,eto III» V Celju, dne 5. novembra 1908. St. 45. NARODNI LIST Glasilo narodne stranke za Štajersko. jhaja TBak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — /se pošiljat»e (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati -ia naslov: „Narodni List" w Celju. — Reklamaoije so poštnine proste. — Uredništvo: Grafita cesta štev. 1. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna čtevilka stane 10 «in. Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: ..Narodni List" v Celju. " 'j ' ' ' : •[ . - ".- : ■ ' ■ - . -..... : r.-' > . . ' ■ "... M?*«? \ K; •• ■■•■ ' " . L'-.- SFS^'r-^*-"^';-^-; ... ■ '-'>''' .J-;.. " . ■ . - ' - ' -'V'*"' . • E -"'.'^•V-V ■•- ■»'i- -V' , v. -. ■■■ "V' ..---V .. - V...... , ~ • . . , • ^'-/i mM h- ,«4. v■ föüyv; t Dr. Iuan Dečko. Jutri v petek ob 3. uri popoldne bodemo v Celju spremili k večnemu počitku na okoliško pokopališče dr. Ivana Dečka, bivšega odvetnika in deželnega poslanca. Z dr. Ivanom Dečkom pokopljemo 30 let zgodovine slovenskega naroda na Štajerskem. Nemogoče je spomin tega velikega moža v malo vrsticah primerno proslaviti, v ta namen bi morali spisati debelo knjigo. Dr. Dečko je rojak iz Središča, rojen tam 9. avg. 1859, umrl je torej 49 let star. Študiral je gimnazijo v Mariboru, pravoslovje v Gradcu. Odvetniško prakso je delal v Mariboru in Celju. Tu je otvoril samostojno pisarno 1. 1891. Dr. Dečko je bil izvanredno delaven človek. Sodeloval je povsod, vodilno mesto zavzemal pri nebrojnih narodnih podjetjih. Njegovo pero je priborilo slovenski stvari velike uspehe. Sodeloval je pri „Slov. Gospodarju", zlasti pri „Südsteierische Presse", kjer je bil nekaj časa urednik ter je pretrpel v ti ulogi mnogo preganjanja od Nemcev in vlade. Neizmerno mnogo je pisal za „Domovino" in prav mnogo za „Slov. Narod". Kot odvetnik se je odlikoval zlasti s pritožbami v političnih zadevah, zlasti šolskih in je priboril slovenskemu šolstvu zmago za zmago. Njegovi uspehi v pritožbah na upravno sodišče so bili merodajni, da so prišli okrajni zastopi v Celju in marsikje drugod v slovenske roke. Dr. Dečkova posebnost so bile tožbe na upravno sodišče za pokojnine orožnikom. Vpokojeni orožniki vseh dežel so iskali pri njem pomoči. Za marsikterega siromaka je delal cela leta zastonj, dosegel pa mnogo uspehov. Velike zasluge si je pridobil pri ustanovitvi južno-štajerske hranilnice v Celju, Zadružne zveze in zlasti stavbne zadruge „Lastni dom". Za pravice in čast Slovenstva je nastopal zmiraj odkrito in je bil dolgo vrsto let starosta celjskega „Sokola". Deloval je pri vseh gospodarskih in kulturnih napravah, kakor pri ustanovitvi Narodnega doma v Celju in v Brežicah, pri spodnje-štajerski jubilejski ustanovi, dijaškem domu, pri „Rinki", pri „Dijani". Njegova beseda na shodih je bila priprosta, pa vplivna. Ni bilo občinskih volitev v narodno nevarnih krajih, za katere bi se ne bil brigal (Teharje, Vojnik, Šliofja vas, celjska okolica). Poslancem v deželni zbor štajerski je bil dr. Dečko izvoljen že kot odvetniški kandidat leta 1890. in je bil deželni poslanec do lanskega leta, — naslednik mu je Alojzij Terglav. Zbolel je že leta 1904. in je po 4 letnem trpljenju slednjič podlegel pljučnici pretekli torek ob pol 8. uri zvečer v Gradcu. V politični zgodovini štajerskih Slovencev pomeni ime dr. Ivana Dečka ogromno mnogo. Leta 1904. je doživel ta plemeniti mož, ki je bil takrat že zelo bolan, brezmejno podle napade svojih lastnih rojakov, ki so ga v zadevi premestitve gimnazije iz Celja v Gaberje nečuveno krivično dolžili sebičnosti, ki je bila temu možu po vs m njegovem delovanju tuja. Lastni politični tovariši dr. Dečka se takrat niso zavzeli za čast odličnega narodnjaka v oni meri, kakor bi se bilo moralo zgoditi. Bodisi kakorkoli, danes stojimo štajerski Slovenci tužnega srca pred odprtim grobom enega najdelavnejših in najzaslužnejših rodoljubov. Slava njegovemu spominu! V resnem trenutku. Kakor je videti, se zbirajo nad slovensko Štajersko črni oblaki. Naša dolžnost je, nevarnost preprečiti in zato pravočasno vmes posežemo. Zadeva se tiče volilnega boja za štajerski deželni zbor. Že pred dvema mesecema sta imela državni poslanec in vodja naše klerikalne stranke dr. Korošec ter deželni poslanec dr. Jankovič v kozjanskem okraju javen shod. Na tem shodu se je g. dr. Jankovič v navzočnosti dr. Korošca in brez njegovega ugovora odločno zavzel za dogovor (kompromis) slovenskih strank za volitev v dež. zbor. Govor je vzbudil veliko pozornost, ker je dr. Jankovič, četudi odločen prvobojevnik kmečke zveze, vendar znan kot odkritosrčen mož, kteremu se rodoljubje nikdar ni odrekalo. Tem večjo pozornost je vzbudilo dejstvo, da je dr. Korošec sam v znamenje, da je s tem zadovoljen, v strankinem glasilu „Slov. Gospodarju" dr. Jankovičev govor o kompromisu obširno objavil. Kakor znano, je takrat na ta članek odgovoril naš list v imenu narodne stranke rekoč, da bi nas iz srca veselilo, če se boju Slovencev zoper Slovence moremo izogniti in tem bolj delati za narodni napredek in za obrambo pred nemškim naskokom. Vendar smo takoj pripomnili, da smo — nezaupljivi, da — se ne zanesemo! Ni pa res, da bi mi bili iz hrepenenja po poslanskih mestih vsled tega kmečko zvezo kjer-sibodi nekake milosti prosili, kakor nas v celi vrsti člankov sedaj po dogovorjenem načrtu smeši „Slovenec". Nasprotno, odlični voditelji nasprotne stranke so tudi v osebnih sicer neobveznih pogovorih storili začetek. Z ozirom na ljuti boj z Nemci, kteri se je po dogodkih v Ptuju, v Celju itd. neizmerno poostril, smo izjavili, da smo z ve- seljem pripravljeni sprejeti dogovor, po kterem bi naša stranka postavila kandidate le v nekterih okrajih, dočim bi v drugih okrajih bili voljeni kandidati kmečke zveze, v nekterih pa odlični slovenski politiki, ki se ne priznavajo niti k narodni stranki niti h kmečki zvezi. Celo podrobni pogovori so se v ti zadevi izvršili, tako da nikdo v slovenskih političnih krogih na Štajerskem ni več resno dvomil, da se pošten dogovor res doseže. Kmečka zveza je hotela o tem konečno sklepati na zaupnem shodu, ki je bil pretekli četrtek v Mariboru, narodna stranka pa je imela o tem sklepati na glavnem zboru prihodnjo nedeljo v Celju. Narodna stranka je z ozirom na gotovost tega dogovora zadnja dva meseca vse svoje moči posvetila edino gospodarstveni osamosvojitvi Slovencev od Nemcev ter namerava to delo nadaljevati z vso žilavostjo. preobrat v klerikalni stranki. Že nekaj dni pred mariborskim zaupnim shodom je poslanec Roškar gotovo vsled migljaja dr. Korošca snedel svojo prejšnjo odločno izjavo, da se hoče zavzemati za kompromis. Dr. Korošec je odredil dekanijske duhovniške konference (ne kmečke!) in ukazal na večini teh konferenc skleniti odklonitev vsakega dogovora z drugimi političnimi strujami, celo vsak dogovor s konservativci dr. Plojem, dr. Jurtelo in dr. Hrašovcem V Gradcu sta poslanca Roškar in Terglav tik pred mariborskim shodom bila naenkrat zoper — kompromis. Pretekli četrtek so se potem v Mariboru poslanec Robič, poslanec dr. Jankovič, profesor Majcen, kmet Novak iz Slov. Bistrice in starejši duhovniki odločno zavzeli za pošten dogovor kmečke zveze z drugimi strankami. Dr. Benkovič se je kakor običajno zvijal kakor jegulja, kaplan Krajnc iz Sv. Petra pri Mariboru, kaplan Žgank iz Št. Jurja ob juž. žel., kaplan Bosina in župnik Medved iz Laporja so pa strastno pobijali vsak dogovor s konservativci in z narodno stranko. Ta struja nestrpnih mladih kaplanov je seveda tudi zmagala in sp gospodje že proglasili celo kandidate za one okraje, ki tvorijo brezdvomno posestno stanje narodne stranke. (Za Šoštanj, Slovenjigradec in Marenberg baje prof. dr. Vrstovška iz Maribora.) Namesto da bi svoj namen odkrito priznali, sklenili so gospodje nasipati naši pošteni slovenski javnosti peska v oči, rekoč, pooblastimo voditelje (to je dr. Korošec) da se pogajajo z narodno stranko, če se njim (!) zdi primerno in potrebno. Najznačilnejša je pa izjava, ktero je v imenu kmečke zveze izrekel ob ti priliki vodja stranke dr. Korošec, rekoč nekako: „Mi pri vodstvu kmečke zveze lahko pokažemo, da znamo biti uljudni tudi z nasprotnikom. Vodstvo kmečke zveze se bode z narodno stranko (s konservativci sploh ne!) pogajalo, stavilo ji pa bode take pogoje da jih narodna stranka ne bode mogla sprejeti, da se bode vsled tega kompromis razbil in da se bode potem izdalo geslo, da narodna stranka ruši slogo."' Mi jamčimo za popolno resničnost tega poročila. poštena slovenska javnost pa od zadnjega četrtka, ko je dr. Korošec v krogu voditeljev svoje stranke tako govoril, mora sramu razodevati zaradi tolikšne neodkritosrčnosti gotovih slovenskih politikov. Mi se za tako uljndnost zahvaljujemo! Kaj reče k temu slovenski narod na Štajerskem ? Kaj poreče glavni zbor narodne stranke prihodnjo nedeljo? Brez dvoma je položaj zelo resen in težaven. Tudi devetindevetdeset odstotkov slovenskih kmetov, ki so pri kmečki .zvezi, hoče mir in ne ve nič o tem, kaj se v Mariboru godi. Vsi resni politiki brez razločka strank se bodo toraj morali združiti zoper ta z a v r a t n i napad, ki se hoče zoper narodno stranko uprizoriti ravno sedaj, ko se nahaja v naj-ljiltejšem boju zo-per nemški naval. Le v enem oziru še ni polne jasnosti, namreč, kje tiči vzrok za očividno naenkrant izpremenjeno stališče klerikalne stranke. Žali bog si ne moremo utajiti slutnje, da so tu vplivali na dr. Korošca v Budimpešti vladni krogi v prid spodnještajer-skim Nemcem. Poslanec Roškar, ki dobi zdaj na dan 35 K za svoje poslanstvo, je dosegel štipendijo za svojega sina v kmetijski šoli v Grotten-hofu, za sinove ubogih slovenskih kmetov, ki so sprejeti v Grotenhof le na ta način, da zunaj šole stanujejo in se sami vzdržujejo, Roškar ni dosegel tega, kar je za sebe dosegel. Poslanec kmečke zveze Pišek in Terglav sta dobila od poljedelskega ministerstva letošnje poletje po 500 K podpore, da sta napravila izlet na Nemško. Naravno je, da taki poslanci ne moiejo vladi odreči ljubeznivosti za sprejete osebne usluge. In avstrijska vlada tudi pod baronom Beckom ni pozabila na geslo „divide et impera", to je, povzročaj boj narodov in strank in lahko ti bode vladati. Zelo se bojimo, da nam je ravno tu iskati razloge za sklep zaupnikov kmečke zveze o postopanju zoper narodno stranko in konservativce dr. Jurtela. dr. Ploja, dr. Hra-šovca v korist Nemcev. Koliko narodne zgube bi štajerski Slovenci utrpeli, če bi se vladna spletka obistinila, je ne-dogledno." Zato bode treba poiskati v teh nevarnih časih z vso resnostjo nova pota in nova sredstva, da slovenski narod ne bode ogoljufan in varan. Ta naloga zadene tudi glavni zbor narodne stranke prihodnjo nedeljo. Občni zbor narodne založbe V (eljn se Vrti V nedeljo, ,8. noVembra 1908, ob 11. uri dopoldne V Jfarodnem domu V (eljn. (lane založbe poživljamo, da se mnogobrojno udeleže. filatoi zbor narodne stranite za Štajersko se Vrži V nedeljo, 8. noVembra 1908, ob 2. nri popoldne V Veliki dVorani „Narodnega doma" V (eljn. JneVni red : 1. Poročilo o delovanju stranke V pretepenem letn in določitev programa dela za bodoče leto. 2. J}e-želnozborske VolitVe in Vprašanje kompromisa. 