Kaj bomo gradili letos
Leta 1956 je rudnik dokončal graditev svoje kapacitete za 1,5 milijona ton letne proizvodnje. Te svoje zmogljivo-vosti pa naše podjetje še ne more popolnoma izkoristiti, ker nima dovolj kvalificirane delovne sile. Zaradi pomanjkanja stanovanj sprejema rudnik 6amo mlade, neporočene in s tem tudi nekvalificirane delavce.
Rudnik Velenje se je udeležil lani XII. natečaja za posojilo' iz splošnega investicijskega slklada za izgradnjo svoje kapacitete na 3 milijone ton letne proizvodnje. Jugoslovanska investicijski (banka je v načelu sprejela predloženi investicijski elaborat ter bo v kratkem predpisana posojilna pogodba.
Uprava rudnika pa je stavila v svoji vlogi za investicijsko posojilo pogoj, da je vzporedno z investicijskim posojilom treba dati tudi potrebne kredite za izgradnjo družbenega standarda. Jugoslovanska investicijska banika je načelno sprejela tudi to predpostavko in dobila soglasje Zveznega izvršnega sveta, da se tudi za izgradnjo družbenega standarda pri premogovnikih razpiše investicijsko posojilo.
V	kratkem bo razpisan "natečaj tudi za to posojilo. Udeležili se ga bodo premogovniki, ki so ob sprejemu investicijskega posojila za kapitalno graditev v svrho povečanja kapacitete postavili pogoj, da vzporedno zgradijo tudi potrebni družbeni standard.
V	svojem investicijskem elaboratu je rudnik zahteval približno tri milijarde dinarjev za kapitalno graditev ter okoli štiri milijarde za izgradnjo družbenega standarda. Ta sredstva bi črpali postopoma od leta 1957 do leta 1963.
Prednost pri delitvi fnančnih sredstev za izgradnjo družbenega standarda bodo imeli tisti premo-govniki, ki bodo dokazali največjo produktivnost ter največjo proizvodnjo na 1 milijon dinarjev za družbeni standard namenjenih investicijskih sredstev. Poleg tega pa bo pri gradnji obvezna udeležba z lastnimi sredstvi in sredstvi iz republiškega istanovanjskega sklada.
Jamske gradnje bedo obsegale odpiranje zahodnega polja. Glavni objekti so: zračni jašek v Prelogah, povečanje vodnega črpališča v jami, vodni hodnik ter vpadnika za transport premoga in materiala. Za vsa ta dela bo letos na razpolago olkrog ISO milijonov dinarjev.
Zunanji gradbeni objekti kapitalne graditve pa bodo naslednji: Garderobe in lamparna pri jašku v Prelogah, skladišče materiala in ureditev industrijskega prostora pri jašku v Prelogah. V novem centru Velenja pa bomo gradili: Novo rudniško upravno poslopje, rudarsko šolo z internatom ter zdravstveni dom z obratno ambulanto.
Za ta dela bo letos na razpolago okoli 250 milijonov dinarjev.
Iz amortizacijskega sklada bodo podaljšani industrijski tiri pri jašku v Prelogah in preurejeni za premik vlakov, na jašku v Skalah pa bo preurejena strojnica za izvozni stroj. Izvozni 6troj starega jaška bo letos elektrifi-ciran, zaradi česar bo treba preurediti tudi strojnico. Ob vzhodnem zračnem jašku bo zgrajena trafopostaja, ki bo služila za črpanje pitne vode. Na jašku v Prelogah bomo preuredili provizorič-no separacijo in jo adaptirali delno za skladišče materiala, delno pa za učne delavnice strojnega obrata. Pri Glin-škovem jašku bodo zgrajene zasipne naprave. Obstoječe zasipne naprave ob vzhodnem zračnem jašku so z ozirom na lego odke-pnega polja preveč oddaljene ter je zasipavanje jame neefekt-no. Nove zasipne naprave bodo kot za-sipni material izkoriščale pepel iz TE Šoštanj. S posebno črpalko se bo voda s pepelom črpala v rezervoar pri Glin-škovem jašku od koder se bo pepel splavljal v jamo.
Za vse te objekte bo letos na razpolago okrog 130 milijonov dinarjev.
Letos pričakujemo tudi močno gradbeno dejavnost na našem družbenem standardu. Stavbe, ki smo jih začeli -odsn ut TP33U0JJ Bqaj; of 'tuej mpe-ig sobiti za vselitev.
S tem bomo pridobili 113 družinskih stanovanj, vzporedno pa bodo dokončani tudi trgovski lokali, katere bo prevzel Ljudski magazin iz Celja, ki je zagotovil njihovo najsodobnejšo ureditev, s" čimer bo precej nepopolna trgovska mreža novo nastajajočega mesta nedvomno mnogo pridobila.
Na gradbišču ob železniški pragi, kjer že gradimo tri bloke po 24 stanovanj, bomo pričeli graditi šest stolpnih stanovanjskih zgradb s po desetimi stanovanji, v bližini pa še dva bloka s po 24 stanovanji.
