil dnevni red izčrpan. Skupščina je nato sklenila, da se odgodi, dokler 'ne dobi predsedni-štvo cd posameznih odsekov materljala za delo. Sestala še bo, čim bo predloženo poročilo verifikacijskega odbora.
* Demokrati dosegli odpravo krinka. Ko se .ie Pribičevi« pogajal s Pašičem za vstop v vlado, je stavil, kot eden izmed pogojev, da se odpravi kuluk. Radikalci so zahtevo sprejeli in s finančnim; zakonom, ki je bil sprejet v narod, skupščini dne 31. marca, je kuluk odpravljen. Česar klerikalci z vpitjem skozi celo leto niso mogli, to so dosegli demokrati z enim mahom.
* Zakaj ne podpirajo Nemci vlade? Nemški parlamentarni klub je dolgo časa kolebal, ali naj se priključi vladi, ali opozicijskemu' bloku. , Nemci zasledujejo v skupščini taktiko, da si na eni ali na. drugi strani, zavarujejo n a j dale-kosežnejše koncesije na političnem in na gospodarskem polju. Pri pogajanjih 7. radikali so zahtevali ustanovitev ministrstva za narodne manjSitie. Radikalci so to zahtevo odklonili z državno-pravnega stališča, dočinf je Nemcem! o-pozlcijski blok obljubil izpolniti njihovo zahtevo. Dvomimo, da bi mogla katera naša vlada ugoditi nemški zahtevi, če bi. se le količkaj ozirala na državno politiko. .Sicer pa. tudi tiste države, ki imajo znatno več narodnih manjšin, kakor jih je pri nas, nimajo in ne bodo imele posebnega ministrstva za manjšinske zadeve.
* Ruskc-rnnmnska pogajanja. Na seji rusko-rumun1, koiifcr. je izjavil pred s', ruske delegacije, da ruska sovjetska vlada ni nikdar privolila v priključitev Besarabije Romuniji in da smatra okupacijo Besarabije za. nasilno prisvojitev tujega ozemlja. Argumenti, ki jih.navaja romunska vlada, so nevzdržni. Ven-želje po miru in sporazumu s sosedi, da je voljna tudi v besarabskem vprašanju popustiti in pristati na pravilno organiziramo ljudko glasovanje. Sovjetska vlada je mnenja, da večina besarabskega prebivalstva ari zadovoljna z romunsko upravo. Ako bi bila romunska vlada trdno preverjena, da večina Besarabcev odkritosrčno želi. ostati pod Romunijo, tedaj bi bila pač sprejela predlog o plebiscitu. Ko .ie tedaj ruska vlada predlagala ina zadnji seji, da naj se besarabsko vprašanje reši potom plebiscita, je menila, da romunska delegacija ne bo mogla tak način sporazumevanja v našem spornem vprašanju odkloniti. Toda ruska, vlada se je prevarila. Romunska delegacija je odklonila glasovanje, kar po ruskem mnenju pomeni, da se vlada zaveda, da jo s priklopitvijo Besarabije dar pa je ruska vlada tako prožeta od storila nasilje nad besarabskim prebivalstvom. Zaradi tega smatra sovjetska vlada za svojo dolžnost, da najodločneje
prvi sezoni Rum pel, v drugi Easbcrger, muzikalni del pa v obeh sezonah Pleoi-ty. Zasedba jo torej sedaj v glavnih vlogah docela druga in delo je povsem na novo naštudirano. Težkoča, ki se je pojavila z nadomestitvijo obolelega g. o-pernega ravnatelja Mitroviča, se je bila v zadn jem' hipu premagala na ta način, da je prevzel muzikalno vodstvo g. vojaški kapelnik Herzog. Ni bila. baš lahka naloga, a ker je delo g. Mitrovič z njemu lastno spretnostjo in vestnostjo naštudiral, je tudi to bilo mogoče.
Potek predstave je bil v celoti prav zadovoljiv in živahen, zato pa nekatera manjša nesoglasja med odrom in orkestrom radi prezremo, kajti imela so svoj iz.vor v omenjenem vzroku in se jim »ip Lilo težko izogniti. Overturo bi si bili želeli v malce manjši brzini; pozavne in timpnni pa so bili vsekakor preglasni v razmerju z ostalim orkestralnim aparatom.
Marinka (gč. Vladimir o v a) je bila nežnočutuo, pri teni pa tudi temperamentno kmetsko dekle. Izredno razveseljiva prikazen. Igrala je z cčividno naslado. naravno in njen glas je prišel do prav lepe veljave. Janko (g. Skrivali i (i) pa, bi se bil pri tako brhki Marinki lahko razvijal v večji meri na dramatiko .stran;'je preveč šablonski v svoji igri ijo; skoraj v, vseh vlogah enak. V,
1 protestira zoper nasilno aneksijo. — Na deklaracijo predsednika ruskega, zastopstva Krestinskega je odvrnil načelnik romunske delegacijo minister Langanascanu med drugim sledeče: Ifrt-mu,nska vlada je odkritosrčna v svoji težnji, da. pripravi prijateljske odnošajc med obema državama. To je dokažala že s tem, da je dosledno odklanjala vsako vmešavanje v notranje ruske zadeve. Ko pa je stopila v pogajanja s sovjetsko vlado, je izrecno povdariln, da so prijateljski odnošaji nemogoči, ,'e obe vladi ne priznate sedanjih mej. Kar se tiče rusko-romnnske meje, je izključeno, da je ruska vlada ne bi poznala, ker sta se obe vladi že ponovno pogajali o njih.