3. Ustanovitev dneVnika. -4. Slučajnosti. - Narodnjaki! Storite sVojo strankarsko dolžnost! V nedeljo V (elje! Iz političnega sveta. Gradec, 27. okt. (Deželni zbor.) Danes se je razpravljalo o predlogih, ki so jih stavili razni poslanci (izmed Slovencev Jurtela, dr. Ploj, Robič. Roškar) za podpore vsled suše in ujm prizadetim prebivalcem. Izročili so se deželnemu odboru, ki ima v ta namen na razpolago 25.000 kron. — Dalje se je določila letna plača okrajnim živinozdravnikom na 1200 kron ter 4 petletnice (prvi dve po 200, drugi dve po 400 kron). Ustanovi se služba deželnega višjega živinozdrav-nika v Gradcu. Urede se plače oskrbnikom deželnih hiralnic in jasnih bolnišnic. Dr. Hrašovec. dr. Ploj. Rsš, Terglav in dr. predlagajo regulacijo Ložnice pri Celju, dr. Janko-vič in tov. pa kmetijski pouk v ljudskih šolah. Posi. Roš predlaga, naj se ustanovi v Trbovljah meščanska šola s slovenskim učnim in nemščino kot obveznim jezikom. Budimpešta, 29. okt. V delegaciji je kršč. soc. poslanec Axmann stavil predlog za dovoljenje naknadnega kredita v svrho izboljšanja plač in hrane moštvu armade. Ounaj, 29. okt. Načrt zakona o zavarovanju za starost in onemoglost je vlada že izdelala in sicer za zavarovanje v obeh slučajih za delavstvo ter za zavarovanje za starost pri samostojnih osebah, ki imajo do 2400 K dohodkov, podvrženih osebni dohodarini. Budimpešta, 29. okt. Ker cesar noče dati predsankcije Andrassyjevemu načtu volilne pre-osnove za ogrski državni zbor. hoče Andrassj (minister notranjih del) odstopiti. Gradec, 29. okt. (Deželni zbor.) Sklene se osrednjemu odboru kmetijske drnžbe v svrho po-vzdige domačega perotninarstva skozi 5 let od leta 1907. naprej dajati letne podpore po K 2000. — „Katoliškemu podpornemu društvu v Celju", ki vzdržuje slov. otroški vrtec in slov. dekliško ljudsko šolo v Celju, se podeli za leto 190 9. podporo v zneska K 2000. Sarajevo, 29. okt. Avstrijska armada se je popolnoma umaknila iz Sandžaka Novi Pazar ter se ntaborila v raznih krajih Bosne. Sofija, 30. okt. Z zadovoljstvom se je vzelo tukaj na znanje, da so poslaniki vseh velevlasti dobili od svojih vlad obvestila, naj v osebnem občevanju z bolgarskim carjem rabijo nagovor „Veličanstvo". To se smatra kot prvi korak k pripoznanju bolgarske neodvisnosti. Gradec, 30. okt. (Deželni zbor). Predložen je deželni proračun z i 1. 1909. Skupne potrebščine znašajo 31 mil 967.856 kron, pokritje pa 17 mil. 280.177 kron. V svrho pokritja primanjkljaja naj se dovoli I. najem primanjkljaja v znesku 796.796 K. II. za preostalih 13 mil. 690.883 kron primanjkljaja pa naj se dovoli a) 10%-na doklada na užitninski davek na vino, meso, vinski in sadni mošt, skupaj 260.000 kron; b) 50%-ua doklada na zemljiški davek na realni in idejalni hišnorazredni davek, na realni in idejalni hišnonajemninski davek, dalje doklade na nekatere davščine v Gradcu in obrtne davščine ne- katerih podjetij, skupno 7 mil. 684.984 K, dalje 56%-na doklada na splošni obrtni davek, v znesku 844.067 K z istočasnimi zaostalimi obrestmi po 20.000 kron; c) za pokritje primanjkljaja naj služi tudi deželna doklada na pivo (1 mil. 460.000 K), dalje prispevki države po 360.000 K (od direktnega osebnega davka) in 900.000 K (od davka na žganje), torej skupno 11 mil. 539.000 K; preostalih 2 mil. 151.883 se bo pokrilo iz eventualnih višjih dohodkov v posameznih točkah. — Posi. Terglav utemeljuje predlog v zadevi regulacije Ložnice pri Celju; predlog se izroči deželnokulturnemu odseku. — Predlog posi. Roškarja, Roša in tov. v zadevi uvedbe obligatnega pouka v najvažnejših kmetijskih predmetih na ljudskih šolah se izroči naučnemu odseku. — Posi. Roš utemeljuje predlog o ustanovitvi meščanske šole s slovenskim učnim jezikom v Trbovljah, posi. dr. Hrašovec pa enak predlog v zadevi ustanovitve slovenske deške meščanske šole v Št. Jurju ob j. ž. Predloga se izročita naučnemu odseku. — Pri razpravi o novih železnicah je dr. Jurtela toplo priporočal zvezo Rogatec-Krapina v interesu gospodarskih koristi prebivalcev rogaškega okraja. Celovec, 30. okt. (Koroški deželni zbor.) — Predlog, da se ustanovi za Koroško deželni kulturni svet, ki bo imel nalogo pospeševati gospodarstvo, posebej kmetijstvo na Koroškem, se sprejme. Slovenski poslanec Grafenauer pripominja, da pomeni predlog gospodarsko smrt koroških Slovencev in zahteva delitev dež. kulturnega sveta v slovenski in nemški oddelek kakor na Češkem in Moravskem. Sprejel se je kajpada tudi predlog posi. Weissa (nemški krščanski soci-jalec!), da je uradni jezik deželnega kulturnega sveta nemški. Petrograd, 30. okt. Včeraj je cht sprejel srbskega prestolonaslednika Gjorgja. Sprejem je bil prisrčen. Car je izjavil, da se sme Srbija nadjati naj izdatnejše pomoči s strani Rusije. S tem so osramočeni nemški časniški šmoki, ki so že komaj pričakovali, kako bo car srbskega kraljeviča oštel zaradi njegovih patnjo-tičnih nastopov. Praga, 30. okt. Sedaj res ne vemo. kdo je vojni minister. Schönaich ali Aehrenthal. Novi poveljnik vojaške posadke v Pragi je odklonil poslati vojaštvo na ulice, češ da ima vojaštvo drugo naloge nego varovati izzivajoče nemške burše. Vojni minister Schönaich mu jè pritrdil. A vmešal se je v stvar minister zunanjih zadev Aehrenthal ter ie dosegel, da se je vojaštvo kljub temu poslalo na ulice. Belgrad, 30. okt. Položaj postaja od dne do dne bolj kritičen. V višjih krogih so mnenja, da je vojska na Balkanu neizogibna. Jugoslovansko vprašanje stopa z vso silo v ospredje. Belgrad, 31. okt. Iz Londona je prišla brzojavka srbskega odposlanca dr. Milovanoviča, v kateri naznanja, da je imel dolg pogovor z angleškim državnim tajnikom Breyem in da je z uspehom zelo zadovoljen. Belgrad, 31. okt. Srbski polvladni list „Samouprava" se v obširnem članku ostro obrača proti avstrijskemu ministru zunajnih zadev baronu Aehrenthalu in proti dr. Šusteršiču, ki sta v delegacijah nekako z visokega govorila o Srbiji, češ naj se konsolidira od znotraj. List pravi, da Srbija ne pot.ebuje takih naukov od Avstrije, ki je sama tako slabo konsolidirana, da se morajo dogajati nečuveni dogodki kakor v Ljubljani, kjer je c. kr. vojaštvo streljalo na državljane, in kjer vlada popolna brezpravnost kakor na Hrvaškem. Petrograd, 31. okt. Danes je ruski car v drugič sprejel srbskega prestolonaslednika Gjorgja. Budimpešta, 31 okt. Danes je bila zadnja seja avstrijske delegacije. Budimpešta, 30. okt. Delegacija je razpravljala o vojnem proračunu. Delegat dr. Šusteršič je govoril o ljubljanskih dogodkih ter izjavil, da najstrožje in brezpogojno obsoja tako izgrede, naj pridejo od katerekoli strani. Potem je govoril o postopanju vojakov ter izjavil, da se mora javni red in mir za vsako ceno zdrževati, toda drugo vprašanje je, ali je bilo za zdrževanje miru in reda potrebno ljudi streljati. Govornik je nato opisal vse dogodke ter konštatiral, da so vojaki pod komando poročnika Mayerja streljali, ko so ljudje že bežali. Glavni krivec je poročnik Mayer, ki si* je pozneje izgovarjal, da je dal le avizo „Si hiessen", ne pa tudi „Feuer". Vojaki so baje s«mi začeli streljati. Govornik je konštatiral, da res ni nihče dal ukaza „Feuer" in to je ravno * tej interpelaciji tudi, da so baje šolske sestre v Celju učenkam delile plakate „Svoji k svojim"', na katerih so zaznamovane slovenske celjske tvrdke. Nam sicer o tem ni nič znanega, pa če bi tndi bilo res, še to ni nikak greh, vsaj takšen, kakor če se na nemških šolah v Celju poučuje deco naravnost v pruskem, protiavstrijskem duliu in se ji vceplja brezmejno sovraštvo do vsega slovenskega. Kričanje nemških poslancev in listov pa dokazuje, da jim gre gospodarski boj na Sp. Štajerskem do kože. Gibanje ne sme zaspati, zato, Slovenci, naprej! zelo važen dokaz za to, da ni bilo zadostnega vzroka za streljanje. Praga, I. nov. Za danes se je zopet pričakovalo velikih demonstracij ob priliki „bumla" nemških buršev. Ker je pa orožništvo zaprlo Pfi-kope, se ni vršil „bumi" in je zato vladal po mestu mir. Belgrad, 2. nov. Nemški listi prinašajo vesti 0 spremembi na srbskem prestolu, češ da se kralj Peter odpove prestolu in se preseli stalno v Pariz, prestol pa zasede princ Gjorgje. V tukajšnjih vladnih krogih se tem vestem odločno oporeka. Petrograd, 2. nov. Ruski minister zunajnih zadev Izvolski je izjavil nasproti članom dume, d a R u s i j a ne bopripoznala aneksi j® Bosne in Hercegovine. Volilne reforme za razne deželne zbore. — Minoli teden so se sklenili v treh deželah novi volilni redi za deželne zbore: na Zgornjem Avstrijskem, Solnograškem in Šle-s k e m. Na Zgornjem Avstrijskem se pomnoži število poslancev od 50 na 69 (6 kuri j: 1 virilist, 10 veleposestnikov, 19 za mesta, 3 za trgovske zbornice, 27 za kmetske občine in 14 za splošno kurijo). Uvede se proporcionalna volilna pravica za 4 mandate v splošni kuriji. — Na Solnograškem se je ustvarila splošna kurija s 6 mandati. Deželni zbor bo imel tako 39 članov (l virilist, 5 veleposestnikov, 2 iz trg. zbornice, 14 za mesta," 11 za kmečkd občine in 6 za splošno kurijo). — Na Šleske m bo odslej 55 poslancev. Voli: 9 poslancev veleposestvo, 20 mesta in trg. zbornice, 18 trgi in kmečke občine, 8 splošna kurija. Dunaj, 3. nov. Vlada je obvestila Škodovo tovarno za orožje v Plznju, da ne more trpeti, da bi tovarna prevzemala dobavo pušk in drugega orožja za Srbijo. Belgrad, 3. nov. Kraljevič Gjergje se je sinoči odpeljal iz Petrograda v domovino, a ne preko Avstrije, ampak čez Rumunsko, in sicer zato, ker ga je baje nameravala avstrijska vlada, če bi so bil vračal čez Avstrijo, zadržati na avstrijskih tleh, češ da prihaja iz s kolero okuženega mesta. Poroča se, da je imelo kraljeviča Gjorgja potovanje na ruski carski dvor popolen uspeh. Dunaj, 3, nov. Vlada predloži drž. zbornici načrt zakona proti pijančevanju. Belgrad, 3. nov. Nekaj srbskih čet je včeraj odmarširalo proti Groki ob avstrijski meji. To pa zato, da se pomiri srbsko prebivalstvo, ker se je razširila vest, da je avstro-ogrska vojska napadla Srbijo. Belgrad, 3. nov. V današnji seji bo skupščina sklepala o premestitvi prestolnice odnosno kraljevega dvora v kako mesto v notranjosti dežele (Kragujevac, Niš). Gradec, 3. nov. (Deželni zbor.) Računski zaključek za 1. 1907. izkazuje 32 mil. 047.89444 kron skupnih izdatkov in 30 mil. 962.887'23 K skupnih dohodkov, torej primanjkljaja 1 milijon 086.007.21 K. Pri razpravi o dež.Jproračunu za 1. 1908 in 1909 je soc. dem. poslanec dr. Scha-cherl ostro napadel deželni odbor, ki je izdajal denarje, ne da bi se bil sklical deželni odbor k sklepanju o proračunu. Pridružita se mu v tem oziru tudi nemški klerikalec Hagenhofer in Slovenec dr. P1 o j, ki ostro obsojata to kršenje ■stave. Točke v proračunu I. deželno zastopstvo (za 1. 1908.: 83.950 K, za 1. 1909.: 82.000 kron), II. deželna uprava (1908: 813.782 K stroškov in 73.745 K dohodkov; 1909: 874.252 K stroškov, 73.417 K dohodkov), III. policija, IV. deželna kultura (1 mil. 033.893 kron stroškov in 5.000 K dohodkov) se sprejmejo. Pri točki „dežolna uprava-1 graja posi. dr. Hrašovec dolgotrajno reševanje aktov pri deželnem odboru. Pri točki „deželna kultura" naslov „vodne stavbe" se pritoži dr. Jurtela glede nedostatkov pri reguliranju Pesnice. Pri točki „drugi izdatki .za deželno kulturo" se sprejme predlog odseka» da se postavijo potovalni učitelji Ivan Belle in Fr. Goričan v 10. plačilni ra/.red; občini Gradišče pri Lučanah se da za vodovod deželne podpore 500 kron in brezobrestno posojilo 2200 kron, občini Ljubno v Sav. dol. pa tudi za vodovod podpoie 1000 ki on in brezobrestnega posojila 5000 kron; pooblasti se obenem deželni odbor, da po nadaljrih poizvedovanjih da tej ob čini še nadaljno podporo v najvišjem znesku 2500 K in brezobr. posojila največ 3000 K. Prošnja Zadružne Zveze v Celju se izroči deželnem odboru s pooblastilom, dana podlagi izpovedb podeli podporo v najvišjem znesku 1000 K. — Vsenemški kričač Wastian govori proti podpori savinski podružnici slov. planinskega društva, češ da hoče izpodriniti nemška blagonosno delujoča planinska društva. Obdolžuje podružnico, da razbija nemške table, da si prisvojuje pota in da sploh dela „panslavistično agitacijo". (Kako bo to Linhart spet z veseljem poročal v „Štajercu"!) Odgovarja mu stvarno dr. Hrašovec, povdar-jajoč, da podružnica ni kriva, če se zgode kaka pobalinstva. Povdarja, da je podružnica dvignila neizmerno promet v Savinskih planin h. Večina deželnega z bjo r a dovoli nato savinski podružnici slov. planin s keg a, društva podpore 200 kron. — Posi. dr. Hrašovec stavi predlog za ustanovitev slovenske deške meščanske šole v Žalcu. __r_ Cenjeni odjemalci „Narodnega Lista"! *•.