V središču bodočega Velenja bomo poleg zgradbe novega upravnega poslopja rudnika lotos začeli graditi še dva 'stanovanjska bloka po 24 stanovanj, ki bodo imeli v pritličju trgovske oziroma obrtniške lokale. V neposredni bližini le teh pa nameravamo že letos pričeti z gradnjo bodočega velenjskega kulturnega doma, ki bo imel poleg dvorane za gledališke predstave tudi potrebne prostore za kulturno in umetniško delovanje ter posebne prostore za družbeno življenje.
Istočasno z gradnjo stanovanjskih blokov bomo nadaljevali tudi z gradnjo komunalnih objektov. Cesta 7 (od rudarskega doma v Novo Velenje — Kidričeva ulica) bo podaljšana do Ša-
1/etekfsiti
LETO VI. — ŠTEVILKA 3 IZDAJA SINDIKAT RTJDNIKA VELENJE
VELENJE, 7. MAS C l 1957
UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK KOČAR FRANJO - UREDNIŠTVO: RUDNII VELENJE. ČEKOVNI RAC. STEV. 622-T-4 PRI N. B. ŠOŠTANJ. TISK CFT.TSKE TISKARNE V CELJU
Na zasedanju dne 26 februarja je delavski svet RLV sprejel
predlog zaključnega računa za leto 1957
Rudnik lignita Velenje je bil ustanovljen z odločbo zvezne vlade številka 462/56 — z dne 21. 10. 1946, kod podjetje s predmetom poslovanja pod
a)	proizvodnio lignita in
b)	organizacija in vodenje drugih poslov, ki so z delom podjetja v ne-
posredni zvezi.	nor
Registrirano je bilo podjetje z odločbo Ministrstva za finance 1LK| štev. 35428 z dne 9 novembra 1949 in vpisano v register državn>h gospodarskih podjetij obče državnega značaja na registrskem listu štev. 614. Sedaj pa je podjetje vpisano v register gospodarskih organizacij, ki ga vodi okrožno sodišče v Celju.
Na zgodovinski dan 17. 9. 1950 je prešlo podjetie v roke delavcev, prevzel ga je takratni delavski svet na slavnostni seji, ki se je vršila istega dne S tem so dobili delavski samoupravni organi materialno osnovo tako, da so celotno podjetie pričeli resnično upravljati. Za vso dobo delavskega samoupravljanja od leta 1950 do danes je značilno nenehno poglabljanje in krepitev istega, pri čemer so bili doseženi znatni usoehi.
Sedanji delavski svet je bil izvoljen dne 28. III. 1956 in šteje 70 članov od katerih odpade na iamski obrat 45, zunanii obrat, direkcijo, avtonark in delavnice 8, na novi jašek v Prelogah 9, na gradbeni obrat in kamnolom pa 8 članov. Odstotek volilne udeležbe je znašal 93,16 . V delavskem svetu je 52 delavcev ali 74.3% in 18 uslužbencev ali 25,7%. Po starostnem sestavu je največ članov v starosti od 26—30 let.
Sedanji upravni odbor rudnika, ki ga je delavski svet izvolil iz svoje sredine, se je konstituiral na prvi redni seji dne 10. 4, 1956, šteje 9 članov, od tega jih odpade na jamo pet, ostali pa so iz zunanjih obratov.
Ocena tlela delavskega sveta in upravnega odbora se zrcali v problemih, ki so jih ti organi obravnavali in reševali na svojih zasedanjih in seiah. Sedanji delavski svet je imel 2 izredni in 9 rednih zasedanj, upravni odbor pa je imel 1 izredno in 14 rednih sej. Iz tega materiala moramo zaključiti, da so delavski samoupravni organi prevdarno posegli, odločali, konkretizirali in usmerjali gospodarsko politiko podjetja. Posvečali so posebno pozornost splošnemu napredku podjetja, koordanaciji v proizvodnji, varcevaniu, delovni storilnosti, ravni splošne strokovne izobrazbe delovnega kolektiva, vzgoji kadrov itd. Razpravliali so in sprejeli važne sklepe v sistemu tarifne, premijske in akordne politike, spremljali in analizirali so gibanie proizvodnje, kapitalne graditve in izgradnje družbenega standarda. Nadalje so obravnavali vprašanje higiensko-tehnične zaščite, varnosti pri delu, delovne discipline in uravnuvali svoja razmerje do organov zven podjetja.
Iz celotnega dela vidimo, da sta delavski svet in upravni odbor svojo nalogo pri upravljanju podjetja pravilno razumela in dosegla pri svojem delu znatne uspehe. V okviru svoje pristojnosti sta uspešno in vsestransko širila in izpopolnjevala svoj krog dela, s čemer sta pripomogla k temu, da dobiva delavsko samoupravljanje na našem rudniku vse bolj in bolj popolne oblike.
Leta 1956 je rudnik obratoval 313 '/s dni, kar je za 7 /h manj kot v prejšnjem poslovnem letu. Ob nedeljah in državnih praznikih je rudnik obratoval 9 'h.
■ Skuipaj smo v preteklem poslovnem letu delali ob nedeljah in državnih praznikih 15 krat. Ob nedeljah smo proizvedli 42.810 t, kar je 3,30 % skupne proizvodnje, vendar za 3.8001 manj kot leta 1955. Povprečna nedeljska proizvodnja je leta 1956 znašala 4.586 t, t. j. za 41,06 % več kot prejšnje leto, ko je znašala 3.251 ton na nedeljo.