* Kaj zahtevamo od nove vlade. »Slov. Narod« prinaša umesten članek, iz katerega povzamemo: Po enoletni ponesrečeni radikalni upravi in večletni abstinenci naših poslancev imamo danes osrednjo vlado na svoji strani in čaš je prišel, da sc zavzamemo za naše današnje interese. V prvi vrsti pričakujemo od novo vlade, da v najkrajšem1 času reformira in izpolni uradniški zakon, tam kjer se je že izkazalo, da so take reforme nujno potrebne. Slovensko uradni-štvo je bilo pošteno in je vsled tega občutilo krivice vlade mnogo hujše nego uradništvo ostalih pokrajin. Zlasti ne sme pozabiti vlada na upokojeno uradništvo, ki je vsled nezadostnih prejemkov zašlo v neznosno bedo. Tu je treba takojšnje reforme. Nadalje je sveta dolžnost vlade, da reši invalidni problem, ki so vleče že v šesto leto povojne dobe. Invalidi, ki so tvegali za naše osvobojen j e vše svoje duševne in telesne moči, pač niso zaslužili, da se z njimi tako nemarno postopa. Zato pričakujemo, da vlada ugodi vsem zahtevam invalidov in da pride invalidski zakon v takojšnjo odobritev. Vrhutega imamo Slovenci še množico gospodarskih in kulturnih vprašanj, ki jih bomo stavili centralni vladi, da jih resno upošteva. V prvi vrsti ljubljanska borza, ki bi ugodno vplivala na razvoj naše valute in ki bi vršila važno kontrolo nad tržnimi cenami na škodo zagrebških in beograjskih špekulantov. Poprej pa .še mora poštno ministrstvo dovoliti direktno telefonsko zvezo s Trstom. Da se to ni, že prej zgodilo, so krivi predvsem beograjski špe-knlantje, ki ne marnjo, da se Ljubljana razvije v moderno tržišče med Italijo in Jugoslavijo. Obilico želj in zahtev trnasta še nadalje naša industrija in trgovina, ki ju je vlada doslej temeljito zanemarjala. Ideja gospoodarsk. kongresno v Zagrebu se mora čim prej uresničiti, da sc ustvari normalna zveza med gospodarstvom in centralno vlado v korist interesom države in gospodarstva. Tudi na kulturnem polju imamo precej zanemarjena vprašanja. Učiteljstvo, ki je prvo poklicano, da izvede moderno misel na. jugoslovenskih tleh. že lahko zahteva učiteljsko akademijo ali fakulteto. Univerzi v Ljubljani je treba dati potrebne kredite za njen uspešen razvoj.
pevskem oziru pa je osobito v duetu z Marinko dosegel lep umetniški učinek. G. Urvalek (kot Vašek) je dokazal vsebinsko umevanje svoje vloge. V maski dobro pogoden, je predstavil naravno in nepretirn.no duševno omejenega, mladeniča, z vsemi značilnimi svojstvi. Kecal (g. K riž a j iz Zagreba) je bil skoz, in skoz prvovrstna in originalna kreacija, ki je močno uplivnln na druge soigralce in s teni. na potek cele predstave. Vsakdo je čutil, dn ima pred seboj najresnejšega umetnika, ki predstavlja
v svojem! nastopanju tudi osebnost. V maski izrazit, v igri briljanten iti neumoren, je tudi glede besedne kulture lahko vzor drugim. Obe kmetski dvojici, Krivdna - Ljudmila (ff. Govorov 5* S& Kogejev a) ter Miha - Kata (g. Štagljar in gč. Petkova) sta bili dobri in sta kazali dovolj pevskega in igralskega umevanja dotičnih vlog. V splošnem zaslužijo hnsamlbl-točke priznanje in težavni sekstet v 3. dejanju daje že sani za-so nemalo kočljivo nalogo. K homogenemu, enodušnemu izvajanju te težke partije je pač treba tudi enako vrednega glasovnega, materija la, ki se ta.korokoč barvno zlije v ubrano celoto. Zbor je pel sveže, kazal je precejšnjo gibčnost in treba bo le še, da se vsak poedini član zbora tudi venomer udejstvuje pri dramalski akciji, PraVj
* Ali.bo Češkoslovaška priznale sov* jotsko Rusijo? V praškem parlamentarnem odboru za. .zunan jo politiko se je te dni razpravljalo tudi o priznanju sovjetske vlade de iurc. Večina, je bila za' priznanje, vendar pa je opozarjala na praktične težkoče. Češkoslovaška, je že sklenila z Rusijo trgovinsko pogodbo — je govoril social ii demokrat Ktivin — toeda‘v praksi se je stvar slabo obnesla, ker je trgovina z Rusijo preveč komplicirana. Poslanec narodno-deraokvatske stranke dr. Ha.in' je izjavil, da je proti .priznanju in daje treba odgoditi vsako sklepanje o tem kočljivem! vprašanju. Posl. Hrušovski pa je opozoril, da je bila v istem odboru že .sprejeta resolucija, ki se izreka za priznanje, vendar pa! le tedaj, ko so bodo tudi zapadne velesile odločile za ta korak, 'j ako je za sedaj še, malo verjetno, da, bi Češkoslovaška,pohitela s priznanjem sovjetske-vlade.
Odmevi naše politične krize v češkoslovaškem tisku. Zabeležili smo že. da se češkoslovaški tisk živa,lino zanima; za naj novejše politične dogodke v Jugoslaviji. Večina češkoslovaških listov izraža željo, dn. bi prišlo do končnega-sporazuma, med tremi vejami troimene-ga. jugoslov. naroda. češkoslovaški tisk veruje, dn bo do tega prišlo prejalislej.
Narodni Osvobozeni«, glasilo naprednih skupin neodvisnih češkoslov. legi.joua.r-jev, je mnenja, dn bi sc imel Davidovi« boriti z ogromnimi težkočnrai, ako bi bil: on prevzel vlado. V samem' srcu opozicije bi se pojavljala težka kriza, hkrati' pa bi moral Davidovic biti kos ostri poziciji izredno žilavih, »močnih in homogen ih radikalov. »Venkov« trdi, da je Pasic uprav zraščen z idejo disciplinirane in centralistično urejene Jugoslavije. Uspeh opozicije zavist od iskrenosti in serioznosti njenih voditeljev, predvsem) Radiča. Njegovo dunajske izjave pa no potrjujejo, da bi se zavedal važnosti sedanjih dogodkov. — »Lidove Lysti«. glasilo ljudske stranke, so mnenja, da-nova Pašičeva vlado, na.isj.bo tudi volilna, no. bo mogla odstraniti globokih državnih oprek. — »Cedkč Slovo« vidi v današnji politični krizi kraljevine SHS posledico zgodovinskega, razkosanja Srbov, Hrvatov in Slovencev in naravni simptom, povojnega časa. Ne dvomi pa, da se razmere od leta do leta popravljajo. Utrditev mednarodnega položaja Ju-’ goslavije jfe k temu pripomogla.