■... Leto se bliža h koncu, a mnogo-katepi je zanemaril svojo dolžnost v plačevanju lista popolnoma. Opozarjamo in prosimo vsakogar, naj izpolni to svojo dolžnost in vpoölje dolžno svotico. Mi moramo račune urediti, zato moramo zahtevati tudi od odjemalcev lista točnosti. — Opozarjamo pa tudi vse one, ki so sprejeli knjižici „Pavluša" in „Uvod v narodno gospodarstvo", da malenkostni svotici po 50 v in I krono nemudoma poravnajo. Upravništvo „Narodnega Lista" in „Narodna založba" v Celju. .... r . . .,. e J- Štajerske novice. Nemška mestna hranilnica ali šparkasa v Celju močno nazaduje. Iz njenih poročil posnemamo, da se je vsota vseh njenih hranilnih vlog znižala v l. 1906 za 56.918 K 85 vin., 1. 1907 pa že za 80 9.53 3 K 2 2 v. Torej je tega že skoraj 1 milijon kron. Začetkom leta 1908. je bilo pri tem nemškem zavodu torej hranilnih vlog še 11,562.307 K 99 v. Koncem meseca septembra v 1908. 1. pa je imela nemška mestna šparkasa v Celju samo še 11,007.555 K 77 vin., torej so padle njene vloge v 9 mesecih letošnjega leta zopet že za precej več kot pol milijona kron. To so podatki, ki jih šparkasa pošilja sama v svet. Razbijači šip v boju zoper priče glede svojih hudodelstev. Te dni so nemški listi pisali, da je Ivan Vrečko, ki je pričal, da sta Derganc in Mehlsack kamne metala, v preiskavi zaradi krive prisege. Res je, da je nemška maščevalnost skovala zoper Ivana Vrečka, ki je vseskozi poštenjak, celo 4 kazenske ovadbe, da bi njegovo pričevanje ne imelo vpliva. Dr. Zangger je bil svoje stvari že tako gotov, da je v tukajšnjem nemškem listu pozival priče, ki bi izkazale nedolžnost Der-ganca in Mehlsacka. Ena ovadba, podpisana od c. k. poštnega uradnika Vincenca Winklerja, obdolžuje Ivana Vrečka hudodelstva tatvine, 3 na-daljne ovadbe in sicer znanega Hrena in dr. Zanegerja pa hudodelstva krivega pričevanja. V vseh 4 zadevah se je izkazala popolna nedolžnost Ivana Vrečka. V rokah imamo dokaze o tem in sicer sklep c. kr. okrožne sodnije v Celju z dne 28. okt. 1908. opr. št. Nr VIII 777/8 in 744/8, da se kazensko postopanje zoper Ivana Vrečka v vseh zadevah ustavi. Pač je pa zoper obrekovalca Vincenca Winklerja razpisana razprava zaradi obrekovanja na prihodnjo soboto ob 10. uri. Tako Nemci znajo! Slovenski bojkot v deželnem zboru. Nemški poslanci Stallner, Wastian in drugi so čutili potrebo staviti v dež. zboru interpelacijo na na-mestuika, ali mu je znano bojkotno gibanje Slovencev proti nemškim trgovcem. Povedali so v p Zaplenjeno! Gospodje pevci ! Danes ob 2. uri popoldne se vrši pevska vaja v mali čitalniški dvorani. Vaša dolžnost je, da vsi pridete. Slovensko gledališče v Celju. Vrlim našim diletantom, ki smo jih tako dolgo pogrešali na našem odru v Celju, moramo biti za umetniški užitek minole nedelje iskreno hvaležni. Vse uloge od bogatega človekoljubnega tvorničarja Dragana pa doli do cvetličarja so bile v izbornih rokah. Posebno sta z veliko rutino igrala g. Salmič in gospa dr. Kukovčeva. Ne dopušča nam žal prostor se spuščati v oceno predstave „Svetinora hči", konštatiramo le splošno sodbo slov. občinstva, da se je izvrstno igralo in da si želimo kmalu zopet enakega užitka. Potem bodo morda tudi razni „tudi-Slovenci" opustili obiskovanje nemškega mestnega „trjatra". Glasovita slovenska ponižnost dostikrat zakrivi, da nas na merodajnih mestih ne spoštujejo in ne upoštevajo tako, kakor bi bilo treba. Markanten vzgled: Pred kratkem se je revidiral nekje na Spod. Štajerskem slov. denarni zavod. Deželna vlada je poslala tja slov. uradnika — a gospodje v zavodu so ga nemški pozdravili in govorili z njim — nemški. Da tako postopanje ljudi, ki nemški ogovarjajo prav vsakega uradnika, ne more pospeševati nastavljanja Slovencev v javnih uradih, je pač samoobsebi umevno. Pošiljajte naročilne izjave za dnevnik ! Vedno bližje prihaja čas, ko se odloči, ali obstoja možnost za izdavanje dnevnika ali ne. — Pred par dnevi smo dobili od vrlega narodnjaka iz Gradca pismo sledeče vsebine: „Prav srčno me je razveselila vest, da se namerava v Celju z novim letom 1909 ustanoviti dnevnik kot glasilo narodne stranke. Upam, da bo pisan v duhu demokratičnem. Izdavanje dnevnika bo gotovo spojeno z velikimi duševnimi in gmotnimi žrtvami, zato bi bilo želeti, da bi vsi sloji iz slovenske Štajerske ta list po močeh podpirali, pa tudi, da bi list prišel v vsak kraj celega Štajerja, kjer je kaj Slovencev. Gledati moramo, da prodre naš tisk tudi v vsak pomembnejši kraj v nemškem delu dežele, zlasti se mora čimnajbolj razširiti v Gradcu in okolici, kjer stanuje toliko Slovencev, kot nihče ne sluti. Saj je malone v vsakem pomembnejšem tukajšnjem obratu polovica Slovencev, kar Nemci sami potrjujejo." — Rojaku za iskrene besede lepo zahvalo! Stavimo ga v vzgled marsikomu v domovini, ki bi lahko, a do danes še ni poslal izjave za dnevnik. Pomagajte ustvarjati našo kulturno silo! Poživljamo rodoljube po deželi, da zahtevajo Vsaj po mestih in trgih V narodnih gostilnah in trgovinah račnnsHe listHe Ciril-jVlctodoVe družbe. Če bi se racnnsHi listKi poVsod npeljali bili bi ti donesKi družbi najizdatnejša podpora. Slovenci Spodnje Štajerske! Udeležite se mnogobrojno _ - III li i I III IH lila» Ii— ■Willi pogreba g. dr. Ivana Dečka, ki bo jutri 6. t. m. ob 3. uri «sa»— • popoldne na okoliško pokopališče v Celju. Pfeiferjeva tovarna za milo in celjski nemški milar Costa. Ceujeni čitatelji nam morajo že oprostiti, da se na eni strani s Pfeiferjevo tovarno za milo toliko pobrigamo in da se na drugi strani dotaknemo malce tudi male osebice gospoda Coste. Za Pfeiferjevo milarno se potegovati je naša narodna dolžnost, kakor je dolžnost zavednih Slovencev, da se pri nakupovanju mila samo in edino-le na to milo ozirajo. — Gospod Costa nam pa s svojimi konkurenčnimi manevri daje povoda dovolj, da si ga včasi ogledamo. Gospodu Pfeiferju se je od prijateljske strani povedal sledeči dogodek: Primaha gospod Costa na visoko c. kr. okrajno glavarstvo v Celju. Povpraša g. uradnika v obrtnem odseku, ali inu je znano, da biva v bližini Celja — v Spodnji Hudinji neki milar Ivan Pfeifer, ki si predrzne izdelovati milo in trditi, da je milo boljše kakovosti kakor je njegovo. Odgovori se mu, da takega gospoda, ki se piše Ivan Pfeifer in ki izdeluje izvrstno milo pač poznajo. Gospod Costa je bil razočaran, pa le nekaj trenutkov. Prišel je do sapice in dejal resnim obrazom, da to vendar ni mogoče, ko pa gotovo nima uradnega dovoljenja za obrt. Reklo se mu je uljudno, da ima g. Pfeifer uradno dovoljenje za milarski obrat. Tega g. Costa ni mogel pojmiti, zato je začudeno vprašal, kako da se njega ni vprašalo, predno se je g. Pfeiferju obrtni list izdal. Seveda tudi ta ukor gospodom okrajnega glavarstva ni imponiral, kajti poučili so gospoda Costo, da pri podelitvi obrtnega lista ni treba nikogar, najmanj gospoda Costo povprašati. In gospod Costa je — odšel. — Če je ta dogodek resničen — izvedli smo ga iz precej verodostojne strani — potem pač ne vemo, kaj bi o postopanju g. Coste mislili. Skoraj gotovo mu ni posebno prijetno pri srcu. ako pomisli, da bi se ob znani novodobni žilavosti Slovencev moglo gosp. Costi nekaj neprijetnega zgoditi, namreč da bi moral svoje milo — le za sebe in svojo družino delati. Nemško politično društvo v Ptuju je imelo 28. m. m. zborovanje v Ptuju. Govoril je na zborovanju tudi železniški adjunkt Sieg! in sicer proti socijalnim demokratom, ki gredo baje v Ptuju roko v roki s Slovenci. Kaj bi neki storila uprava južne železnice, če bi nastopil kak siovenski železniški uradnik na podoben način ? Pozivamo naše poslance, da s tem izzivačem vendar končno obračunajo. — Na shodu je govoril kajpada tudi bivši anarhist in slovenski (?) soci-j a 1 i s t Lienhardt, sedaj urednik ptujskega „Štajerca", v katerem farba kmete, kako dober Slovenec je. T u p a j e govorilo velikem pomenu nemško - narodnega dola. Heil, Genosse Lienhardt! Iz Hrastnika nekdo (že vemo kdo!) milo javka v nemških listih nad strašno „surovostjo" Slovencev nasproti hrastniškim Nemcem (oje!) in prosi za božjo voljo svoje nemške bratce za pomoč. Pa kaj se je zgodilo? Nič drugega, nego povedalo se je po časopisih, da je sramota in škandal, da poučujejo na slovenski dekliški šoli tri učiteljice nemškutarice, ki se nahajajo pri vsaki priliki v najslabših nemčurskih družbah. Zdaj pa pravi njihov zagovornik v nemških listih, da „niso te učiteljice nič drugega preg.ešile nego da so hčerke nemških mater (smo res radovedni!!) in da za-raditega jim ne dopušča prepričanje trobiti v panslavistični rog." To se pravi z drugimi besedami: one so in ostanejo „Nemke"! In take učiteljice naj vzgajajo našo slovensko deco? Hrast-ničani, ali boste to še dolgo trpeli, da Vas bodo te ,Jjčerke nemških mater" s svojim nastopom izzivale in sramotile ? ? ? Rezolucija v zadevi napadov na Slovence. Občinski zastop Petrovče v Savinski dolini se je našim slovenskim občinam pridružil ter sklenil primerno rezolucijo: izreka svoje globoko ogorčenje v zadevi surovih napadov na Slovence in njih imetje v Ptuju, Celju, Mariboru itd., prote-stuje zoper pasivno obnašanje policije v južno-štajerskih mestih in zoper razglašanje neresnic o navedenih dogodkih po nasprotnih listih, in obžaluje, da c. kr. državne oblasti niso dovolj skrbele za varstvo slovenskih državljanov; zahteva, naj se mestna 'policija v Celju, Ptuju in Mariboru podržavi in izreka nad padlimi slovenskimi žrtvami v Ljubljani svoje globoko sožalje ter slovenskim bratom in sestram v Ljubljani svoje iskrene simpatije. Sin deželnosodnega svetnika razbijač šip. Pod tem naslovom objavljena notica se izkazuje kot neutemeljena. Res je neka hišnica v prepiru z rodbino nekega deželnosodnega svetnika v Celju izrekla to obdolžitev zoper nekega abiturijenta. Žena je bila baje od druge strani, ki pa zdaj stvar zanika, tako podnčena. Dotična hišnica je zdaj obdolžitev obžalovala kot krivično. S tem je stvar pojasnena in nas le veseli, da se ni tako zgodilo, kako se je nam tozadevno poročalo. Gotovo je pa sodelovalo več uglednih nemških Celjanov in vendar mestni zastop do danes ni imel toliko poguma dogodke javno obžalovati in obsoditi. Da so imeli razni osumljenci v zadevi toliko opravka pri sodniji, naj se Nemci zahvalijo svojim redarjem. Če bi ti bili pravočasno hudodelstva zabranili, bi ne bilo ovadb in ne preiskav in ne gospodarstvenih posledic. Za veleizdajalce proglašajo skisani možgani vahtaričinega škribenta nas Slovence. Zakaj ? Zato, ker pravimo, da smo si Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari bratje. In zato nas hočejo stig-matizirati za veleizdajalce ljudje, ki škilijo vedno čez prusko mejo, ki se dajo v svoji lenobi podpirati od pruske marke, ki jim je Bog Bismarck?! V Celju so