Od vse proizvodnje (1,298.0001) smo pridobili na pripravah 64.9241, to je 5,0%, z odkopov za 1,233.0761, ali 95,0 %, kar je za naš rudnik in proizvodne metode popolnoma pravilno sorazmerje.
	Padec	vrst	
Leta 1956	smo proizvedli:		%
		1955	1956
Ksilit	56,070	3,35	4,32
Kosi	124.553	26,64	9,60
Kocke	344.948	21,47	26,58
Oreh	367.127	26,05	28,28
Z d. ob	405.302	22,49	31,22
V primerjavi z letom 1955			zaznamu-
jemo velik porast proizvodnje ksilita, ki je rezultat intenzivnejšega odbiranja in pa zdroba, ker smo morali za nekatere veleod^emalce drobiti debelejše vrste. Kosovca v II. polletju nismo več proizvajali, ker tega ne dopuščajo ski-pove izvozne naprave in ker smo rabili velilke količine drobnih vrst za kritje potreb TE Šoštanj in ostalih odjemalcev.
Ekonomsko-lehnična analiza poslovanja
Po osnovnem proizvodnem načrtu bi bili leta 1956 morali proizvesti 1,350X00 ton premoga, kar je za 30-0.000 ton, oziroma 28,57% več kot v prejšnjem letu. Proizvodnja pa je znašala le 1,298.000 ton, s čimer smo dosegli 96,15 % postavljenega proizvodnega načrta.
Po mesecih je tekla proizvodnja takole:
Mesec	Planir.	Dosež.	% izvr.
			plana
januar	89.C00	97.100	109,10
februar	91.000	95.80-0	10-5,27
marec	98.00-0	1C2.60O	104,69
I. Kv.	278.000	295.500	106,29
april	IOO.OO-O	102.000	102,00
maj	112.COO	8-0.500	71,88
junij	121.00	104.5-00	86 33
II. Kv.	333.OCO	287.CC0	86,19
julij	113.0«)	105.5-0-0	93 36
avgust	127.000	112.0CO	88,19
septem.	122.00-0	lOl.O-CO	82.79
III. Kv.	362.000	318.5-00	87,93
oktober	132.0-0-0	12-0 C'0-0	87.88
novemb.	115.000	128,OCO	111,3-0
decerrab.	130X0-0	149.000	114,62
IV. Kv.	377.0-0-0	397.000	105,31
Skupaj:	1,350.000	1,298.OCO	98,15
Osnovni plan ni bil dosežen iz dveh bis.venih vzrokov:
1.	Montaža izvoznih naprav na novem jašku je bila predvidena za drugo polovico marca in prvo aprila. V skladu s tem je bil sestavljen tudi p:oz-vod-ni načrt. Zaradi zakasnitve izdobav oprema so bile naprave montirane v maju in juniju, kar je onemogočilo iz-po.nitev postavljenega osnovnega proizvodnega načrta.
2.	Vzporedno s proizvodnm načrtom je bil skladno z montažnimi termini postavljen tudi plan delovne sile, ki se je tisi,veno dvignil po p vi polovici aprila, ko naj bi bila končana montaža s po-izkusnim pogonom ter s tem omogočeno popolno izkoriščanje oikopnih zmogljivost:. Planiranega jamskega sta-leža nam vse le o ni uspslo doseči in se je po mesecih gibal takole:
Mesec Plan. Stvarni % % dosež.
Storitve
prikazujemo v naslednji 'i primerjalni tabeli 1955 : 1956
1955
priprava odkop jama	PLC
3.133	2.276
3.709	2.496
3.664	2.402
3.776	2.502
3.680	2.487
3.768	2.546
3.646	2.462
3.469	2.424
3.685	2.455
3.344	2.288
3.648	2.398
____3.405	2.387
Skupaj: 1.993 6.536 3.557	2.425
I.	1.986	6.13-0
II.	2.033	6.575
III.	2.015	7.131
IV.	2.142	6.558
V.	2.308	6.791
VI.	2.005	6.752
VII.	1.925	6.779
VIII.	1.747	6.354
IX.	1.889	6.595
X.	1.768	6.087
XI.	1.987	6.510
XII.	2.092	6.3-0-6
1956
priprava odkop jama
PLC
leške ceste, ter bo v ta namen zgra-
jen betonski most čez regulirano Piko. Utrditi nameravamo vse ceste v novem Velenju ter naselje povezati z želez-
niško postajo. V izdelavi je načrt, da
se cesta od železniške pos'aje preko
Sfare vasi poveže z asfaltirano cesto v
Novem Velenju, da ne bo treba gaziti
ob slabem vremenu blata, ob lepem pa
prahu, kar bodo vsi prizadeti nedvomno toplo pozdravili. Potrebno pa bo še mnogo dobre volje Cestne uprave, Obč. ljudskega dbora, rudnika in ostal h podjetij, da bodo zagotovljena potrebna finančna sredstva.