* Pred sestankom XII'. zasedanja ruske komunistične stranke. s-Ceps« poroča iz Rige: Po vesteh iz Moskve stoji premirje v ruski komunistični »stranki', pred novim! prelomom. Pričakovati ga je dne 20. maja, ko se sestane XIII. 7,bor komunistične stranke. Po Leninovi smrti so nasprotja res utihnila, toda zdaj pojavljajo znova. Zlasti naletava na-odpor finančna reforma sovjetske vlade. Znano j«, da vlada obnavlja kovani denar, to pa daje opoziciji priliko, da agitira proti nji.
posebno pohvalo pa zasluži komedija v tretjem' dejanju. Vse se je gibalo, vse je igralo; bila je pravcata komedijantska trupa s svojim' Indijancem (g. Skrbinšek) i n s svojo Esmeraldo (gč. S a-v i n o v a). G. E a s 1> e r g e r, obenem! vodja komedijantov, je tukaj spet pokazal svojo sprotno režisersko roko. Videlo se je, da je obračal pozornost vsaki' malenkosti, vsled česar se je dejanje tildi poživelo z marsikaterimi učinkujočimi domisleki. Ples jo prav okusno aranžiral g. H a r a s t o v i č, oprema jo bila si i kova ti in primerna. Orkester je bil glasbeno dobro pripravljen; pač pa, bo treba pri recitalivnili mestih decenlnej-še spremljave, da se muzikalni aparat s pevcem zveže v ubrano celoto. G. kapel- • ni,k Herzog se, je z ljubeznijo žrtvoval svoji nelahki nalogi in mu gre posebno priznanje. Predstava je dosegla, lep uspeh, kar je dokazalo burno odobravanje. često pri odprti sceni. Gledališče je bilo razprodano. Navzoči 'so bili: veliki župan g. dr. Ploj, prcgzv. knezoškof dr. Karlin, zastopnik komandanta mesta, ki je bil službeno zadržan in zastopniki vseli uradov in korporacij. Osobito casino je bila za stopa n n tukajšnja češka1 kolonija. Zastopnik črhbslovaškc "epubliko ni dospel vsled odpovedi slavnostne predstave, ki p». jo hilg y zadnjem! hipu spet preklicala,	II,	D,,
Dnevna kronika.
— DINARSKI DAN ZA WESTFAL* SKE SLOVENCE bo v Mariboru in Ljubljani dne 5. aprila, drugod Po Sloveniji pa v nedeljo 6. aprila. Akcijski otlbor za pomoč '»vestfalskim Slovencem poziva Slovenc«, naj pokažejo te dni svojo ljubezen do trpečih rojakov, katerih je nad 40.000 brezposelnih in v veliki bedi.
— Nova bolnica v Zagrebu. Merkur društvo zagrebških trgovcev, še bavi resno z načrtom, da sezida za svojo člane društveno bolnišnico. Ustanovil se je fond, v 'katerega bodo trgovci plačevali svoje deleže. Vsak delež »naša 300 Din in se ga lahko plača v 12 obrokih po 23 din.
— Sanje preprečile 'nesrečo. V Dubrovniku se je pred par dnevi sanjalo taanoš njemu tramvajskemu sprevodniku M. B., da. se je pripetila pri vožnji nesreča. Ko se je prebudil, je takoj skočil iz postelje ter bežal na ono mesto, kjer je v sanjah videl nesrečo. Res je našel na tračnicah pritrjen kos železa, ki bi bil ibrezdvomno povzročil nesrečo. Odstranil jr železo tet nemudoma prijavil stvar policijski je nvedla. zasledovanje neznanih" zlikovcev.
■— D’ Annnnzio se ženi? Tz Rima poročajo, da se namerava D’ Annur.zio poročiti z neko zelo bogato damo iz rimskih aristokratskih krogov, ter da je misel na samostan že popolnoma opustil...
— Obravnava proti 'slavonskemu razbojniki: Carugl prične dne 1. maja in bo trajala več tednov.
— Nenavadna razširjenost spolnih bolezni v Romuniji. Romunski zdrav stveni odsek je ugotovil, da so se v o-nem delu Sedmograške, kjer je med vojno Ibivalo mnogo vojakov, silno razširile spolne bolezni, zlasti sifilis. V nekaterih okrajih so okužene cele vasi in duševne bolezni so tanV popolnoma vsakdanji pojav. Zdravniki so ugotovili, da je večina duševnih bolezni posledica zanemarjenih spolnih bolezni. Vse blaznico so že prenapolnjene. Vlada je odredila, da se mora vse prebivalstvo dati zdravniško preiskati. Okužene vasi bodo pod stalnim' nadzorstvom1 zdravniških komisij, ki bodo imeli s seboj vojaške straže, ker je zelo verjetno, da se bodo sifilitiki upirali zdravniškim odredbam.
— Gospode, ki so v teku petih let ab-solvirali državno dvoragredno trgovsko šolo v Celju, prosimo, da. nam javijo svoje natančne naslove. Dopise je nasloviti: 'Absolventi drž. dvorazr. trg. šole v Celju.
— Nenavadna stavka. V, Parizu Je izbruhnila te dni nenavadna stavka. Radi prenizkih plač so stavkali vsi pariški grobarji in ogledniki mrličev. Seveda so bila takoj uvedena pogajanja ter stavka v dveh dneh končana.
— Neobičajna poroka muslimana s katoličanko. Bakarski mestni župnik je te dni vtkatoliški župni cerkvi poročil ženina muslimanske veroizpovedi z nevesto, katoličanko. To .ie zelo redek slučaj, ker je treba za nupturijenla muslimanske vere dispenze od papeža, ki se da le pod težkimi pogoji izprositi.