imenovali najbolj obiskan trg pred kolodvorom po tem največjem sovražniku Avstrije! Nad tem se škandalizirajo celo Nemci,.ki prihajajo od drugod. In taki „stebri države", ki se prav nevarno nagibljejo v Prusijo, imenujejo nas „veleizdajalce"! Otroci! Brežice. Naš okr. glavar se je kazal dozdaj še precej objektivnega, kar le pozdravljamo. Ni pa pametno, da si zaupanje kruši s tem, da hoče nekako vplivati na učiteljski stan v političnih zadevah, glede udeležbe na shodih itd. To naj lepo opusti in — dobri si bomo! Razumel? Z velikanskimi koraki „napreduje" stavba slov. kmetijske šole v Št. Jurju ob j. žel. Letos nameravajo priti malo od tal, čez zimo pa pustiti zidovje natekati. Baje bo pri tej „silni naglici" mogoče, da bo šola čez dve leti dozidana. Ej ko bi bila šola nemška! Že letos bi stala pod streho! Ali so slovenski poslanci v deželnem zboou poskusili zadevo podregati in pospešiti? — Nismo slišali! Celjski vodovod bo baje kmalu dogotovljen. saj je pa tudi že čas. Vodovod stane dozdaj že nad 800.000 kron. Kajpada bodo k temu prispevali tudi slovenski davkoplačevalci. Slovenski obrtniki so seveda od del (tako n. pr. od polaganja cevi!) izključeni. Kako vzorno so se vršila dela pri zgradbi vodovoda, kaže dejstvo, da se morajo že sedaj dan na dan izvrševati popravila. To kajpada ne stane nič?! A celjski nemški špispurgarji bodo o prvi priliki zopet pokazali svojo „neomajno" nemško zvestobo tistim, ki jih molzejo in sesajo do mozga! Pri čaši vina ali piva kajpada krepko zabavljajo na nemško „birt-šoft". Slava takim značajem! Ptujski nemškutarji in Nemci za geslo: Svoji k svojim. Ptujski mestni odbor je sklenil, da podari običajnih 100 kron podpore gimnazijskemu podpornemu društvu, toda le s pogojem, da se podpora podeli samo nemškim dijakom. — Tukaj imate spet jasen dokaz, kako delujejo celo tisti Nemci in nemškutarji po geslu:''„Svoji k svojim", ki so popolnoma odvisni od slovenske okolice. Če bi mi na podlagi tega dejstva (sklep je bil storjen pri seji dne 21. m. m. — priporočali tudi v krepki besedi prav upravičeno geslo: Svoji k svojim, bi nas g. državni pravdnik gotovo zaplenil. Mi torej tega ne storimo, ampak pravimo samo: slovenski okoličani, za naše sinove-dijake ptujski Nemci in nemškutarji nimajo podpor! Iz sodne službe. Pravni praktikant pri okr. sodišču v Celju g. dr. Fr. Kovča je imenovan za avskultanta. V Celju in okolici se je pojavila med otroci škrlatica. Do zadnjega pondeljka je bilo v celjski bolnišnici že 22 slučajev. Iz poštne službe. Poštni kontrolor je posta g. Vekoslav Bahovec, poštni nadoficijal v Mariboru. — Poštni kontrolor Ivan Conrad je premeščen na lastno prošnjo v Maribor. Iz šole. Štirirazrednici v Hrastniku se razširite v petrazrednici. Spediterka Pelle v Celju je neznansko vsiljiva. Dobro ve, da slovenske stranke ne smejo in ne marajo si po njej dati dovažati svojih reči z železnice in vendar se prav grdo vsiljuje. To si odločno prepovedujemo. Opozarjamo pa obenem načelstvo celjske postaje, da v tem oziru potrebno ukrene. Informirano je gotovo o tozadevn akciji celjskih Slovencev. Sicer bi morali drugače začeti govoriti. V posnemanje! Narodni kolek je upeljal za vse svoje dopisovanje odvetnik dr. Brenčič v Celju. Prav tako! Družba bo imela lepe dohodke. Upamo, da bodo sledili tudi drugi slovenski odvetniki v Celju in po celem Spod. Štajerskem. Nemški advokati prav pridno rabijo Siidmarkine „ Webrschatzmarke". Most čez Dravo v Mariboru. Ministerstvo za javna dela je potrdilo konečno načrt za zgradbo novega mostu čez Dravo in je naročilo namest-niji, naj takoj ukrene vse potrebno glede razpisa del. Izkopine starin v Celju. Pri polaganju cevi za vodovod so našli pred Woggovo hišo rimska marmornata tla (iz pohorskega marmorja). Zopet dve ponemčevalnici v javni upravi? Nemški listi bobnajo v svet, kako dobro sta obiskani šulferajnski šoli v Velenju in Šoštanju ter zahtevajo, ca se sprejmeta v javno upravo (dežele). Opozarjamo slovenske poslance, da nas ni volja, za raznarodovanje naše dece še plačevati zà te mučilnice nov davek! Takega nasilja ne bomo mirno trpeli! Dezertiral je dne 25. m. m. 21 letni Vinc Veronik, doma od Hoč pri Mariboru, ki je letos nastopil Vojaško službo pri 26. brambovskem polku v Mariboru. Nemško otroško oskrbovalnico, nemško sirotišnico in dam za nemške rokodelske učence bode v proslavo CÖSHFJOVG^ä JU bileja postavilo mesto Celje. Tako so sklenili dne 30. m. m. naši mestni očetje. Stroški bodo znašali 80.000 kron. Seveda bodo za te ponemčevalne zavode prispevali s svojimi davčnimi groši tudi slovenski davkoplačevalci. Res ljubeznivo! Brezobrestna posojila za štajerske vinogradnike. V svrbo obnovljenja po trtni nši uničenih vinogradov se ie dovolilo za tekoče leto od strani države in dežele sledeče svote kot brezobrestna posojila: za Celje 3800 kron, Kozje 14.900 kron, Ormož 52.900 kron. Konjice 9.700 K, Št. Lenart 15.700 kron. Sevnica 7.800 kron, Ljutomer 13.000 kron, Maribor 81.400 K, Šmarje 11.500 kron, Z g Radgona 30.900 kron, Ptuj 60.000 kron, Radgona 900 kron, Brežice 24.700 kron, Rogatec 31,300 kron, Slov. Bistrica 19.400 kron. Poživljamo poklicane činitelje, naj skrbe za to, da se bodo dajala brezobrestna posojila posameznim res potrebnim kiruìtoin-vinogradnikom, ne pa bogatim ptujskim in mariborskim meščanom. Knjjgovodstveni tečaj priredi letos zopet (ob koncu leta) celjska Zadružna zveza. „Südmarka" je najnevarnejše bojno društvo, kar jih imajo Nemci. To drnštvo dela že mnogo let na gospodarsko uničenje slovenskega naroda in čira več bo imelo sredstev, toliko laglje bo vodilo boj zoper nas. Zdaj je to drnštvo izdalo' bloke, s katerimi si pridobiva novih sredstev. Med nemškim dijaštvora na dunajskih visokih šolah se prodajajo listki teh blokov z največjo živahnostjo, a tudi meščanstvo sega pridno po njih. „20 Heller für die „Südmark" anlässlich der Laibacher Ereignisse", je tiskano na teh listkih. Kaj je naša dolžnost — je jasno. lz davčne služfce. Iz Celja je premeščen r Mnran davčni oficijal g. Ziehgrosser; davč. oficijalom je imenovan asistent g. R. "V o d 1 a k v Celju; davčni kontrolor g. Oton Štepic pride iz Vranskega v Celje, na Vransko pa g. Radojca Vivo d iz Gornjegagrada. Priloga „Narodnemu Listu" št. 45. LISTEK. Prvi krvavi krst. Na starem ljubljanskem pokopališču pri Sv. Krištofu je pozabljena gomila, kjer „križ in kamen ne stoji" — v njej počiva slovenski mu-čenik Rod è. Kolikor je znano piscu teh vrstic, je on prvi, ki je dal življenje za naše slovenstvo. Bilo je leta 1869. Na binkoštni ponedeljek se je zbralo kakih 30.000 ljudi na Vižmarjih, kjer je bil velik slovenski tabor. Peš in na vozovih je privrelo od vseh strani naše domovine toliko ljudstva skupaj, da se je bilo čuditi. Prišla je deputacija koroških Slovencev z Jezerskega; prihiteli so vrli Štajerci in neustrašeni Primorci; mno-gobrojno je bila zastopana Kranjska, zlasti Gorenjska. Dež je lil curkoma, a njegov naliv ni mogel pogasiti ognja, ki je gorel v srcih na taboru zbranih Slovencev. Navdušeno so pritrjevali govornikom, povdarjajočim, da bodi na slovenski zemlji Slovenec gospodar, in da mu idejo vse tiste pravice kakor Nemcu. Z vso silo je planila na dan tedaj slovenska narodna zavest. Ponosno smo nosili taborske svetinje na trobojnih trakovih. Po zgledu čeških to-varšev smo si omislili dijaki narodne čepice. A prišli so takoj po vižmarskem taboru hudi časi. Nemška vlada in nemčnrski mestni magistrat so nam stopali na prste, kar se je dalo. Gorje mu, kdor je zaklical „živijo" na ljubljanskih ulicah ali nosil kak narodni znak. Nemštvo je izzivalo kar naravnost in brez vseh zaprek. Takoj v nedeljo po vižmarskem taboru namreč dne 23. velikega travna 1869, so napravili ljubljanski nemški turnarji izlet na Janče in v Vevče. Svarili so jih od več strani, da naj ne hodijo na kmete, kjer je vse naperjeno zoper nemštvo; ali ti opomini jih niso odvrnili. Šli so z vojaško godbo na Jančji hrib in še tisti večer smo izvedeli v Lubljani, da je tekla slovenska kri. Prijatelj, tajnik „Slov. Matice" Fran Pod-krajšek, poroča iz svojih bogatih spominov o tem tako-le: Neko nedeljo spomladi 1. 1869. so izleteli tnrnarji na Janče, kjer so jih napadli kmečki fantje. Dolgin Dornik je nosil turnarsko zastavo. Fantje so ga napodili. Bežal je z zastavo, a v neki grapi se je prevrnil. Tedaj so ga fantje na-klestili in mu vzeli zastavo. O Dorniku se je pela potem pesem: Hali, halo. želoda veC ne bo! Dornik je en osel, ki je zastavo nosil. Na begu so se vstavili turnarji v Vevčah in tudi tamkaj izzivali. Kmetski fant, vojak na dopustu, Rodò, se je nekaj upiral patroli, češ, da on tudi ve, kaj zahteva postava, saj je korporal. Tedaj mu je nastavil orožnik bajonet na prsi in ga prebodel. Mrtveca so pripeljali na navadnem koleslju v ljubljansko mrtvašnico. Voz je spremljalo krdelo orožnikov. Ti varuhi postave so prignali četo fantov z Janč in Vevč, in nekateri izmed njih so bili kaznovani. Razburjenost v Ljubljani in okolici je bila nepopisna. Trumoma so hodili kropit R odeta. Neki kmet je v mrtvašnici, pokazavši na križanega Krista, vzkliknil vpričo ihteče množice: Kakor je Kristus nedolžno umrl, tako je tudi Rodè — oba v sovražnikovih rokah! Gospa dr. Zarnikova je t spremstvu narodnih dam prinesla k Sv. Krištofu venec s trobojnimi trakovi in z napisom: Narodnemu mučeniku! Rodetu so nameravali Slovenci napraviti velikanski pogreb, ali vlada je prepovedala. Zagrebli so Rodeta kakor psa ponoči. K Sv. Krištofu so so hodile velikanske množice, misleč, da bo pogreb, a Rodè je bil že v zemlji. Grob mu je bil pokrit z venci. Pred pokopališčem je bilo razpostavljeno vojaštvo in dva topova s topničarji. Naši ljudje so se mirno razšli. Tedaj je skrbna vlada pozvala v Ljubljano tudi hnzarje. Neki huzarski stražmešter je zahajal k Weissovim na prvo železniško čuvajnico od Ljubljane proti Zalogu, kamor sem večkrat prišel k svojemu prijatelju in sošolcu. Weissovi so bili Radgončari in so govorili med seboj nemško, a z menoj slovensko. Spominjam se, da je tisti stražar grozno zabavljal čez Slovence. „Te kranjske pse moramo poteptati — je rentačil — prvega, ki se mi postavi po robu, ustrelim kakor psa ali mu razkoljem glavo." Stražmešter je roh-»el tako seveda v nemškem jeziku, njegovi tova- riši pa so bili večinoma Madjan. Misleči, da so poälani na Nemce, so kričali prišedši v Ljubljano: „Wo Švaba?" (Kje je Nemec?) Prvi krvavi krst je prejela naša sveta slovenska stvar dne 2 3. velikega travna 1869, drugi, še groznejši krvavi krst pa se je vršil dne 2 0. kimavca 190 8. Slovenci, ali bomo zopet pozabljivi, kakor smo pozabili pokojnega Rodeta? Naši dragi mu-čeniki, ki so oblili s svojo srčno krve našo slovensko Ljubljano, naj nam ne zginejo iz spomina. Nabirajmo darove za ranjence in za spomenik mučenikoma. „Slov. Branik." Življenje slovenskega ljndstva v Slov. goricah pred 60. leti. (Knltnrno zgodovinska črtica.) Po virih in z dovoljenjem g. dr. Fr. Ilešiča priobčil Alojzij Trstenjak. V slavnostnem letu živimo. Avstrijski narodi obhajajo redek jubilej 60 letnega vladanja cesarja Franca Jožefa I. % Ne bo torej morebiti odveč, ako se ozremo nekoliko v dobo, o katerej še vejo naši starci pripovedovati prav lepe in mične dogodbice, v dobo pred 60 leti v naše slavnoznane Slovenske gorice, v leto ,krasne pomladi narodov', v leto 1848. Že od začetka leta 1858. se je pripravljal po celi Evropi več ali manj nek prevrat, ki bi naj p-ieobrazil lice vseh evropskih držav. — Po francoski revoluciji meseca februarja se je