Od ostalih komunalnih nap-av je ze-
lo važno podaljšanje vodovodne m-eže v staro Velenje in v bodoče središče Novega Velenja.
Računamo lahko, da bodo letos (končno!!!!) zagotovljena tudi s-edstva za dokončanje osnovne šole. Tako bo Velenje pridobilo še 8 lepih učiln e ter se bo pouk vsaj za kraiko debo lah-'m vršil v boljših pogojih,. Istočasno pa bodo šolski o'roci dobil: svojo telovadnico, na katero že tako dolgo željno ča'-a'o. Poleg šolskih otrok pa se telovadnice veselijo tudi naši športniki.
Po-ie--? vseh navedenih objektov pa bomo letos nadaljevali tudi z regulacijo reke Pake. Pa-ka naj bi bila l^tos regulirana do Salcka na eni in žele--nega mostu v Velenju na d" ugi strani. Pri tej akciji računamo v glavnem spat s prostovoljnim delom, k: je 1 .ni pokazalo izredno lepe rezultate.
	del. sil.	stalež		proiz. pl.
I.	1.180	1.223	103,6	109,1
II.	1.18-0	1.258	106,6	105,3
III.	1.18-0	1.302	110,3	104,7
IV.	1.254	1.29-3	103,3	102,0
V.	1.331	1.28-6	92.5	71,9
VI.	1.429	1.304	91,3	86,4
VII.	1.429	1.314	92 0	93,4
VIII.	1.429	1.333	93,3	88,2
IX.	1.4-59	1.36-9	93,8	82,8
X.	1.459	1.353	92,7	87,9
XI.	1.459	1.362	93,4	111,3
XII.	1.459	1.330	93,2	114,6
Zaradi prenizkega staleža delovne sile v j.Tn: niso mogle biti i7ikoriščene p-oizvedne zmogljivosti na odkopih, za kar so delno k'ivi tudi razmeroma visoki bolniški in neopravičeni izostanki.
Iz tabele je razvidno skorajda vzporedno .kretanje odstotka doseženega staleža delovne sile 7. od3'o1kom dosežene proizvodnje po osnovnem planu razen rover>Jv 3 H decembra, ko ie bil osnovni proizvodni načrt z letim staležem viroko prekoračen. 1
Za to so naslednji vzroki:
a)	Nedeljsko delo:
Novemb-a je jama obratovala tri nedelje v katerih je bilo pro'zvedeno 13.970 1, to je 10,91 % mesečne proizvodnje.
Dec:mbra pa 12/» nedelje 11.860 t, kar j-e 7,96 % mesečne proizvodnje.
Brez nedaljske prozvodnje bi bil plan dosežen novembra z 99,16 %, de-conb a pa s 103,49 %.
b)	U: cd ha o premianju nadplanske proizVfidn;e, je nad vsa pričakovanja dvifn'1) delovni zanos in produktiv-noi . To vidimo iz naslednje tabele:
DELOVNA SILA
Leta 1956 sta bila v našem podjetju zaposlena povprečno 1932 delavca, 151 nameščencev in 35 učencev v gospodarstvu, torej skupaj 2.118 ljudi.
Delavcev je bilo zaposlenih 27 manj kot prejšnje leto, kar gre predvsem na račun zmanjšanega staleža gradbenega obrata in v II. polletju, ko je bila opuščena stara separacija in in predana v pogon nova klasimica, tudi sepa-racije. Tudi stalež jamskih investicij se je zaradi dokončanja predvidenih objektov, oziroma zmanjšanja obsega dela, občutno zmanjšal. Sorazmerno s temi znižanji se je višal stalež čiste jame, ki je absorbiral druged odvišno delovno silo. Kljub temu pa planiran stalež —• kot smo že prej navedli — ni bil dosežen.
Nameščencev je bilo 8 več kot leta 1955. Stalež tehničnega osebja se je povišal za 7, administrativnega pa za enega nameščenca. Na enega tehničnega nameščenca je prišlo 22 delavcev, na administrativnega 30,7, skupaj na enega nameščenca pa 11,8 delavca, kar je za 1,9 ali 16,1 % manj kot v prejšnjem letu. Vendar je to sorazmerje le začasnega značaja, ker je število tehničnih nameščencev bilo postavljeno za planiran stalež delavcev, oziroma za stalež, ki je predviden za 1957 leto.
Kvalifikacijski sestav delavcev je bil naslednji:
437 ali 22,62 % visoko kvalificiranih, 675 ali 34,94 % kvalificiranih, 510 ali 26,42 % polkvalificiranih in 310 ali 16,02 % nekvalificiranih.
Od 151 nameščencev je bilo 88 ali 58,28 % tehničnih ( nženirjev, tehnikov, mojstrov in pomožnega nadzornega osebja) in 63, t. j. 41,72% administrativnih in pomožnih.