— Srečni .Tngosloovani. V naši državi je glasom statističnih podatkov 394.000 gostiln in kavarn. Torej pride na vsakih 60 ljudi er.a gostilna in kavarna. Pa se še pritožujemo, da se nam slabo godi!... V minulem letu se je spilo v naši državi 2(14 milijonov litrov vina, .'112 milijonov 1 piva in 66 milijonov litrov žganja, v .skupni vrednosti 30 milijard in 400 milijonov dinarjev.
— Novi most med Petrovardinom iri Novim Sadom bo pooetkomi meseca maja. izročen javnemu prometu. Gradbena dela se bližajo h koncu in vrše so že Priprave za slovesno otvoritev.
lol!g5®©3®j©]©)*|Slgjg)0)(g)S}f51
Ljudska knjižnica
Narodni dom, I. nadstr.
Posluje oh nedeljah od V210.—yall. ure in ob četrtkih od f8.—ys20. ure
vladin. oddelek ob sobotah od 18,—19. ure
O^aaDOOOaODD O O Gmnnnnnnngr,
Mariborske vesti.
Maiibor, 1. aprila 1924.
m Imenovanje učiteljic. Za učiteljice ženskih ročnih) del na ljudskih in meščanskih šolali v Mariboru so imenovane Ivana Brus, Ema Kranjc in Beata Sedevčič.
m! Premestitev. Premeščen je pisar ML. razreda oblastne inšpekcije dela g. Novica Pejanovič iz Maribora v Osijek.
m Stalno upokojen je glasom Uradu lista g. Ivan Košan, profesor na državni gimnaziji v Mariboru.
ni' Program proslave 100 letnice roj stva Branka Radičeviča. V soboto dne 3. aprila oob 20. uri se vrši v. veliki dvorani Narodnega doma proslava lOOletni ce rojstva odličnega srbskega pesnika Branka Radičeviča, ki jo priredita Slov, Čitalnica in Sokolsko društvo v Mar.boru. Spomin Branka Radičeviča bodo pro slavili v vseh mestih naše domovine, zato je hvalevredno, da sta Sokol in Čitalnica dali svoji skupni družabni prireditvi obeležje Brankovega jubileja. Spored proslave: 3. A. Titel: Uvertura iz Slovanskih melodij. — 2. Branko Radičevič in njegova, doba. Predava Božidar Borko. 3. Branko Radičevič: Iz djačkog rastahika. Rčoitira g. Momčilo Jovanovič, stud. phil. 4. Čajkovski, Romanca, 5, Mozart: d-dur Men net, fi. Branko Radičevič, «Vragolije» in —?— recitira gosp Dušan Karadžič, adv. kandidat; I. Smetana: Uvertura iz opere »Hubička«, S. Smetana: Koračnica iz »Prodane nevc ste«. 9. Branko Radičevič: Kad mlidija umreti. Recitira g. Vidam Petrovič, stiu teh n. 10. Gounod: »Faust ■, salonski valček. Glasbene točke izvaja, orkester So kolskega društva v Mariboru. Po končani proslavi bo prosta zabava s plesom. Vstopnina za osebo 10 Din., za dijake in vojake 5 Din.
m O Wils©nn je predaval včeraj v Ljudski univerzi« g. B. Borko. Predstavljal nam ga je v jedrnatem slogu kot representanta novega pokoljenja držav nikov, ki so se stresli starega makijave-lizma in oboroževanja surove si.lo in ki hočejo izsušeno državno telo zn.padnih narodov oplodili z ideali, ki so sc rodili v dušah naših najplemenitejših. On je sicer podlegel pod pezo starega materija-lističnega sveta — a Wilsonove zahteve mednarodne pravičnosti, poštenosti, samoodločbe narodov bodo nepremaglijvo napredovale. Wilsonov duh bo zmagal! Predavanje j« bilo srednje dobro obiskano. —
nil Preselitev pisarne. G. dr. V. Kukovec, je dne 31. marca preselil svojo pisarno na Aleksandrovo cesto št. 19, m Dinarski dan za vestfalske Slovence se vrši v Mariboru v soboto in nedeljo, 5. in fi. tm.
m Jugoslovenska Matica uraduje vsaki torek, četrtek in soboto od 2.-3. pop. in nedeljo od 10.—Tl. ure, Sodna ul. 32.
L APRIL? —
V Grajski kleti bo izbira z dekleti.
Moški bodo volili, in po glazbi hodili.
Dekleta si jih bodo’zbirala pri' po aprila pošiljalat Skačej bo dirigiral, za ples jih animiral.
Katka vino bo nosila,
'n' suha grla opojila.
Šlnhta bo skrbel za pice, jelo, • tako. da bo vse veselo. ' m »Mariborski delavec« I. in 11. letnik kupi uredništvo »Tabora«. "Ponudbe z navedbo cene na uredništvo.
Narodno gledališke.
REPERTOIRE:
Torek, 1. aprila. »Planice pot v nebesa«. Ab K.
Sreda, 2. aprila. Zaprto.
Četrtek, 3. aprila Traviafa«. (Gostovanje ge. Debieke, članice državne dunajske opere).
Petek, 4. aprila. »Bohcme«. (Gostovanje ge. Debieke, članice državne dunajske opere).
1; -n-
Dvorna operna pevka ga- Debicka v Mariboru. Upravi narodnega gledališča se je posrečilo pridobiti za. dvovečeruo gostovanje svetovnoznano operno pevko go. ITedviko de Debioko, članico dunajske državne opere. Ga. Debicka jo nedavno z velikim uspehom absolvirala več partij v berlinski operi pod vodstvom ravnatelja Mahlerja, Pri nas nastopi odlična umetnica v četrtek 3. tm. kot Violetta v »Traviatl« in v petek, 4. tm. kot Mirni v »Bcheme«. Iver vlada za to gostovanje veliko zanimanje, svetujemo, da se vstopnice nabavijo v predprodaji pri dnevni blagajni (tel. 382).
in spori.
: Amaterfoiogra.fi! Srpako planinsko društvo priredi 20. aprila razstavo pokrajinskih slik, na kateri .mora biti zastopani p tildi naše lepo Pohorje in Kozjak. Vljudno prosimo vse Smejite!je takih plošč, da nam iste posodijo, da napravimo kopije. Ker je zadeva nujna lu se gre za objavo naših krasnih kr. jev in v splošnem’ za reklamne s vrhe, pričakujemo, da se vsi odzovejo ter pošljejo plošče do četrtka. 3. aprila, odseku amater-fotografov SP D, Maribor, Krekova ulica 5,1. nadstropje levo. Plošče se po vpo-rabi vrnejo nepoškodovane.