razširil nemir tudi v Avstrijo, kjer je izbruhnila 13. sušca na Dunaju revolucija, Beseda „svoboda" je kaj čudno zašumela po ušesih meščanov in kmetov. Vrelo je po vseh avstrijskih kronovinah, seveda najbolj na Ogrskem in sosednem Hrvaškem. Izjemo so delale le slovenske dežele. Preveč je bilo prešlo našemu ljudstvu v mozeg tisočletno suženstvo, ki ga je tlačilo tako, da je skoraj pozabilo da je narod, in kot tak družabno bitje ki se mora zanimati za dogodke, ki pretresajo svet. Svoboda je prišla našemu ljudstvu prehitro in nepričakovano, ker ni bilo na njo pripravljeno in zaradi tega se je zgubilo marsikaj, kar bi se morebiti dalo doseči, ko bi se zavedalo svoje moči. — Slovenske dežele so bile, kakor ječeno, jako . mirne. Nek idiličen čut narodnosti se je pojavljal med ljudstvom, ki pa je bil dalje brez pomena. Izjemo so delale le Slovenske gorice, kajti med Muro in Dravo, od Maribora do Središča, torej tisti del zelene Štajerske, torej tisti del zelene Štajerske, ki meji na HrvaŠko, kjer je bilo politično življenje prav živahno. Bilo je odmev bojnega šuma na Hrvaškem, — nekaj sličnega kakor leta 1903, ko je tudi naše ljudstvo okoli Ormoža in Središča živo čutilo s Hrvati, ki so se borili proti madžarskemu nasilstvu, proti banu Heder-vary-ju, ter se zanimalo za dogodke onstran meje. Strankarskih političnih bojev seveda takrat ni bilo. Vsi, ki so čutili narodno in se zavedali, da jim je slov. materna govorica nekaj svetega, so bili edini. Ni bilo nikakega razločka med izobraženci in kmetskim ljudstvom, vsi so bili „vsak za enega, eden za vse". Takratna duhovščina na deželi je bila središče, Kjer so se zhirali zavedni Slovenci, in se navduševali za narodno stvar. — Možje, kakor Davorin Trstenjak, tedaj kaplan v Ptuju, A. Kreft, imenovan „Vlastimil" v Radgoni, Caf v Framu, dr. Mnršec in še nekateri drugi so bili takrat vodniki ljudstva. Ljudstvo se je začelo zavedati svoje - slovenske narodnosti in se boriti za svoje pravice. Tako je bilo na deželi. Mesta in trgi, kakor Ptuj, Maribor, Ormož, Radgona in Ljutomer, so bili že takrat nemški ozir. vsaj nemško navdahnjeni. Tuje šege in tuji jeziki so tukaj gospodovali in vsled prometa in kupčije obogatelo meščanstvo je bilo močen in nevaren stražnik tuj-stvu na zemlji slovenski. Nemška nestrpnost je bila že takrat neznosna, nasprotna slovenski okolici, prezirajoč zaničevane kmete. Ne smemo se torej čuditi, ako so vihrale po teh krajih nemške zastave, ko je prišlo gibanje do vrhunca. Vrli narodnjaki Slovenskih goric, rojaki Stanka Vraza, ki je bil takrat že v Zagrebu, so pisali takrat v „Slovenijo", časnik, ki je izhajal v Ljubljani, jako navdušene članke, istotako v Gajeve „Novine" in „Slovenski Jug" v Zagrebu. Plavala jim je pred očmi „Zedinjena Slovenija", ki bi naj stopila v najožjo zvezo s Hrvatsko. Dalje sledi. Bratje Slovenci! Obmejni Slovenci Vas prosimo pomoči! Znano Vam je, s kako brutalno silo deluje ves nemški element, na čelu mu društvi „Südmark" in „Schnl-vereia" da se čim preje ponemčijo kraji ob železnici nad Mariborom. Z vso svojo močjo, z vsemi denarnimi in drugimi sredstvi, ki jih ima Siidraarka na razpolago, so se vrgli naši narodni nasprotniki na Št. Ilj, to je zadnja in obenem najvažnejša slovenska postojanka ob meji. Že več sto tisoč kron je žrtvoval nemški narod v svrho velenemških načrtov društva „Südmarke" samo za Št. Ilj. Več stotisoč kron za potujčenje slovenske zemlje, za ponemčenje slovenskega ljudstva v eni sami župniji. Preubogi smo, da bi za-mogli znasprotniki na enak način tekmovati. Edino le izobraževalno delo med ljudstvom nas še more rešiti in zagotoviti obstanek slovenskega življa v Št. Ilju. Bralno društvo v Št. Ilju, ki je poklicano da širi in pospešuje prav izobrazbo med tukajšnjim ljudstvom, je brez strehe: ne more se vsled tega gibati in razviti pravega ljudsko-izobraže-žalnega dela. Nujna potreba je, da bi društvo imelo svoj „Društveni dom", kjer bi imeli šentiljski in okoliški Slovenci, posebno mladina, svoje zavetišče, svoje zbirališče. Obračamo se torej do vseh rodoljubnih Slovencev brez razlike političnega prepričanja, do vseh denarnih zavodov, do vsega Slovenstva, naklonite nam radodarno svojo pomoč. Pomnite, da se gre za rešitev obmejnih bratov! Prosimo torej, milo prosimo, slehernega Slovenca in Slovenko: Darujte za „Druttveni dom" v Št. Ilju! Ta dom, v katerem se bomo zbirali tukajšnji Slovenci in se navduševali za nadaljno borbo, bode jasna priča slovenske požrtvovalnosti in ljubavi do hudo stiskanih obmejnih Slovencev. Še pozni rodovi Vam bodo rojaki mili se hvaležno spominjali, da ste na tak krasen način pokazali svojo pravo ljubezen do teptane domovine. Darovi še naj pošiljajo na naslov: Kmetijsko bralno društvo v Št. Ilju v Slovenskih Goricah ali pa njega blagajniku Franju Žebotu, istotam. Vsak najmanjši dar se bode hvaležno sprejel in seznam darov v štajerskih slovenskih časopisih objavil. Pripravljalni odbor za zidanje društvenega doma v Št. Ilju: predsednik: Franjo Thaler tajnik blagajnik M. Golob Franjo Žebot Gospodarski paberki. Žalostna bilanca. „Slovanska vzajemnost prihaja tudi na na-rodno-gospodarskem polju v stadij zdrave ureditve, katero pospešuje zaničevanje, ki nam gaje pretrpeti v narodnem ozira. Saj je pa tudi skrajnji čas, da se osvobodimo od vsega tujega, kar nam je prinesla naša absolutna malomarnost na na-rodno-gospodarskem polju že tako občutne zgube. Razven naših gmotnih izgub in okrepčanja naših nasprotnikov kot posledice, nastale nam vsled navedene malomarnosti, moramo ponovno nujno opozarjati, da morajo iskati cele vrste naših inteli-gentov svojo ekzistenco v tujini. Ako bi pa temeljito in povsod izvajali geslo „Svoji k svojim", kako hitro bi se mogla razviti naša trgovinska in obrtna podjetja, naši denarni in zavarovalni zavodi! Njihov vzrast bi dajal delo vedno večjemu številu domačih ljudi; to velja o vseh področjih narodno-gospodarske podjetnosti. Tudi v zavarovalni stroki ni uspeh žal nič ugodnejši. Prezreti ne smemo, da ne uporablja naše občinstvo doslej življenjskih zavarovalnic v svrho zagotovitve bodočnosti svojih rodbin v takem razmerju, kakor tujina. Očiten dokaz temu so izkazi o sprejetih zavarovalninah za 1. 1907. V tem letu so bile sprejele zavarovalnice na Nemškem zavarovalnin za M 761,826.779, medtem ko so sprejele življen-ske zavarovalnice v Avstriji samo K 240,345.975. To je tako velik razloček, da je gotovo vredno ozirati se nanj! Iz Nemčije so vdobile Inozemske zavarovalnic» M 79,697.784, a iz naše države celih K 60,785,672; to je za nas gotovo žalostno dejstvo in razmerje. Lapidami dokaz naše gospodarske neprevidnosti in narodne mlačnosti bi bili oni točno izračunani zneski, katere pošilja slovanska javnost v tujinske zavode in za katero prenaša potem različne žalitve, zasramovanja materinščine, posmehovanja itd. Saj se doslej živo spominjamo, kako surovo so sramotile v preteklih dneh praške podružnice tujih zavarovalnic našo materinščino. Kaj takega res ni mogoče opravi- citi in to tem manj, ker imamo vendar češke vzajemne zavarovalnice in ko smo ustanovili „Prvo češko", smo dobili v njej tudi češki delniški zavod (kateri ima svojo filijalko v Trstu in svoja glavna zastopstva v Ljubljani, Gorici, Celju in Celovcu). Dokler aismo imeli tega zavoda, je bilo mogoče- razumeti, da so si izbirali nekateri naši ljudje tuje zavode, ker se morda niso hoteli zavarovati pri kakem vzajemnem zavodu, sedaj pa odpade tndi ta vzrok popolnoma. Naj navedemo še en važen moment, kateri najbolj osvetljuje postopanje onih Čehov, ki si izbirajo tuje zavarovalne zavode. Omenjeni zavod sklepa zavarovanja po najugodnejših pogojih in za mnogo nižje cene nego tuji zavodi in kdor se zavaruje pri tujem zavodu, ne deluje le v oja-čenje nasprotnikov, ampak plačuje svoje zavarovanje pri njih mnogo dražje. Se-li ne kompromitiramo pri takih okoluostih v očeh široke javnosti? Na to vprašanje ni težko odgovoriti in vendar vemo, da dosežemo najboljši uspeh, če se bomo povsod držali gesla „Svoji k svojim" na narodno-gospodarskem polju sploh in kar se tiče življenskega zavarovanja še posebno. S tem bi pripomogli v to, da bi se krepko razvijala naša podjetja in bi rastla naša finančna moč tako, da bi potem lahko zmagonosno nastopali tudi v vseh drugih ozirih." Gornji članek so objavile te dui „Narodni Listy" in mi smo ga posneli, ker je za nas najbrž še večje važnosti nego za Cehe, in to še posebno po 20. septembru 1.1. Priporočamo ga našim čita-teljem v polno uvaževanje. Mednarodne razstave hmelja y Berlinu katera se je vršila od dne 11. do 18. okt. t. 1. vdeležile so se sledeče države: Avstrijsko, Belgijsko. Francosko, Nemško, Ogrsko in Rusko. Po množini pridelanega hmelja v posameznih državah in po različnosti lege in podnebja dotičnih krajev, bile so posamezne države zopet razdeljene v različna okolišča. Avstrijsko tvorilo je osem takih in sicer: I. Žatec. II. Ustje. III. Polep, IV. Dub, V. Štajersko, VI. Galicija, VII. Moravsko, in VIII. Spodnje Avstrijsko. — Južnoštajersko hmeljarsko društvo vposlalo je k razstavi od 23 hmeljarjev 34 uzorcev, od katerih je bilo 25 prip iščenih k razstavi, 9 bilo je pa zvrženih. Bouitiranje ali razredovanje hmelja vršilo se je po posameznih okoliščih na ta način, da so sodniki spoznali hmelju za različne dobre iü slabe, kakovosti določeno število „dobrih" oziroma „slabih" pik; ko-nečno se je število „slabih" pik od števila „dobrih" pik odštelo iu po visokosti ostanka vršilo se je potem odlikovanje z zlatimi, srebrnimi ali bronastimi kolajnami. Glede dobrih kakovosti oziralo se je 1. na način obiranja (število pik: za najslabši 1, za najboljši 3), 2. na sušenje (1—5), 3. na barvo iu svetlost (1—10), 3. na rast kobule, na obliko, velikost in enakoličnost iste, na kakovost rebra, na množino semen (l—15), 5. na množino lupulina (1—15) in 6. na aroma ali duh (l—15). Glede slabih kakovosti oziralo se je na sledeče: 1. na napake povzročene po plesnobi in po živalskih ali rastlinskih škodljivcih (največje število pik 15 — najmanjše 0) in 2. na drnge napake, povzročene vsled napačnega ravnanja s hmeljem n. pr. zdrobljene kobule, ožgani lupulin, duh po dimu itd. Največje število pik dobil je hmelj iiz nemškega cesarstva, namreč 60, potem avstrijski 561/2, ogrski 51, ruski 44, belgijski 37. Koliko pik je dobil francoski hmelj, ni bilo razvidno; odlikovan je bil z dvema drugima dariloma. Število pik za hmelj iz avstrijskih okoliščev razvrsti se tako-le: 1. Žatec 56 V2, 2. Južnošiajersko 54, 3. Moravsko 5l1/2, 4. Ustje 51, 5. Galicija 481/2, 6. Dub 48, 7. Vzhodno Štajersko 48, 8. Polep 46, 9. Zgornje Avstrijsko 38. Južnoštajerski hmeljski vzorci bili so tako-le razredovani: Zlato kolajno dobi gospa Fani Kukec, Žalec, za razstavljeni pozni hmelj, ki je bil tako-le bonitiran: (3+5+10+ 12+11+13) — (O+O) == 54. Srebrno kolajno dobijo g. J. Širca Žalec, za zgod. hmelj (21/2+5+9+ll+ll+l3) — (0+0) = 5lV2, g. Jos. Sirca, Žalec, za golding (3+5+10+12+10+12) — (0+1) = 51 in g. Fr. Roblek, Žalec za golding (3+5+9+11+10+12) — (0+0 = 49, g. Vincenc Janič, Celje za golding (3 + 5+ 9 + 13 + 9 + 11) — (0 + 1) = 49 in gospod Franc Oset na Vranskem za golding (21/2 + 5 + 10 + 11 + 9 + 11) — (0+0) = 48 V2. Hmelj drugih naših hmeljarjev bil je tako-le bonitiran: g. Žigan Jože, Žalec za golding 451/2 pike, g. Ocvirk Martin, Mala Pirešica za golding 44 pik, gospa Fani Kukec, Žalec za golding 43 V2 pike, g. Janič Viuc., Celje za pozni hmelj 43 pik, g. Ivan Apat, Vransko za golding 43 pik, gosp. Plaskan