Izostanki delovne sile so v primerjavi z letom 1955 bili naslednji:
1. a) bolniški 30.611 29.607 5,28 4,69
12.155 12.931 2,10 2,05
b)	nezgode
c)	od tega 6 dni
d)	a + b
2.	Plačani dop
3.	Nepl. dop. oprav, izost.
4.	Neop. izost.
20,780 42,76S 42.538 28.361 27.829
9.212 6.312 1.100 1.211
7,38 4,89
1,59 0,19
3,30 6,74 4,41
1,00 0,19
I.	2.181	6.315	3.445	2.449
II.	2.156	6.375	3.411	2.378
III.	2.099	6.235	3.468	2.491
IV.	2.969	5.976	3.512	2.529
V.	2.221	5.637	3.103	2.179
VI.	2.850	6.015	3.415	2.542
VII.	2.574	6.7S8	3.689	2.810
VIII.	2.631	6.216	3.379	2.635
IX.	2.507	6.025	3.251	2.520
X.	3.022	6.590	3.586	2.776
XI.	2.850	7.427	4.035	3.096
XII.	3.285	7.997	4.347	3.344
Skupaj:	2.757	6.473	3.569	2.655
	% 1956 : 1935			
priprava		odkop	jama	PLC
I.	109,8	103,0	110,0	107,6
II.	103,5	97,0	92,0	95,3
III.	104,2	87,4	94,7	103,7
IV.	138,6	91,1	93,0	101,1
V.	96,3	83,0	84,3	87,6
VI.	142,1	89,1	90,6	99,8
VII.	133.7	10-0,3	101,2	114,1
VIII.	150,6	97,4	97,4	108,7
IX.	132,7	91,4	88,2	102,6
X.	170,9	108,3	107.2	121,3
XI.	143.4	114,1	116.3	129,1
XII.	157,0	126,8	127,7	140,1
III. k v ar t.
neve mbar jcc j vber
Učinki
cd'.: op %
100.0 117.26 126,26
G.334 7X27 7 037
jama
3.412 4 035 4.347
%
100.0 117,57 126,66
Skupaj: 138,3 99,0 100,3 109,5
Kot je razvidno iz tabele, je učinek na pripravi porasel za 38.3 %, kar je posledica večje mehan:zacije, pa tudi dobre organizacije dela.
Odkopni učinek je padel za 1 %. Vzroki so istovetni z onimi, ki smo jih analizirali v zvezi s nedoseženim osnovnim proizvodnim načrtom. Precej pa so na razmeroma nizek odkopni učinek vplivale tudi težke prilike v talninskem predelu 60. etaže (prit ski iz talnine in nizek strop), ki so trajale od začetka leta pa do oktobra 1956.
PLC učinek se je dvignil zaradi dobre organizacije dela, zaostrene štednje in dosledno pravilnega kontiranja izvršenih dn'n.
Skupaj: 81.439 77.880 14,05 12,35
Iz tabele je razvidno, da se odstotek nesreč kljub vsej veliki skrbi, ki jo posveča podjetje svoji HTZ službi in bogatim sredstvom, ki jih daje rudnik za individualna zaščitna sredstva (leta 1956 = 6,572.628 din) ni bistveno znižal.
V podjetju je bila ustanovljena HTZ komisija, ki zaseda redno tedensko ter sproti analizira vse nezgode in ukrepa na osnovi dobljenih rezultatov.
Komisija je sestavila bogat elaborat z izčrpnimi analizami vseh nezgod in na njihovi osnovi prišla do zaključka, da je preko 80 % nesreč nastalo zaradi individualnega neupoštevanja predpisov — predvsem pri delu v jam:. Največ nezgod — nad 50 % — je bilo zaradi padca predmeta (premog ali les). Skupno število ponesrečencev je sicer padlo od 962 leta 1955 na 840 v letu 1956, t. j. za 12,69 %, vendar pa je bilo trajanje delovne nezmožnosti v preteklem letu daljše. Leta 1955 je delovna nezmožnost zaradi nezgod trajala povprečno 12,6 dni, leta 1956 pa 15,4 dni, iz česar lahiko sklepamo da so v preteklem letu bile težje poškodbe. Od vseh nezgod se je pripetilo v jami 6-60 ali 78,57 % in zunaj 21,43 %.
Smrtne primere smo imeli tri in sicer
Jama:
Franc Videmšek, 7. IV. 1956
Stane Rožič, 5. X. 1956
Zunaj:
Franc Letonja, 14. III. 1956.
Poraba materiala in normativi %
1955 1956 1956:1955
Jamski les 16.115 5.918 111,9 Razstrelivo 224 220 98,2 Električna 5.289 16.138 100,1 energija
Kot je razvidno iz tabele, je -poraba jamskega lesa kljub nenehnemu uvajanju jeklenega oporja porasla za 0,1 %, kar je pripisati visokim pritiskom na odkopih in pa nepravilno dimenzioni-ranemu lesu (pretanki profili), ki smo ga zaradi pomanjkanja boljšega lesa morali dajati v jamo.
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Večja poraba električnega toka gre na račun novih izvoznih naprav na jašku v Prelogah.
KVALITETA
Vzorce našega premoga srno redno pošiljali v analizo Centralnemu rudarskemu laboratoriju v Trbovlje. Rezultati so naslednji:
	Kal.	Vlaga	Pepel
vrednost			
Ksilit	3.038	40,16	4,67
Kosovec	2.654	42,10	8,02
Kocke	2.641	42,80	8,58
Oreh	2.556	43,10	9,56
Zd-rob, prah	2.446	42,63	13,10
Povpreček:	2.673	42,16	8,73
Iz tabele je razvidno da se kvaliteta ni poslabšala.