: Ljubljana Celovec 3:2 (t:i). V nedeljo se je vršila v Ljubljani zanimiva nogometna tekma med reprezentanco Ljubljane in Celovca. Tekma jo končala z zmago Ljubljane, vendar pa jo kritika označuje kot skoraj nezasluženo in ošteva Ljubljančane, da šobili v nepričakovano .slabi formi ju niso pokazali prave stopnje našega nogometnega športa.
skozi gostilniške, duri v sobo, kjer se je nahajalo polno .gostov. Oddal je štiri strele ter'zadel' Francu Rajterja v okolici 5. medreberja na desni strani, Fr. Marinška pod levo nosno kostjo, Štefana Pavišiča pod desnim gležnjem, Terezijo Gradišnik na desnem, kolenu, Ivano Fla-kus pa. nad gležnjem leve noge. Poškodbe so bile pri vseh težke, razu n Ivan© Flaku«, ki je zadobila samo lahko telesno poškodbo. Haložan, ki svoje dejanje prizna, se zagovarja s pijanostjo. Obsojen je Lit radi hudodelstva težke telesne poškodbo in radi prestopka po čl. 2 in 4 zakona o posesti in nošenju orožja na 18 mesecev težko ječe.
Tatinski prijatelji.
Brala Ivan in Konrad Zorčič, delavca pri Ev. Marjeti na Pesnici in posestniški sin Vincenc Ivnezar v Partinju, so se zagovarjali'pred okrožnim sodiščem radi hudodelstva tal\ inc. — Zorčičevi so usluženi pri posestniku Alnfizu Šikarjn v Močni kot Pristovniki. Vsi. trije obdolženci so splošno na slabem glasu in nevarni tujemu imetju, Konrad Zorči« in \ inconc Knezarsta osumljena, da sta v noči na. 13. oktobra 192-3 ukradla na Šikarjevemi posestvu v Močni voz sena. Ukradeno seno sta peljala dne 13. oktob. 1923 -s Sitarjevimi voli v Maribor in. ga. prodala za 2500 K. — V noči. na 20. okt. 1923 pa sla naložila brala Zorčič na posestvu svojega gospodarja voz .sena v
vrednosti
220 K.
Seno je.peljal Kr.urad
m
str
«e»* sv t'sv k csS a vy • o Telovadne ure starejših telovadicv predvojne dobe, Sokolskega društva v Mariboru so vsako sredo in petek od pol devete do 30. ure zvečer v gimnazijski telovadnici. — Zdravo!
rrjum
Or.iuria Studenci peziva svojo članstvo, da sc v mnogobrojnem številu udeleži proslave pesnika narodnega j odi n stva Branka Radičeviča, ki se vrši v soboto dne 5. tm. v Narodnem deniu. Zdravo!
Zorčič zopet s Bikarjevimi voli dne ,29, oktobra v Maribor. V bližini'Kv. Marjete je šikar slučajno srečal ZorčLča, ki mu je na vprašanje rekel, da polje seno za Vincenca Knezarja v Maribor. Ta trditev pa sc .je izkazala, kot neresnična. Obsojeni so bili radi hudodelstva tatvine in sicer Ivan Zorčič na 8, Konrad. Zorčič na (> in Vincenc .Knczar pa. na 3 mesece težke jc^e.
Še ena. o tatovih.
" 38-leti delavec Franc Borovnik v Mariboru, ki je že 2-krat radi tatvine pred-kaznovhn. je služil pri posestniku Jožefu Auguštinu v Dobrovcih, okraj Maribor, za hlapca. Due 20. avg. 1923 je n-kradel sinu svojega službodajalca Martinu Auguštinu kolo ter izginil. Ukradeno kolo je prodal Mihaelu Živku za 800 Tv. Radi nakupa sumljivega blaga,se bode Živko zagovarjal pred okrajnim1 sodiščem. Borovnik prizna tatvino: Obsojen je bil pred senatom na 10 mesecev; težke ječe.
irstvo.
Mestni kino. »TajBistveni znak«, dra-! nm v fi činih v glavni vlogi France Dhe-iia in Hermann se, predvaja v torek, sredo in četrtek.
cnixnJODDcoD o □ □mnnnnmnnn VEČER BRANKA RADIČEVIČA ho v soboto 5. aprila ▼ »NARODNEM DOMU«.
n n nmnrxirmnnr
Kultura in umetnost
. .1" ^nff' Anton ŠiNdc »Lovstvo v Sloveniji«. (15 slik). Ljubljana 1924. Izšel je ponatis zanimive razprave ing. Anton šivica o lovstvu v Sloveniji, ki jo. izšla lansko leto v »Lovcu«. Brošura obsega, 27 stiani Aclil.o osmerke in jc opremljena z lepimi ilustracijami. Spis .ie zanimiv in pregleden ter vsebuje podatke, ki ne bodo zanimali samo lovce, ampak tudi vsakega, drugega prijatelja prirode. Stane 5 Din. in se dobiva tudi v upravi »Tabora«. Priporočamo!
‘Ul
§ Prostovoljno gasilno društvo in njega rešilni oddelek priredita dne. 4. maja tl. »Florjanovo veselico«. Vsa društvu in korporacije se naprošajo, da.se na ta dan ozirajo in ne prirejajo drugih Veselic, ker se bode čisti dobiček vp o rabil kot prispevek za nabavo že skrajno potrebnega novega rešilnega automobila.
g Dobava zavil. V pisarni Stalne vojne bolnice v Ljubljani se bo vršila dne 17. aprila t 1. druga ofertalna licitacija za dobavo živil itd. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
g Bebava jekla. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na drn 14. aprila 1924 za dobavo 6.199 kg tigel-jekla. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem! odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti Velesejma) vsak delavni dan od 39. do 32. ure.
g Dobava tekstilnega materiala. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na dah 35. aprila 3924 za dobavo večje množine tek-
stilnega materi jala.
ogoji
nahajajo
»Jf <w
5#> ‘SavuSia
Uboj v Kamnici.