Anton, Braslovče, za pozni hmelj 421/2 pike, g. Fridrich, Mirasan za golding 421/2 pike, g. Rajšter Franc, Šoštanj za golding 42 pik, g. Pollack Otto, Novi klošter za golding 42 pik, g. Jeschounig J., Ar ja vas 42 pik, °g. Žigan Jože, Žalec za pozni hmelj 4l1/2 P'ke, gosp. N. Zanier, Sv. Pavel za pozni hmelj 40V2 pike, gosp. Vitez Haupt, Štrosnek za golding 40 pik, g. N. Zanier, Sv. Pavel za golding 39 pik, g. dr. Bergmann, Žalec za pozni hmelj 39 pik, g. Plaskan Anton, Braslovče za golding 38 pik ing. baron Cnobloch, Šovnek za pozni hmelj 36 pik. Vzorci drugih hmeljarjev pa so bili zavrženi. Iz navedenega je razvidno, da je spodnještajerski hmelj izmed vseh avstrijskih hmeljev na drugi stopinji. Ako torej Čehi vpijejo: „Češki hmelj je najboljši na svetu!" smemo mi raz glasiti, da je spodnještajerski hmelj drugi naj boljši hmelj na svetu. Do celega nepristranska razsodba kakovosti našega hmelja, kakor je bila določena na mednarodni razstavi v Berlinu, je za naše hmeljar stvo največjega pomena. Ta razsodba pa se že izkorišča potom velikanske reklame, katero že delamo za naše blago neposrednim potom pri pi-vovarnarjih tu- in inozemstva. Spodještajerskim nmeljarjem potemtakem še ni obupati! Anton Petriček. tajnik in blagajnik hm. dr. Novi ogrski vinski zakon odpira „apretiranju" vrata na stežaj. § 2. dovoljuje zgoščanje mošta z ukuhanjem, slajšanje mošta, razkisljevanje mošta in vina z ogljenokislim apnom, čiščenje (!) vina z želatino, mlečnim kazeinom. taninom, špansko zemljo in kealinom: uporabo žganega sladkorja pri moštu in vinu; stranjevanje barve pri moštu ali vinu s spodijem ali lesnim ogljem; osveženje z žvepleno kislino; vporabo kvasa (droži) pri moštu in vinu; nalivanje mošta in vina na druge tropine za prevretje in umirjenje(i); precejanje in pasterizacijo s kotlom in vročimi cevmi. — § 3. dovoljuje ^inotržcem pranje sodov in steklenic s 95% rafiniranim špiritom; isti špirit se sme uporabiti za „pripravo čistilnih sredstev". — § 4. pravi: Dodatek sladkorja kislemu moštu je dovoljen do 4 kg na hektoliter. Ker gotovo ne bo stal pri vsakem sodu in vsaki steklenici zaupnik ogrske vlade, ko jih bodo vinotržci prali, bo pač precej pralnega špirita ostalo v moštu oziroma vinu. Vinotržcem je torej omogočeno alko-holiziranje vina, pa tudi vse drugo spreminjevanje istega. Za vinogradnike pa veljajo strogi predpisi. Stiskanje mošta morajo javiti 25 ur poprej, o pridelanem vinu morajo voditi stroge zapiske v kolkovanih knjigah, samo da bi kaj ne „mešali". Torej zopet načelo: Male tatove vesijo, velike pa izpuščajo. __ Kdo vtika v žep velike dobičke? Praško že-lezninarsko društvo, (kateremu je ravnatelj znani Kestrauek) je imelo v minolem letu 12,892.485 K dobička, kar pomeni v delniški glavnici v znesku od 25,700.000 K — nič manj kot 50% profita. Primeijajte ta ogromni dobiček industrijalcev s klavernim dobičkom kmetov in videli bodete, kako malo so opravičene visoke carine na železo, katere je tem gospodom na ljubo dovolil parlament. Cena jajc 11a dunajskem trgu 3. novembra 1908. jajca v zabojih I-ma jajca v sodčkih II-da „ „ „ Nižje in gor.-av8trijska I-ma štajerska jajca II-da I-ma moravska „ II-da „ Šleska jajca Hrvaška „ Slavonska jajca dne à 25 k. po K 2'— k 26 „ 1' K 2.— à 261/2,- K 2 — à 29 „ K 2 — à 26 „ >1 K 2'— à 26 V2 !! 11 K 2 — à 27 ,. 271/2„ Vi K 2 — à 11 K 2'— à 28 ,. 11 K 2 — à 27 „ J? K 2 — à 27 „ 11 K 2 — Za zaboj à 1440 kom.: I-ma bačka jajca à K 110 I-ma banatska jajca à K 108 zgornjeogrska „ à K 108 I-ma sedmograška sortirana k K 109 I-ma „ nesortirana à K 107 bosanska jajca à K — I-ma bolgarska jajca à K — Il-da à K — I-ma srbska „ à K — I-ma gališka jajca sortirana à K 106 I-ma „ „ nesortirana à K — I-ma ruska „ à K — Il-da „ „ à K — I-ma srednja jajca k K 92 I-ma mala à K 82 Dopisi. Iz Šaleške doline se nam piše: „Slov. Narodu" z dne 31. okt. t. 1. sporoča nekdo iz Sp. Štajerskega, da prideta kmalu zopet dve „schul-vereinski" šoli — v Velenju in Šoštanju — v javno deželno upravo. V Šoštanju, kjer obstoji omenjena šola že več let in koder je po krivdi napačne politike tamošnjih Slovencev prišel trg v nemške roke — tam skoro gotovo ne bodo „schulverein" in njegovi pristaši dolgo vzdrževali omenjene zasebne šole, ampak jo prej ko mogoče vrinili deželni upravi. V Velenju pa stvar ne bode šla še tako hitro, kakor je to želja par tukajšnjih hajlovcev, kajti ta šola obstoja šele eno leto in še nima pravice javnosti. Ako je kak prevročekrvni „German" poročal o predobrem obiskovanju teh šulferajnskih šol pdč to ne velja za ponemčevalnico v Velenju. Lansko leto se je za otvoritev te nepotrebne ponemčevalnice z največjo agitacijo in vsemi mo- gočimi sredstvi zbobnalo — iz dveh šol. okolišev nekaj nad 50 otrok. Kako pa je stališče te šole, ki naj reši tukajšnje „Germane" njihovega pogina, kaže po enoletni praksi sledeči slučaj. Razven par priseljencev ni tu sploh nobenega pravega Nemca. Nekaj takih ima železnica, nekaj Lapp-ov rudnik in 4 — reci cele štiri rodbine so pa v trgu, katere se sme šteti med pristne Nemce. Med temi 4 rodbinami ena — povdarjam, prava nemška — že lansko leto ni hotela dati svojega otroka v ponemčevalnico, ampak ga je raje vpisala v slovensko petrazrednico. Letos pa, po enoletni praksi, je na vso „čast" in občno „veselje" tnk. hajlovcev — drug pravi Nemec — vzel svoje otroke iz šulferajnske šole in jih vpisal zopet v slov. šolo, koder se po njegovem mnenju njegovi otroci uče poleg svojega maternega jezika še slovenski, kar jim gotovo ne bo škodilo. Izmed slovenskih otrok sta se baje letos tudi že dva zopet povrnila v domačo petrazrednico. Ako premišljuje kdo navedeno in posna razmere v Šaleški dolini, mora pritrditi, da se v Velenju še ni tako kmalu bati „podeželjenja" tnk. šnlferajnske ponemčevalnice. Sv. Frančišek Ksaverij. Pomilovalni smeh mora lomiti vsakega zavednega Ksaverijanca, ko čita v „Domoljubu" lažidopis o nekaterih on-dotnih narodnih mladeničih in dekletih. Namen laži-dopisnice ali bolje rečeno laži-device je, sramotiti svoje soobčane pred svetom! Ali je pošteno od tako pobožne device, da na tako nečuven način blati poštene ljudi v ja,nem listu, hoteč jim na ugledu škodovati. Kdor pozna napadene mladeniče in dekleta, mora pač pritrditi, da ni niti ena beseda v omenjenem listu resnična. Povej vsaj eden slučaj te vrste, ki jih naštevaš v svojem trobiiu. Če tega ne storiš, ti ostane na čelu neizbrisen pečat obrekovanja in laži. Kristus je učil: svoj mir vam dam. svoj mir vam zapustim. Ali se pa ravnaš ti po tem geslu ? Ravno narobe. Psovanje, ki si je zlival nad poštene ljudi, bo v podvojeni meri na obrekovalca padlo nazaj. Dragi mladeniči in dekleta, vkljub vsem lažnivim napadom vstrajajte na poti narodnega dela. Laži-dopisniku pa naš f ej ! Eden, ki jih pozna. Vurfoer>k. Pred nedavnim časom je prišlo iz Ptuja, kakor se to velikrat zgodi, par nemških (?!) izletnikov v tukajšnjo gostilno. Jako začudeno so se začeli pogledovati, ko so slišali naenkrat pozdrave „živijo". Ti duhoviti meščani, ki kaj takega ne morejo prenašati, si morda mislijo, če so si dali vpisati Golobovo gostilno v sezua-mek nemških gostilničarjev, da s tem pridobijo nemški značaj te gostilne. Ali ti Linhartovi pajdaši mislijo, da še bodo v naprej smeli hajlati pri nas, kakor so to že neštetokrat ? Dogodki dne 13. septembra 1908 nas učijo, kako nam je treba v bodoče ravnati. Tudi za Vurberčane je ta dan — dan popolne narodne probude. Iz Vuzenice. Zadnji čas so nemški ' listi polni psovk in zabavljanja na Slovence, ki pa nei zakrivijo ničesar drugega, kakor da ne marajo prenašati več težkih krivic, katere jim prizadeva z vlado združena nemška kultura. „Slovenski roparji" , „pobijalci"', „windische Messerhelden", Hunde, Bestien itd., to so že vsakdanje psovke. Kako potrebno pa je najprej pometati pred lastnim pragom, dokazuje sledeči dogodek "pri nas v Vuzenici. Glavni steber tukajšnjih nemčurjev. Jožef Mettinger p. d. Stopar, je imel dlje časa Ijubim-sko razmerje z ženo restavraterja Germutha. pristnega germana in hajlovca. Dasiravno so ljudje že dolgo govorili o tem divjem zakonu, vendar restavrater ničesar ni videl, kar"7e umevno, ker ima preveč skrbi z razširjevanjem nemčurstva v tukajšnjem trgu in okolici. Konečno je vendar vdarila strela v to idilično življenje! V poslopju restavracije stanuje tudi železniški uradnik Kofler; Mettinger je izvohal, da restavraterka rajši gleda Koflerja, kakor pa njega, zadolženega lesotržca in posestnika. Dne Ì3. t. m. se je hotel maščevati nad Ko-flerjem in restavraterko. Še tisti večer je splezal po kostanju na verando, pobil šipe in streljal; ni pa zadel Koflerja, ker se je ta pravočasno umaknil. Ljudem se je posrečilo pomiriti razjare-nega ljubimca ter ga spraviti domov. Pa žilica mu ni dala miru. Okoli polnoči se spet priklati s svojimi hlapci pred restavracijo in šele par strelov ga je spravilo v beg. Drogi dan ga je po dolgem iskanju — mož se je namreč skril v gozd, — zadela usoda, da je moral v spremstvu orožnika k sodišču v Marn-berk. Vse to, kar poročamo dosedaj. ni nič posebnega, ker marsikateri izmed naših nemškutarjev ravno tako spada pod ključ, a kar se je dogodilo pred sodiščem, je nekaj nečuvenega! Dasiravno je Mettinger pri prvem zaslišanju priznal, da je imel namen ustreiiti Koflerja. re-stavraterko in sebe, (saj se je prejšnji dan nalašč peljal v Maribor in si kupil revolver ter 50 pa-tronov), in dasiravno je kričal, da morajo še isti večer žreti psi Koflerjeva čreva. (priče: železniški uradnik Stalzer in drugi), ga je okrajni sodnik vendarle izpustil in smatral celo stvar le za nedolžno šalo. Hvala lepa za tak ,.špas", ko so morali prihodnje dneve stražiti Koflerja orožnik in drugi železniški uslužbenci. . Tu se vidi dvojna mera kr. okrajnega sodišča v Marnberku. Ako se priredi pri nas kako zborovanje, se kar vsi poslušalci citirajo pred sodišče. čudno, da se jih celo ne zapre, ako pa kak vročekrven nemčur strelja na svoje sodržavljane, se ga izpusti v mnenju: „kaj pa mislite, ta gó-spod bo kaj tacega napravil." Marsikateri Slovenec mora sedeti v preiskovalnem zaporu, ker je zaklical „živijo", tak po-bijalec mirno uživa svobodo. Kje je pravica? Poživljamo okrožno sodišče v Mariboru, naj natanko preišče celo zadevo, ker bo mogoče prišlo •do spoznanja, da je pri marnbprškem sodišču marsikaj gnitega in bo treba velike metle, da bode da bode imelo tukajšuje prebivalstvo spet zaupanje do sodnikov in sploh do .juridične uprave Iz Lok pri Zagorju ob Savi. Pretečem teden od 11. do 18. vinotoka je bila na Lokah v prostorih g. Vekoslava Ašiča sadna in kmetijska razstava. Koj ob vstopu se je vsakemu obiskovalcu nudii diven pogled na nad 60 vrst najrazličnejšega sadja. Vsak. kdor je posetil to razstavo, se je čudil, da je mogoče z umno sadje-rejo doseči tak uspeh. — Jako pregledno so bile razstavljene mnoge vrste jabolk, ki so bila razstavljena v najbolj priporočljiva, priporočljiva in manj priporočljiva. V kratkem razgovoru se je trudil g. Ašič posestnikom razložiti razne pojme o umnem sadjarstvu. Razstavljeno sadje je pridelal večinoma sam, deloma pa nabral od posestnikov v zagorski dolini. Še nekaj je, kar je vsakogar presenetilo. Splošno pozornost in občudovanje so vzbujali uspehi umetnega gnojenja na njegovem posestvu. O tem si lahko ogledamo nekoliko natančnih podatkov glede posknšnje gnojenja pese in krompirja. Gnojenje za peso bilo je sledeče v mali množini računano: na ha 230 kg kalijeve soli, 250 kg čilskega solitra in 400 kg