ZASLUŽKI
Povprečni zaslužki delih so bili naslednji
na posameznih
1955
1956
m iS
1956 : 1955

	r/l X)	o 13 N	f/1 S	o •d M	>o	o T) N
Pripr.	602	678	644	735	106,9	103,4
Odkop	590	697	631	716	106,9	102,7
Jama	536	635	566	655	105,6	103,1
Zunaj	346	425	358	438	103,5	103,0
PLC	495	589	527	613	106,5	104,1
Prodaja lignita
Povečanje proizvodnje nam je postavilo v letu 1956 nalogo, da prilagodimo temu tudi predajo lignita in jo vskla-dirno z izpremeimbo v tehnološkem procesu dela. Med stranke smo vključili novega veleodjemalca — TE Šoštanj, katerega potrebe so bile večje kot predvideno zvišanje produkcije. Razen tega pa je bila proizvodnja kock na novi.klasirnici za približno V4 nižja od planirane, kar nas je postavilo pred alternativo: ali znižati tonažo dobav široki potrošnja ali pa plasirati orehovec tudi v gospodinjske namene, za široko potrošnjo. Prodaja je bila v preteklem letu enaka tonaži proizvodnje.
Oddaja glavnim skupinam odjemalcev je znašala po sortimenti-h kakor sledi:
I.	Industrija	793.144 t
II.	Železnica	67.832 t
III.	Široka potrošnja	384.662 t
IV.JL	A__52.362 t
Skupaj	1,293.000 t
V gornjem pregledu je vključena tudi lastna-poraba rudnika, ki je znašala 14.821 t in cddaja industriji v NR Hrvatski, ki je prejela 9.933 t, kar predstavlja napram prejšnjemu letu ponovno znižanje, ki je v ozki zvezi z neizpolnitvijo osnovnega plana proizvodnje.
Primerjava odnosa odjema glavnih skupin odjemalcev za pretekla leta nam daje naslednjo sliko: Skupna odda; a
1951	516.400 1
1952	5C6.895 t
1953	532.130 t
1954	881.635 1 • 1S55 1,124.861 t
1956 1.298.0C0 t
Industrija i
325.955 t 343.600 t 333.461 t 517.452 t 720.504 t 860.976 t
slednjim smo dosegli zadostno proizvodnjo zdrofoa za kritje potreb ze omenjene TE, istočasno pa smo se^ian.li tržišče z izpremenjeno vrsto kock, ki so za uporabo v gospodinjstvu celo primernejše od kosovca. Količina a^oav zeiezniui se je v lanskem letu znižala, in sicer eainole za-iratld ipL.-edL>poi£H/-ij AJiiekcije za rsiro-vme v korist široke potrošnje, ki je bila v jesensjviu meseciii zeio Kritična.
Prodaja za gospodinjske svihe potom trgoivstaii pouje,.j Ln,s> je bila, v primerjavi z letom i9ol, v lanJ^em letu za IVd/o večja in je znašala ze 3J4.0UU ton, kar nazorno Kaze, da te potreba stalno naraščajo. V leni razdojju je rudnik nudil tigovski mreži veeje količine premoga m je iah^o v največji meri kili povpraševanje drobnih odjemalcev — potrošil.kov po lignitu.
Poleg že omenjene predispozicije v breme ŽTP je namreč dodelila Direkcija za surovino pri Zveznem sekretariatu za blagovni promet samo v zadnjih dveh mesecih leta (novembra in decembra) LJ.iUMcn lign.ta debelih vrst v gospodinjske namene, in sicer iz nadplanske proizvodnje, katero smo ji stavili na razpolago. — Ostali odjemalci so povečali svoje prijave zaradi potrebe zvišanja normalnih zalog, vendar jih rudnik ni mogel zadovoljiti v celoti.
V	letu 1930 smo uspeli rešiti naloge, ki smo si jih zastavili v zače.ku leta:
V	poslovanju smo utrd.li medsebojne odnose s strankami in rešili vprašanje prodajnih cen lignita. Poleg tega smo ugodno rešili tudi problematiko, ki se nam je postavila med letom, namreč v pogledu prodaje orchovca za široko potrošnjo. — V cilju, da bi tudi v naslednjem letu enako uspešno zaključili poslovanje glede prodaje lignita ket letos je nujno:
1.	dokončno proučiti s potrebnimi poizkusi vprašanje najprimernejše gra-nulacije posameznih vrst lignita;
2.	poleg osnovnega pomena kvalitete lignita, posvetiti pozornost tudi teži pošiljk pri obračunu;
3.	urejevati odnose s strankami v osebnem stiku z odjemale;.
Nabava materiala v letu 1956
V	preteklem poslovnem letu se je občutno zboljšala preskrba z osnovnimi materiali v primerjavi s prejšnjim letom tako, da pomanjkanje materiala v glavnem ni oviralo normalnega proizvodnega procesa. Ker pa rudnik za dosego svojega proizvodnega plana in izvršenje svojih obveznosti do skupnosti nima nikakih prednosti pri nabavi materiala, se mora z njim oskrbovati večinoma iz široke trgovske mreže, ki pa ni vedno dovolj založena.