Dne 27. jan. se je vršila v gostilni Marije Šeraik v Kamnici pri Mariboru veselica požarne brambe. Veselico je poselil tudi 49-letni delavec Matija Haložan v Mariboru v spremstvu • svojega tovariša Štefana Štrausa. Slednji se jo začel brez vsakega povoda prepirali v gostilni z Antonn.ni' Gozdnikom'. Zet gostilničarke Štefan Pavišič in nekateri gostjo so skušali Štrausa pomiriti1. Iver pa si .razgrajač ni dal ničesar reči, so ga končno vrgli iz gostilne. To pa je razburilo Haložana, ki se jo takoj za Štrausom podal na prosto. Tam'je začel iz; fcvojegu. vojaškega revolver.(a streljati *
v vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic ' v Ljubljani, Gosposvetska cesta, (no proti. Velesejma) vsak delavni dan od 10. do 12. ure.
g Oddaja izdelovanja poletnih oblek... Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dno 39. aprila tl. ofertalna licitacija glede oddaje izdelovanju .poletnih oblbk -za uslužbence. Materini in pridedatke, izvzemši sukanec, da imenovano ravnateljstvo samo. Predmetni oglas z natančnejšimi • podatki jo v pisnrnj trgovske. In obrtniške zbor ni s c« v Ljubljani interesentom na vpogled.
,g Mariborski sojem. Na svinjski sejem 2§. marca tl. so je pripeljalo 361' svinj in 3 koze:	cene so bile sledeče:
Mladi prašiči 5 -6 tednov stari komad 225—250 D. 7—9 tednov 275—309, 3—4 mesece 650-700, 5—7 ,1050—3399. 8—10-meS.
P "15— ITufl, 3 lelo 1750—3875, 1 kg žive težo 17.5 29, 3 kg lintve 23.50—27,50; koze ko--13 \u ?0Q—fiofi Dilv.
mst X
*T A n O T!<
J Y Mariboru. cine 5. aprile 19??.	,,
Državna borza dala v Mariboru.
Letno poročilo za h 1923;)
Sestavil šef nrada Jože Stabej, (Dalja)
Brezposelnost j« bila flplosnb vse leto velika. Številno zaznamujeta meseca ja-mrar iai april' sicer najvišji porast, a naj-t«^eja dejanska brezposelnost se jo pri-gela ® mesecem' oktobrom, dasi tega številke ive povedo jasno, kar pride odtod, rta. se. brezposelni vsted neugodnih vre-meroMh prilik in pomaujkanrfa prostih jrtest ne prijavljajo radi. Jasnejšo sliko pregled prometa, po strokah glede na razpoložljiva mesta in delovne moči, delovnega trga Pa nam da naslednji kjer pridejo do veljave tudi posamezne strok© v poedinih razrednih skupSnah:
I. poljedelstvo in gozdarstvo. Prijavljenih je bilo več brezposelnih ko pa,
. prostih mest. Zaposlilo se je 21.23% brezposelnih, delodajalcem pa je- bilo ustreženo 24-70% naročil. Nekateri delodajalci so bili slabi plačniki, zato ni prišlo do uspešnih posredovanj. Na drugi strani pa je pri delojemalcih še vedno velika težnja, ogniti se deželi in' priti kolikor .mogoče bliže mesta ali v mesto. Opaža se to predvsem pri ženskah, kjer je težko-dobiti dekel .in služkinj za na; deželo. M-oški pa povprašujejo najraje po delu jr-tovarn iški h podjetjih.
II. rudarstvo. Zaposlilo se je 14.57% brezposelnih, delodajalcem pa je bilo ustreženo 8.47% naročil. Rudarska podjetja so bila z delavstvom vedno zadostno preskrbljena, zato kaže urad v ti stroki malo gibanja.
III. plavžarstvo. Ta industrijska panoga tudi -to leto še ni prišla v poštev.
IV. vrtnarstvo. Prijavljenih je bilo y©Č brezposelnih, ki se jih jo zaposlilo ?5!91'%, ko- pa prostih mest. Delodajalcem je bilo ustreženo 18.42% naročil.
V. kamena, prstena, gliharska in -steklarska industrija. Bilo je prijavljenih več prostih mest, ko brezposelnih, katerih sc je zaposlilo 11.11%. Delodajalcem! je bilo ustreženo komaj 6.98% naročil, ker za; večino panog te industri je pri nas še hi dovolj specialno izvežbanih delavčev. Bolj razvita je le lončarska in opekarn iška obrt
VI. kovinarstvo. Prijavljenih je bilo ■veliko več brezposelnih ko pa prostih mest. Zaposlilo pa se je le 20.48% brezposelnih, dočim je bilo ustreženo delodajalcem' 432)0% naročil. Stalno so bili
brezposelni kovači, stavbeni ključavničarji, železostrugarji, V metalurgiji pa še nedostaje domačih strokovnih moči.
VII. industrija za stroje, instrumente, aparate in prometna sredstva. Prijavljenih je bilo skoro % ananj prostih •unest ko pa brezposelnih, katerih se je zaposlilo sanio 19.19%, a delodajalcem je bilo- u-streženo 75.25% naročil. Na.jvcčje število brezposelnih odpade na ključavničarje, monterje in mehanike.
VIII. lesna i« rezjbarska industrija. Prijavljenih je bilo polovico več brezposelnih ko pa. je bilo prostih mest. Zaposlilo se je 25.57% brezposelnih, delodajalcem pa ugodilo 47.27% naročil.
IX. industrija za kavčuk, gutapftrčo in celuloid. V panogah te industrije ne zaznamuje delovni trg nobenega gibanja.
X. industrijsko obdelovanje usnja, kož, ščetin, las, perja in podobnih snovi.
Zaposlilo se je 16.67% brezposelnih, delodajalcem pa je bilo ustreženo 42.42% naročil. Največ brezposelnih je bilo sedlarjev in usnjarskih delavcev.