superfosfata. Pridelek na ha: a) gnojeno 100.000 kg; negno-jeno 60.000 kg. Vrednost večjega pridelka 400 K. — Faktičen uspeh je bil, da je ena pesa tehtala 5 kilogramov. Razmerje gnojenja za krompir pa je bilo na ha: 250 kg kalijeve soli, 150 kg čilskega solitra in 350 kg superfosfala. Pridelek na 1 ha: a) gnojeno 25.000 kg in b) negnojeno 19.000 kg. — Večji pridelek umetnega gnojenja 6,000 kg v vrednosti 360 K. Stroški so bili 140 K. torej dobiček vsled gnojenja 120 K. Seveda bi bil pridelek znatno večji, ako bi 10°/o vsled povodnji na njivi ne bilo segnilo. — Vendar pa je bil uspeh tolik, da je en sam krompir tehtal 1'40 kg. Ker je za posestnike večjih zemljišč tako gnojenje velikega pomena, zato nadaljne podatKe radovoljno daje prijateljem kmetijstva g. Ašič, ki je kot strokovnjak znan tudi že po obmejni Štajerski. Obiskovalci razstave pa smo g. Ašiču resnično hvaležni, ko vidimo, da je vnet za napredek in prospeh kmetijstva v naši zagorski dolini. Upamo, da nas z enako razstavo preseneti tudi prihodnjo jesen. —jk. Književnost. Nova knjiga. Društvo „Pravnik" v Ljubljani je ravuokar izdalo že davno zaželjeno 5. knjigo „Poljudne pravne knjižnice" (zvezek XI in XII), ki obsega predpise zoper okvaro poljščine (poljskega blaga) za vse slovenske pokrajine. Knjižica, ki stane le 80 vin., ima naslednjo vsebino: I. Državni zakon o uradnem stanju stražarskega osebja. _ II. Predpisi za Kranjsko, a) Zakon o obrambi poljščine, b) Razglasilni ukaz o vinograj- skem zakonu, c) Zakon za vinograde, d) Okrožnica dež. odbora vinogradnikom, e) Zakon ob oznakah čuvalnih organov, f) Ukaz k temu. g) Zakon o varstvu planik /.a kraljeve rože. III. Predpisi za Koroško, a) Zakon o obrambi poljščine. b) c) Dodatni predpisi k temu zakonu. IV. Predpisi za Goriško-Gradiško. a) Zakon o varstvu poljskega blaga, b) c) Dodatni predpisi, d) Zakon o zahtevkih za javne stražnike, e) Zakon za varstvo planike. V. Rredpisi .za Istro, a) Zakon o varstvn poljskega blaga, b) c) d) Dodatni predpisi k temu zakonu. VI. Predpisi za Trst. a) Zakon o varstvn poljskega blaga, b) Razglas k temu zakonu. VII. Predpisi za Štajersko, a) zakon o varstvu poljskega blaga, b) c) dodatni predpisi k temu zakonu. Sklepne urednikove pripomnje. Ponatis iz te knjige z nekimi pristavki je „Stenska, tabela s kazenskimi določili zaradi obrambe poljščine", ki velja, za vsako kronovino posebej 20 vin. Oboje se dobiva po vseh knjigarnah, v Novem mestu tudi pri uredniku dr. Ed. Volčiču Džungla. Povest. Angleški spisal Rudyard Kipling. Založil L. Schwentner v Ljubljani. Cena broširani knjigi K 2'—, elegantno vezani K 3'— Povest je krasna slika iz indijskega živalskega sveta. Priporočamo v naročanje. Osnovni nauki o narodnem gospodarstvu. — Spisal Valentin Žun. c. kr. finančni komisar. V Ljubljani 1908. Založila Narodna knjigarna. Natisnil Iv. Lampret v Kranju. To je lepa, obširna knjiga, katero priporočamo vsem, ki se pečajo z narodnim gospodarstvom. Cena jé 3 K, s pošto 3'20 K. Novi škandali v Budimpešti. Sodišče se je na podlagi knjig tvrdke Kunz prepričalo, da je tvrdka dajala ravnatelju mestnega vodovoda Kei-lingerju, ki je obenem tudi občinski svetnik, redno letno vsoto kot podkupnino. Tudi mestni uradniki so dobivali v ta namen redne podpore. Jubilejni sprevod na Dunaju. Odbor, ki je priredil ta sprevod, (kateri je bil čisto nepotreben!) izkazuje na 1 milijon kron primanjkljaja. Dunajski župan dr. Lueger je hotel prevzeti ureditev zadeve, a mestni svet je sklenil, da ne dovoli odboru niti vinarja. Cesarju si o stvari ne upa nihče poročati. Koncentracija vojaštva v Sarajevu. Skoraj vse vojaštvo, ki pride iz Sandžaka. se nastani v Sarajevu, kjer sedaj z naglico stavijo za vojake 23 barak. Podržavljenje železnic. Med družbo državnih železnic in med vlado je bila sklenjena dne 22. t. m. pogodba, s katero prevzame država vse železnice in, vsa zemljišča družbe. Narodna dolžnost vsakega Slovenca je zahajati k sledečim trgovcem, obrtnikom, gostilničarjem in denarnim zavodom! Brežice: Trgovina z mešanim blagom: Boecio Josip. Uršič' in Lipej. Celje s Trgovine z manufakturnim blagom: R. Stermecki. Karol Vanič. Trgovina s papirjem: Zvezna trgovina. Trgovine s špecerijskim blagom : Kolenc Anton, Pečnik Franc. Trgovina z mešanim blagom : Franjo Karlovšek. Trgovina s steklom: Strupi Franc. Trgovina z urami in zlatnino: Salmič Rafael. Trgovina z žganjem: Diehl Robert. Pivovarna marčne, Salvador in termalne pive. Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laško. Brivnice: Anderwald Rud., Kapus Ivan. Čevljarski mojster: Kolšek Martin. Fotograf: Pick Viljem. Gostilne: „Skalna klet", „Stadt Graz". „Narodni dom", Josip Sevčnikar. Lava pri Celju. Ključavničar: Rebek Ivan. Knjigoveznica: Zvezna knjigoveznica. Krojaški mojstri: Zabukošek ' Josip, Hočevar Josip. Mesarija: Stelcer Josip. Modistinja: Pick Matilda. Pekarija: Vošnjak Franc. Slikar: Beve Viktor. Stavbeni podjetnik: Kukovec Vinko. Tiskarna: Zvezna tiskarna. Denarni zavodi: Južnoštajerska hranilnica in celjska Posojilnica v Narodnem domu, Zadružna Zveza v Celju, Lastni dom v Gaberju pri Celju. I. češka zavarovalna družba: Alojzij Terček, zastopnik. Zavarovalna banka: „Slavija". Ivan Likar, zastopnik. Gor. Radgona: Denarni zavodi: Posojilnica v Gornji Radgoni. Ivanjkovci: Trgovina z mešanim blagom: Petovar Lovro. Kozje: Umetni mlin in žaga: Maček Anton. Mislinje: Trgovina z mešanim blagom: Šalekar Martin, Gostilna in lesna trgovina: Iršič Konrad. Mozirje: Izdelovatelj soda vode: Miklavc Anton. Trgovina z mešanim blagom: Pevec Rudolf. Hotel Ilirija in urarstvo: Zdravko Vasle. Ptuj Trgovina s špecerijskim blagom : A. Jurca naslednik A. Senčar. Ruše: Sedlar in tapetnik: Svobodin Povoden. Slovenjgradec: Trgovina z mešanim blagom: Druškovič in Valenčak. Sv. Frančišek (Ksaveri): Trgovina z mešanim blagom: Sem Jakob. Šmarje pri Jelšah: Trgovina z rikešanim blagom: Štupica Anton, Löschnigg Janez. Denarni zavod: Hranilnica in posojilnica v Šmarji. Gostilna: Habjan Ivan. Sv. Jurij ob juž. žel. Koncesij oni rani izdelovatelj mlinov: Josip Čretnik: Trbovlje: Izdelovatelj harmonik in mizar: Mervar Anton. Krojač: Pinterič Niko. Vransko s Trgovina z mešanim blagom: Oset Franc.. Zdole: Trgovina z mešanim blagom: Ivan Černoga. Zibika, pošta Šmarje: Trgovina z mešanim blagom in gostilna: Založnik Ivan. Prijave sprejme „Slovensko trg. društvo v Celju". Sprejmem dya dobra ; krojaška pomočnika v trajno delo Fran Pungerčar, krojaški mojster v Trbovljah. 920 2-2 Adolf Bursik čevljar « Celju, Gledališka ulica it. 9 izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah 5 inposolidnihcenah. 52-44 Josip Repič mizarski mojster na POLZELI priporoCa cenj. občinstvu svoje izvrstne mizarske izdelke vsake vrste ter se priporoča za naročila. ISče tudi mizarskih pomočnikov. 36 23-20 Zahtevajte povsod samo Girli in Metodove vžigalice. Somišljenike pozivamo, naj nam naznanijo vse trgovine, gostilne itd. kjer bi ne bilo na razpolago vžigalic Ciril-Metodove družbe! POZOR! POZOR! Temeljno kredo (Grundkreide) belo, priznano najboljše kakovosti, dvakrat pre- cejeno (šlemano) in brez peska, priporoča trgovcem, slikarjem in pozlatarjem Franc Klavžar, ^ posestnik v Petrovčah, h. št. 67 pri Celjn. Prodaja se meterski stot po 4 K. se je naroči večjo množino tndi ceneje. Ako Cepljene trte I. kakovosti vseh najboljših vrst na običajnih podlagah imajo za oddati: I. štajerska trsničarska zadruga, pošta Juršinci pri Ptuju, trsničarska zadruga pri Sv. Bolfenku pri Središču, trsničarska zadruga t Ljutomeru, trsničarska zadruga v Žetalah pri Rogatcu. Ceniki so na zahtevanje brezplačno vedno na razpolago. 300 6-5 ! Priporočam svojo zalogo vsakovrstnega obuvala za moške, ženske in otroke; tudi turistovske čevlje po s:oÌ8erskem načinu; domače in tovarniško delo po vsakovrstni ceni. — Vse se dobi in kupi pri Ivan Berna Gosposka ulica štev. 6 v Celju. SVOJI K SVOJIM! Konečno se je začelo tudi pri nas uveljavljati načelo osamosvojitve na gospodarskem polju. Treba je pa, da se dosledno izvede v vseh strokah, torej tudi v zavarovalni. In ker je tega upati, išče banka „Slavija" 3-3 potovalnih in krajevnih zastopnikov. Ponudbe sprejema generalni zastop banke „ Slavije^v Ljubljarù. Za neveste in ženine poročni prstani in druga ženitovanska darila Rafael Salrnjč v „Narodnem domu" y CcljU Velikanska zaloga Ul>stanov,,uha- a nov, verižic i. t. d. Velika izfoer očal ter optičnih predmetov. tfBllba delavnica za vsakovrstna popravila. Vsakomur je na ogled stotine zahvalnih in priznalnih pisem. Naročite cenike J5Ä za8toni Točna postrežba! Nizke cene! 565 11-3 Edino pristen je le z zeleno Thiepi>yjev balzam kot varstveno znamko. Najmanjša pošiljatva 12/2 ali 6/1 ali 1 patent potovalno družinsko steklenico K 5. Skladanje prosto. Thierryjevo centifolij-mazilo. Najmanjša pošiljatva 2 dozi K 3 60. Sklad, prosto. Povsod priznana kot najbolJSa domača sredstva zoper želodčne bolečine, zgago jgorečico), krče, kašelj. zasliženjeL vnetja, poškodbe, rane itd. Naslovite naročilo ali denarno pošiljatev na A. T H pri Rogatcu. Zaloge skoro v vseh lekarnah. RR T, lekarna k angel ju varuhu v Pregradi 107 33—29 M*®« « M m m izdelovatelj sodavice in pokalic v Zgornji Ložnici p. Žalec priporoča svoje izvrstne solidne izdelke. Imam tudi vedno v zalogi. i«« 5-s Slovenski gostilničarji, pozor»! Slovenski trgovci naročajte Slovenske gospodinje kupujte pralno milo Ivana Pfeiferja iz Spodnje Hudinje pri Celju. Slovenske trgovce in obrtnike v Celju odločno pozivamo, da za čas pogreba g. dr. Ivana Dečka zatvorijo trgovine. Isto velja za slovenske gostilničarje. V Lembahu pri Mariboru so se vršile dne 22. m. m. občinske volitve. Nemci so naskočili občino in le čnječnosti nekaterih Slovencev se je zahvaliti, da ni padla. Zmagali so Slovenci. Za zmaao privandranih nemškutarjev so se najbolj gnali krčmar Lipar, dalje Ilger in usnjar Berg. V Sv. Trojici pri Rog. Slatini je dne 29. m. m. umrl dolgoletni župan, posestnik g. Fr. Žur-man po dolgi bolezni. — Bil je vrl naprednjak. N. p. v m.! Znani komedijant in prireditelj napadov na Slovence poslanec Malik je govoril nedavno na nekem shodu v Poberžu pri Mariboru ter napadal vojake 87. polka v Celju, da so povodom nemških tolovajstev v Celju „surovo" nastopali. Ali je morda tudi Malik v begu pred vojaškimi bajoneti p&del čez kak kup kamenja, kakor slavni „amts vorstand" veleum dr. Ambroschütz. — Zakaj pa ni Malik ničesar povedal o „surovosti" nemških vojakov v Ljubljani? Koliko pa je bilo v Celju Nemcev od vojaštva ranjenih ali celo mrtvih? Tako znajo zavijati resnico ti vsenemški „preroki" Malik. Linhart in „sodrugi"! Svarilo pred izseljevanjem. Ministerstvo notranjih zadev resno svari pred izseljevanjem v Brazilijo. V Slovenji Gradec ie nameščen notar dr-Winkler iz Rožeka. Imenovanje notarja za Slovenji Gradec, trdega Nemca dr. Winklerja, tvori zopet en del slavne ponemčujoče zgodovine naših oblasti. Bilo je mnogo starejših slovenskih kompetentov. a vse se je prezrlo. Ni še spregovorjena o tem zadnja beseda. Bežigrad pri Celju so dbzdajni lastniki prodali iu so ga kupili, kakor se nam poroča, Belec, Pult in Rašica. Tatovi, Več mesecev je že preteklo, kar so tatovi g. Antonu Prazniku, posestniku in trgovcu v Zabukovci (občina Griže) ukradli mnogo bloga kakor sladkorja, slanine, riža itd., ne da bi bilo mogoče jih izslediti. Slučajno se je te dni izvedlo, da ie nekje velik zaboj poln špecerijskega blaga zakopan in prišli so tatovom na sled. So trije moški in tri ženske iz Zabnkovec. Dali so jih v preiskovalni zapor. Življenjepis dr. iv. Oečka bode izdala v obliki posebne knjige „nar. založba v Celju." Uredil bode knjigo g. dr. V. Kukovee. V imenu načelstva narodne založbe prosimo vse znance g. dr. Dečka, naj kratko v povdarkih zapišejo podatke iz njegovega življenja, ki bi mogli uredniku služiti ter jih vpošljejo takoj gospodu dr. V. Kukovcu v Celje. Knjiga hoče biti ob enem nekaka zgodovina narodnega gibanja na slovanskem Štajerskem v zadnjih desetletjih. Društva, ki se udeleže pogreba gosp. dr. Ivana Dečka, se zbirajo ob pol 3. uri popoldne v Narodnem domu. PREPRIČAJTE SE da dobite najcenejše in najboljše blago samo pri tvrdki: 592 2 Barhenti, damasti, gradii, kanafasi, kretoni, ceflri itd., vse po najnižji ceni. Lastna tovarna. Zahtevajte povsod iov@ platnss z narodnim kolekom komad 23 m za 16 kron franko. Zdole: Bodite uverjeni, da ste si napačno razlagali odklonitev dopisa. Mislimo, da smo doslej že dovolj dokazali baš nasprotno! Zdravi! — Laško : Pri najboljši volji nisem mogel Vam pisati po informacije, ker sem rokopis zavrgel, a Vaše ime mi je popolnoma odpadlo. I u torej ni govora o kakih mislih na neverodostojnost! Da ste mi zdravi! — Razbor: Danes ne gre več! Pride! Zdravo! Na svidenje v nedeljo! oŠ Velitic m moje soproge so odpravljene, odkar ima v rabi .JOHMOW-perilni strojj, s katerim se pere sneženo belo, se ne trga perilo, prihrani kurjava, čas in delo, torej tudi denar in sicer - najmanj 75%.