Ena glavnih surovin za proizvodnjo premoga je še vedno jamski .les. Normativ porabe je v primerjavi z letom 1955 ostal neizpremenjen, kar znaša pri doseženi proizvodnji skoro 21.000 mfi več porabljenega jamskega lesa. Še vedno se vodi pol tika obnove naših gozdov in Široka
Stroški polne lastne cene
železnica
63.1% 67.8% 66.4% 58.7% 64.1% 63.3%
potrošnja
—	36.9%
—	3:2.2%
—	33.0%
—	41.3%
—	35.9%
—	33.7% .
ost. stranke m
190.945 t 163.295 t 173.669 t 364.183 t 404.357 t 437.024 t
Z izjemo leta 1952, ko je cddaja za široko potrošnjo padla za 1n, kaže prodaja obema glavnima skupinama odjemalcev stalen porast v tonaži. Kljub povečanju proizvodnje je razmerje v višini dobav industriji in železnici ter široki potrošnji ostalo v enakem razmerju, to je -'/.i industrija, a široka potrošnja '!.:. To dejstvo dokazuje stalnost v prodajni politiki rudnika napram, vsem odjemalcem.
Glavne značilnosti prodaje lignita v letu 1956 so bile:
1.	Ustalitev naraščanja potreb odjemalcev ob omejitvi vključevanja novih strank zaradi nujnosti potreb novega veleodjemalca (TE Šoštanj).
2.	Ureditev vprašanja prodajnih cen premoga s korekturo cen lignita-zdro-ba in poenotenjem cen ostalih vrst za vse odjemalce.
3.	Določanje pogojev pod katerimi lahko rudniki sklepajo pogodbe.
4.	Izboljšanje kvalitete lignita zaradi nove separacije rudnika in rešitev problematike prevoza lignita po železnici.
5.	Prodaja tonaže nadplanske proizvodnje XI.—XII. 1956 se je bistveno odrazila na tržišču.
V primerjavi s preteklimi leti je bila višina oddaje posameznim odjemalcem izražena v odstotkih naslednje:
1954 1955	1956
I. Industrija 49.7% 56.1%	61.1% II. Železnica 9.0% 8.0% 5.2%
III.	Sir. potrošnja 36.9% 30.2%	29.7%
IV.	Ostali odj.	4.4% 5.7% 4.0%
Dobave industrijskim podjetjem kažejo v zadnjih letih znaten porast, ki pa se nanaša lani edino le na Termoelektrarno Šoštanj, ki je pričela s po-izkusnim obratovanjem in je postala v tem razdobju naš največji odjemalec. S tem je v oziki zvezi izprememba v tehnološkem procesu proizvodnje: na eni strani koncentracija izvoza in kla-siranja lignita na novi separaeiji ob uveljavitvi širokočelne odkopne metode ter drobljenja lignita-kosovca v jami na drugi strani.
lesnih mas, ki se odraža v nizkih planih sečnje, to je v relativno mali ponudbi. Zato smo pri nabavi jamskega lesa še vedno ostali v okviru predstavništva slovenskih premogovnikov, ki je kljub vsem težavam le v redu oskrbovalo z jamskim lesom vse slovenske premogovnike.
Cena jamskega lesa se je gibala od 7.1C0 do 7.300 din za kubični meter franko vagon prodajalca. Ta cena je ostala neizpremenjena vse do oktobra meseca, ko se je dvignila za ca. 2C0 din za m'1 zaradi marže, ki so jo zahtevala okrajna zadružna podjetja. Samo enotnost nastopa vseh slovenskih premogovnikov je mogla zadržati to odkupno ceno in zadostiti rudnikom zadostne količine lesa. -
Enako važna surovina pri proizvodnji premoga je razstrelivo, s katerim smo bili redno oskrbovani.
Zaradi predpostavljanja dobav iz Vzhodne Evrope smo se v letu 1956 s trenutnimi vžigalniki oskrbovali večinoma iz Madžarske. Na pobudo našega podjetja je tvornica Ferunion iz Budimpešte popravila kvaliteto svojih izdelkov tako, da za trenutne vžigalnike nismo imeli pritožb. Problem je predstavljala le nezadostna zmogljivost tovarne, kar se je kazalo pri zakasnitvi dobavnih rokov. Zaradi političnih nemirov v mesecu oktobru je odpadla vsaka možnost dobave še neizdobavlje-nih 200.000 kom. trenotnih vžigalnikov, ki smo jih morali nujno naročiti iz Avstrijo, madžarsko dobavo Pa odgo-dit-i na nedoločen čas.
Posebnih problemov pri nabavi domačega potrošnega materiala v letu 1956 nismo imeli. Omeniti moramo le nezadostno oskrbo raznih bakrenih vodov, izoliranih z gumo (RGCT) in pro-filnega bakra, vendar brez posebnih posledic za našo proizvodnjo. Od uvoženih artiklov pa smo pogrešali zlasti jeklene žične vrvi, fino orodje, varilne garniture, svedre za premog, za kar pa vedno tudi ni bilo na razpolago odgovarjajočih deviznih sredstev.