XI. tekstilna industrija. Gre večinoma za mehanične tkalnice in apreture. Brezposelnih se je zaposlilo 63.20%, delodajalcem! pa- je bilo ustreženo čelo 84.27% naročil. Strokovnih domačih delavcev za tekstilno industrijo še nedo-! staje.
NIT. tapetarsfvo. Delovni trg zazna-: muje le neznatno gibanje v ti panogi. — Zaposlilo se je 8.33% prijavljenih brezposelnih, delodajalcem' pa je bilo ustreženo 50% naročil.	(Dalje	prih.)
Zanimivosti.
stanca so odločila, da jc sumnja zakonoloma popolnoma neosnovana. S tem je bila dokazana legitimnost otroka. Nasprotno pa je sodišče dokazalo, da je zakonoloma kriv 'bankir sam, ker je gojil ozke stike z neko balerino. Proces) sam pa ni prinesel Stillmanii samo moralnega udarca, temveč tudi velikansko 'materi jaln o škodo, zakaj stroški so znašali okrog 300.900 dolarjev.
Konec serizacijonalncga procesa.
Po mnogih letih je naposled končan proces o očetovstvu, ki je svoje dni vzbudil toliko hrupa v družabnih krogih Newyorka. Stillomn, bivši predsednik National City banke v Newyorku, je tožil svojo ženo zaradi zakonoloma in trdil, da ni on oče deteta, ki ga je ona rodila. Sodišče kakor tudi največja in-
iala oznanila, P@SiištTO
lastnih izdelkov za spalne in jedilne sobe najceneje ▼ zalogi
Šercer in drugi Vetrinjska »1. 2.
106
Gospodična
ki je kupila knjigo ..BABILONSKA TJGANKA“, je našla sebe
v številki 420—31.	6i2
Opremno sobico z prostim
vhodom se takoj odda. v Studencih blizn koroškega kolodvora. Naslov r upravi „Ta-bora\	709
Planinski m«d zajamčeno pristen se prodaja sedaj za veli-konoč po znižani ceni ▼ trgovini pii kmetici Albini Novak, Maribor, GlavBi trg št. 18. Odda se ga nekaj tudi na debelo.	707
Mladi psi volčje pasme s»
oddajo. Slovenska ulica 10. Horvat.	708
Dežne ponjave za vozove in konje, gamaše, nahrbtnike, potne kevčeke in torbice, gonilne Jermene v vseh Širinah i. t. d. priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova c. 13, Slomškov trg 6.	346
2% odbitka dobi vsak državni in magistratni uradnik ali nameščenec, ki s« bode posluževal od 1. aprila pri speaerij-ski tvrdki A. Kvandest nasl. Anton Požar, Gosposka ul. 4. Vpisuje se vsaki dan postrežba na dom.	662 6—4
Dobro upeljana trgovina z mešanim blagom v Mariboru. Radi selitve na prodaj. Plača se samo inventar. Naslov p«ve oglasni zavod Ivo Sušnik, Maribor. 678 3—1
IMH
kaučuk pete im kaučuk podplate
nosijo otroci in odrasti!, ker so trpežni, po ceni in nošnja udobna.	705
IB
PERILO
Dokazano le, da so najboljše srajce, v največji izbiri in naj-solidnejtih cenah od Din 60 do 350 samo v novi trgovini
. leseMč 6 KB.
Maribor, Gosposka ulica 26
Moda zastopana =
128
Odvetniška
isarna
se nahaja od 1. aprila naprej v
ALEKSANDROVI CESTI št. 19
710
Zahvala.
Ob priliki zadnjega slovesa, izkazanega našemu nepozabnemu sinu in bratu
Albinu
izrekamo izkreno zahvalo v.iem znancem, prijateljem, društvom in sorodnikom, ki so s svojo tako obilno udeležba počastili spomin ranjkega.
G. prof. Ribariču pa s* zahvaljujemo še posebno za njegov nsd vse ginljiv govor, v katerem je dal g topbmi besedami duška pravim prijateljskim čustvom. MARIBOR, dne 31. marca 1924.
703	ObiteSJ	DomiceBJ.
Podpirajte Jugoslovansko Matico!
Julijan Odpadnik.
(Dalje.)	(78)
To j© strašili sodnji idan Kristusa, najveličastnejši prizor! •>- Kam obrnem oči? Kam naj pogledam! Mar tja, kjer Afrodita, boginja ljubezni, z majhnim1 sinom' Erosom' trepeče v svoji nagoti pred obličjem Križanega? Kjer Zevs s svojimi ugaslimi bliski in x ©talimi olimpskimi bogovi vred beži pred gromom Najvišjega? Radu ji e se, mučenci! Veselite se, preganjanci! Kje eo vaša sodišča, kje rimski namestniki in’ prokonzuli? Glejte, objeli so jih plameni, silnejši od ognja, ki so v njem žgali kristjane. Filozofi, ki so se ponašali z ničemurno modrostjo, bodo zardevali od' sramu pred svojimi učenci, ko M bodo pražili v peklu; nič ji mi ne bodo pomagali ne Aristotelovi silogizmi iie Platonovi dokazi. Tragiški igralci 'bodo (vpili kot še niso nikoli v nobeni Sofo-Oklovi ali Eshilovi tragediji. Plesalci bodo zaplesali na peklenskem ognju z ne-čuveno hitrostjo! — Tedaj bomo mi, neuki in’ robati ljudje zadrhteli od veselja in bomo rekli vsem močnim, razumnim ini ponosnim: glejte Ga, ki ste se Mu rogali, glejte Križanega, sinu tesarja in dninarice, glejte Ga, carja Judeje, pokritega s škrlatom in kronanega s tr-tojem! Prišel je On, ki je odpravil Soboto, Samaritan, od hudega duha obsedem! Glejte Ga, ki ste Ga privezovali k stebru, Mu pljuvali v obraz, Ga napajali' z žolčema’ In ootom! In odgovoril nam' bo jok in škripanje z zobmi, mi pa se bomo smejali in bomo svoja srca opajali z veseljem. Da, le pridi, Gospod Jezus •Kristus!