-- Stroji se lahko ogledajo v trgovini z železnino Merkur, P. Majdič, Celje ■ , v 215 ki pošilja cenike zastonj. 5-3 Loterijske številke. Gradec, 30. oktobra 1908: 73, 70, 24, 44, 1. Dunaj. „ „ „ 4, 9. 20, 24. 74. Prodaja dreves. Podpisani naznanja, da ima 10 tisoč 4 letnih jabolčnih drevesc naprodaj in sicer sledeče vrste: Virginski rožnik, poletni. — Kardinal plamenasti, poletni. — Štajerski zimski mošancelj, zimski. — Vel. renski bobovec, zimski. — Pariški rambour, zimski. — Vel. kaselski kosmač (reneta), zimski. — Zlatormeni kosmač, zimski. Cena. komadu 60 vinarjev. Naročila sprejema lastnik drevesnice VEK. STELCER, p. Št. llj v Siov. gor. 208 3-3 Dr. Fran Strelec c. kr. notar v Gor. Radgoni sprejme mlajšega koncipijenta ali izvežbanega solicitatorja. 225 2-—1 Prednost imajo pevci. J iTy vT> » Slovenski vinogradniki ! Posrečilo se je najti za slovenska vina nov obsežen trg. ki bo rabil velike količine tega pridelka. Želeti je, da bi baš naši štajerski vinogradniki s svojimi vini prišli v veljavo. Naravno je, da morajo postopati solidno. Pozivamo interesente, da se obrnejo na izvrševalni odbor narodne stranke v Celju« V svrho hitrega poslovanja je pa potrebno: da upošlje vsakteri po 1 poskus in sicer po 1 slatinsko steklenico (trpežne steklenice!!) od vsake vrste vina; te steklenice se upošljejo na odjemalce za po-skušnjo. — V svrho kontrole je pa potrebno, da priloži vsakteri še od vsake uposlane poskušnje po eno četrtlitersko steklenico. Slov. vinogradniki, upeljite svoja vina na svetovni trg. Hrv. slav. banka za parcelacijo in kolonizacijo d. d. v Zagrebu razprodaja pod ugodnimi pogoji posestvo, katero leži tik mesta Celje, nekaj minut oddaljeno od kolodvora, ob državni cesti, ki pelje na Teharje, v večjih in manjših površinah, sestoječe iz vile, gospodarskih poslopij, velikega poslopja, jako pripravnega za kako tvornico, več manjših hišic, stavbišč, njiv, travnikov in host. Pri sklepu kupa se položi po dogovoru ena četrtina ali petina kupnine, ostanek pa se lahko izplača v polletnih obrokih od I do 15 let. Naprodaj je tudi nekaj gospodarskega orodja. Natančneje informacije pri g. i. Dolieiarju v Celju, Vrtna ulica. 582 3-3 Dunaj, 4. okt. Ustanoviti se namerava novo ministerstvo za pošto in brzojav. London, 4. okt. Današnji angleški listi smatrajo vojno med Avstrijo in Srbijo za nekaj neizogibnega. Zveza narodnih društev. Učiteljsko društvo za celjski okraj ima v nedeljo, 8. novembra ti. v navadnih prostorih v Celju o'o 10. uri predpoldne redni svoj zbor. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Društvene zadeve in nasveti. 3. Poročilo o letošnjem glavnem zboru učit. „Zaveze" v Gorici. 4. Iz šolske prakse. — K prav obilni vdeležbi uljudno vabi odbor, to tiiubolj, ker ima ta dan popoldne narodna stranka za Štajersko glavno svoje zborovanje. Martinov večer priredi „Slov. delavsko podp. društvo v Celju" dne 8. nov. t. 1. ob 6. zvečer v društvenih prostorih (Graben 7). Opozarjamo člane, da se večera udeleže. V društveni gostilni se točijo izvrstna vina. posebej ljutomerčan tndi v buteljkah. Bralno društvo v Gabrjih vabi vse prijatelje društva in vesele domače zabave sploh na Martinov večer, ki ga priredi pri g. J. Omladiču v Gaberjih v nedeljo, dne 8. novembra t. 1. Na sporedu so razne zabavne točke. — Vabijo se še posebno Celjani, ki so zadnjič pri vinski trgatvi izostali, da se te prireditve udeležijo. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina 20 v. Sokolski večer priredi „Mariborski Sokol" v vel. dvorani Narodnega doma v Mariboru dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer. Na sporedu je petje in telovadba. Vstopnina sedež 1 K, stojišče 60 vin., za dijake in vojake 40 vin., na galerijo 40 vin, Cisti dobiček za „Sokolski dom". Odbor za pomoč pogorelcera v Senovem pri Rajhenburgu priredi dobrodelno veselico z bogatim vsporedom, ki se vrši v nedeljo, dne. 8. listopada t. 1. v prostorih restavracije „Unschuld" v Rajhenburgu. Začetek ob 4. uri pop. Vstopnina 1 K za osebo. Učiteljsko društvo za ptujski okraj zboruje v četrtek 12. nov. t. 1. ob pol 11. uri dopoldan v okoliški šoli. Vspored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Nadaljevanje poročila o šolskem redu, por. g. Kaukler. Pogodbe med krajnimi šolskimi sveti in šolskimi vrtnarji, por. g. Ogorelec. Zaradi zelo važnega vsporeda je pričakovati obilne udeležbe. Pevska vaja točno ob 10. uri. Na občnem zboru akad. društva „Ilirija" v Pragi dne 28. vinotoka se je izvolil sledeči odbor: iur. Karol Ferlnga predsednik, iur. Jože Kavčič, podpredsednik, iur. Karol Ivane, tajnik iur. Vek. Visenjak, blagajnik, iur. Karol Poženel, knjižničar, iur. Marino Luxa, gospodar, iur. Ant. Kosi, arhivar, tehn. Viljem Kukec in tehn. Karol Justin, preglednika. Slov. akad. društvo „Slovenija" na Dunaju naznanja, da se vrši II. redni občni zbor 7. t. m. v restavraciji „Schwarz" (Matalony), I. vogal Landesgerichtstr.-Dobehozg, z običajnim sporedom. — Začetek točno ob pol osmih. Zahvala. Gospod Simon Strenkl, učitelj v pokoju in posestnik na Tinskem, razdeljuje vsako drugo leto obleko med revne šolarje in šolarice, ter se je lani obdarilo 38 otrok. Letos se je blagi dobrotnik zopet spomnil revne šolske mladine in je dne 17. okt. t. 1. dal tridesetim otrokom kot jubilejni dar snov za zimsko obleko. Za to izvan-redno darilo izreka v imenu obdarjencev tem potom^ naj.toplejo zahvalo : Šplško vodstvo in krajni šolski svet Zibika pri Šmarju. Pretužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je moj iskreno ljubljeni preblagi soprog, gospod dr. Ivan Dečko bivši dvorni in sodni odvetnik, deželni poslanec, veleposestnik, òàstni občan občin Teharje, Petrovče, Škofja vas in Še več drugih, častni član »Slov. del. podp. društva«, bivši starosta Celjskega Sokola, bivši predsednik moške celjske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda itd. itd. previden s svetotajstvi za umirajoče, dne 3. novembra ob pol 8. uri zvečer mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki predragega rajnkega se bodo pripeljali iz Gradca v Celje na kolodvor, odkoder se bode vršil pogreb dne 6. novembra ob 3. uri pop. na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bode brala v soboto, 7. t. m. ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Danijela v Celju. Blag mu spomin ! Adela Dečko-va, Celie, dne 3. novembra 1908. 7 5 ' soproga. I f Odbor Slov. obrtnega društva V Celju naznanja potrtim srcem, da je dne 3. t. m. umrl soustanovnik in vneti podpornik društva, gospod bivši odvetnik, deželni poslanec itd. Slava njegovemu spominu! Celje, dne 5. novembra 1908. ODBOR. Odbor moške in ženske podružnice družbe Sv. Cirila in Metoda v Celju javljata potrtim srcem, da je mnogoletni predsednik moške podružnice in neumorni delavni član gospod bivši odvetnik, deželni poslanec itd., v Celju dne 3. t. m. umrl. Slava njegovemu spominu! Celje, dne 5. novembra 1908. Odbor. Načelstvo kreditne in stavbene zadruge „LASTNI DOM" v Celju javlja potrtim srcem, da je umrl dne 3. t. m. njen ustanovitelj in dolgoletni predsednik gospod Dr. IVAN DEČKO bivši odvetnik, deželni poslanec itd. itd CELJE, dne 4. novembra 1908. f..... '•••;< • " š? Načelstvo Društuo slouenskih oduetniškili in notarskih uradnikou u Celju jaulja usem suojim članom žalostno uest, da je njegou dolgoletni podpornik, gospod Vsem cenjenim članicam in slovenskemu zadružništvu naznanimo žalostno vest, da je izdihnil včeraj, torek ob po! 8. uri zvečer v Gradcu po dolgotrajnih mukah svojo blago, plemenito dušo naš soustanovitelj in ud načelstva, gospod dr. Ivan Dečko, veleposestnik, odvetnik, deželni poslanec i. t. d., i. t. d. Truplo dragega in nenadomestnega rajnkega se bode pripeljalo iz Oradca v Celje v petek 6. t. m. in se vrši pogreb ta dan ob 3. uri popoldne na okoliško pokopališče. Bodi zlati slovenski duši lahka domača gruda. Slovensko zadružništvo ohrani svojemu neumornemu pospeševatelju in zagovorniku večno hvaležnost. Celje, dne 4. novembra 1908. Zadružna Zveza v Celju. i:x / v ■':v' ■- - •ir.' ' ,*«"">> * > oduetnik dne 3. listopada 1908 umrl. Celje, dne 4. nouembra 1908. Odbor. t Odbor „Slov. del. podp. društva v Celju" javlja potrtim srcem, da je umrl 3. t. m. društveni častni član in njega vnet podpornik dr. Ivan Dečko bivši odvetnik, deželni poslanec i. t. d., i. t. d. Blag mu spomin! CELJE, dne 5. novembra 1908 ODBOR. Najboljši češki nakupili vir. Ceno posteljno perje! 1 kg sivega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h ; polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puha-. stega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši drsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega. modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglav-nikoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K. 12 K. 14 K. 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za nengajajoče se povrne denar. S. Benisch, Deschenitz, št. 773, Šumava, Češko. Cenovnik zastonj in franko. 183 15-9 Trgovina 8 papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in 7 52-45 igralnih kart Zvezna trgovina Celje, Rotovška ulica št. 2 priporoča kanceiijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir. ss 1 sv'itùniHi peresa pewniKl radice KamctùKi tablice gobice črnilo Trnovske kniine y vseh ve.lik0Btih frtane -S- ° z eno ali dvema kolonama. v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin t« občinske urade krajne šolske svete, učitelj-stvo, župnijske gl'ade, okrajne zastope, užitnin-ske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje ìd privatnike. Častna zaloga šol. zVezHoV in risanj Panirnato vrprp vseh ™liko8ti P° oriKi-rdpirndie vrete nalnih tovarniških cenah štnmhilip pečatniki, vignete, (Siegelmarken) OXamilllJB za nraje jn privatnike izvršujejo si v najkrajšem času. (lnnicniro umetne, pokrajinske in s cvetlicami Uupisllll/C od najpriprostejše do najfinejše. Albumi za slike, dopisnice in poezijer Zavitke za urade v vseh velikostih. Pnniki za t'Bkov'no pisarniške potrebščine UHlIlKI 80 brezpia(