Srražilec stranišč Gluturin je padel na kolena, mežikal rz vnetimi vekami in dvdgal roke, kakor <la vidi prihajati Kri-
stusa Odrešenika. Kovač je krepko stjs-j mil pesti in zrl nepremično pred seboj,' kakor bik, ki »e pripravijo, k strašnemu skoku. Bledi dolgin tkalec je drgetal po vseh udih, se glupo smehljal in šepetal venomer: »Gospod, Gospod, usmili se! Sirovi obrazi postopačev in dninarjev so izražali zlo rado zmagoslavje slabih nad močnimi, sužnjev nad gospodo. Pocestnica Volčiča je kabala zobe im se tiho režala; v njenih pijanih in žugajočih očeh je plamtela nepogasljiva žeja po maščevanju.
Zdajci se je oglasilo žvehketanjc orožja; težak, enoličen topot kornkoč. Izza o-gla so se pojavili rimski vojaki. Bila jo nočna straža pod vodstvom iztočnega prefekta Salustija Sekundnsa. Moža, je dičila pristinorlmska uradniška glava, štirioglata, z orlovskim nosom in široko, golo lobanjo. Obraz je razodeval mir, inteligenco in dobrodušnost. Prefekt je bil oblečen v navadno senatorsko togo. Njegov nastop je bil naraven, preprost 3n pravilen' — vrlina starodavnih rimskih patrlcjjev.
Izza daljne okrogle kupole Panteona, zgrajene od Antioha Seuleka, je počasi pokuka vala velika, nvotnordeča luna: njem krvavi sij se je zlovešče odbil ob jeklene rimske ščite, čelade in oklepe.
— Razidite se, mestjanl, — je Salusti j nagovoril množico. — Božanski Avgust je prepovedal nočno.zborovanje na ulici.
Druhal je zamrmrala in vzvalovila. Paglavci so jeli žvižgati; dreni piskavi, glas je začel peti:
Ki — ki — ri — ki!	J
Gorje ubogim petelinom, gorje teletom belcem'	]
zakolje vse jih višnji car kot žrtve šemastim bogovom . • i žugaj oče je zažvenketalo orožje: nag-J lo kakor en mož so rimski vojaki izdrli,
meče iz nožnic, pripravljeni, da se vržejo na tolpo.
Stari Painba je udaril z železno ostrico svoje palice ob mramorni tlak in za-vpi I:
—■ Pozdravljena,	hrabra satanova
vojska, pozdravljen premodri rimski vojskovodja! Nemara spet hrepenite po časih, ko ste na« sežigali in hkrati učili stare filozofije, dočim smo mi molili 7,a vas. Dobro nam došli! . . .
Legijonarji so dvignili meče. Prefekt je dal z roko znamenje, da počakajo.
Spoznal je, da je množica dočiata pod starčevim vplivom.
— S čemer nam žugate, norci? — je nadaljeval Parnim, obrnivši se k Salu-stu. — Kaj ,pa nam morete? Zadostuje nam ena sama temna noč in’ dvoje, troje plmenic, pa se maščujemo nad varni. Bojite se Alemanov in Perzijcev, toda mi smo strahopetnejši od Alemanov in Perzijcev! Mi smo povsodi, tudi sredi vas; ne preštejete na«, ne polovite. Ne poznamo meja in domovine; priznavamo zgolj eno republiko in ta je vesoljna. Mi smo šele od včeraj na svetu, pa ga že napolnjujemo, že smo v vaših mestih, trdnjavah, otokih, municipijah, zborih, taboriščih, tribunih, dekurijah, dvorcih, v senatu in na Forumu — le templji šc vam preostaja jo. O. kRko lahko bi vas iztrebili, ako ne bi bili tako ponižni in usmiljeni, ako se ne bi dali ubijati, ampak bi ubijali sami. Ni liani treba ne meča ne ognja: toliko nas je, da bi bilo dovolj, če bi sc zbrali in bi odšli: tedaj bi vi propadli in mesta bi opustela. In groga bi vas prijemala pred osamljenostjo in pred molčanjem sveta; ponehalo bi življenje in smrt bi 7-avladala. Vedite: rimska država zavisi le še od naše krščanske potrpežljivosti.
A si pogledi so bili uprti na Pambo: nihče ni opazil, da se je približal v pre-
prost, ' stari filozofski plašč ogrnjeni človek, mršavih, žoltih lic, razkuštranih las in z dolgo črno brado; spremljalo ga j© nekoliko tovarišev. Neznanec je krenil 7, naglimi koraki skozi vrsto rimskih vojakov, ki so mn spoštljivo napravili pot. Pristopil je k prefektu Salustiju ia mu dejal na uho:	,
— Čemu se. obotavljaš?
— Ako še počakam, — je odvrnil Sa-lustij — se razidejo sami. Galilejci imajo takointako dovolj mučencev, ni jimi treba še novih; oni lete na smrt kakor bučele na med.
Človek v obloki filozofa je stopil pred vojake in zaukazal s trdim, grmečim' glasom, razodevajočim poveljnika, ki je vajen zaukazovati:
— Razpodite množico! Primite upornike!
Vsi so se hkrati obrnili. Oglasil se je prestrašen vzklik:
— Avgust! Avgust Julijan!
Vojščaki so z izdrtimi meči navalil!
na množico; najprej so vrgli na tla staro eunjarico. Valjala se je pod njihovimi nogami in stokala. Nekateri so se spustili v beg. Nujprej se je skril majhni Strombik. Razvil se je pretep. V zraku je frčalo kamenje. Kovač, ki je hotel obraniti Pambo, je nameril kamen v legijonnrja, ki pa jc zadel tik njega stoječo Volčiče. Žcnščc je slabotno 7-acvililo in padlo krvavo na tla; mislila jc že, da umira kot mučenka.
Nek vojak je prijel Gluturina. Toda snažilec stranišč se ni prav nič zoperstavljal — vloga od vseh čislanega preganjanca se mu je videla v primeri z njegovim vsakdanjim življenjem vredna zavidanja. Toda njegove cunj© so dajale takšen smrad, da ga je legijouar še tisti hip pjjuvaje izpustil.
(Dalje prih.)
"Lastnik in izdajatelj; Konzorcij »Tabora. — Odgovorni urednik: Radolf Ozim, — Tiska; Mariborska tifikaraa d.