Za proizvodnjo 1,298.000 ton je naše višini 1.495,739.301 din, in sicer po
Jamski les Razstrelivo Ostali material Električni tok Para
Ostali stroški Družbene obveze Fond za kadre
Fond za napredek proizvodnje
Obresti na obratna sredstva
Plače delavcev
Plače nameščencev
Socialno zavarovanje
10% stanovanjskega prispevka
Amortizacija
Obresti na osnovna sredstva Polna lastna cena
Če primerjamo strukturo cene po vrstah in elementih stroškov vidimo, da so ostali stroški materiala prlbl žno na isti višini kot 1955 razen električnega toka, ki smo ga porabili po toni za 7,71 din več. V celoti pa so stroški materiala za 1,20din nižji.
StrošM za dv'"/,bene obvez0, to je prispevek za kadre, za napredek proizvodnje ter oortsu na o^iauia s*čustva so cd lanskih 20,14 din na tono porastli na 2:2,33 din, kar pa je pripisati povišanju prispevka za kadre od 2 na 4/o plačilnega fonda.
Plače z vsemi prispevki (socialnim zavarovanjem in 1(L% stanovanjskim prispevkom) so znašale v letu 1956 na tono 366,58 din proti 363,26 din v letu 1955 vkljub 10 % stanovanjskemu prispevku, ki je bil uveden v letu 1956 in znaša 23,91 din na tono. Vkljub temu, da so zaslužki toili v letu 1956 zaradi storilnosti večji, so stroški plač na tono nižji kot prejšnje leto, kar je odraz večje delovne storilnosti.
Amortizacija je zaradi ogromnega aktiviranja dokončanih investicij porastla v absolutnem znesku od 297,688.615 din v letu 1955 na 371,895.185 din v letu 1956, t. j. 19,85 din na tono več kot leta 1955. Nasprotno pa so obresti na osnovna sredstva v pr.merjavi z letom 1955, ko so znašale v absolutnem znesku
podjetje zabeležilo proizvodne stroške v stroškovnih vrstah takale:
Leto 1956 znesek din/t t 1,298,0001
Leto 1955 znesek din/1 Proizvodnja 1,116.500
127,611.573 114.30	157,365.897
67,144.853 60.14	68,423.810
159,489.093 142.84	180,739.073
55,007.903 49.27	73,961.052
27,640.526 24.76	19,123.398
16,654.03)1 14.92	26,124.661
6,741.882 2,576.144 13,164.211 262,335.042 25,202.453 123,641.150
6.04 2.31 11.79 23-1.96 22.57 110.73
297,638.615 266.63 133,790.230 124.31 1.323,687.708 1185.57
13,588.182 2,770.332 12,703.052 2C 0,432.884 27,240.429 127,101.883 31,034.490 371,856.285 94,273.873 1,496,739.301
121.24 52.71 139.24 56.93 14.73 20.13
10.47 2.13 9.79 223.76 20.99 97.92 23.91 2S6.48 72.03 1153J1
138,790.230 din znižane v letu 1956 na 94,273.873 din ' zaradi poizkusne proizvodnje v IX. polletju, ker cd novih naprav, ki so služile, poizkusni proizvodnji, za to obdobje nismo plačevali obresti.
Planirana PLC je znašala 1.256 din na tono.
Izhodišče za to ceno je bila dosežena PLC iz prejšnjega leta, upoštevani pa so bili popravki z ozirom na povišano amortizacijo in obresti na osnovna sredstva zaradi aktiviranja dokončanih investicij I. faze izgradnje rudnika na kapaciteto 1,500.000 ton. Nadalje so pri planiranju bili upoštevani tudi instrumenti družbenega plana, ki so neposredno vplivali na porast PLC in sicer 10 % prispevka za stanovanjski sklad in povišanega prispevka za kadre. Zato je pravilnejša primerjava dosežene PLC s plansko PLC, da razvidimo napore, ki jih je vložil kolektiv v borbi za njeno znižanje. Napram planski PLC so proizvodni stroški znižani po toni za 102,89 din, kar znese pri proizvedeni tonaži 133,551.220 din znižanja.
Gibanje stroškov PLC se je mesečno zasledovalo in analiziralo na posebnih proizvodnih konferencah in so ukrepi in analize imele pozitiven odraz pri splošni štednji.
Investicijska dajavnosi ¥ letu 1956
Tudi letošnje investicije so bile dokaj obširne, vendar so zaradi dokon-čavanja I. faze izgradnje bile postavke
za epremo in montažo večje od onih za gradbene objekte. Tudi v letu 1956 smo izvajali investicijska dela na gradbenih objektih kapitalne graditve in montažo opreme, največ s tujo režijo, dočim smo jamske investicije in dokon-čavanje rudarskega naselja vršili v lastni režiji.
Po posameznih objektih in investicijskih elementih pa je vrednost celotnih investicij v letu 1956 naslednja:
KAPITALNA GRADITEV — GRADBENI OBJEKTI
a) Iz zveznega investicijskega posojila:
1.	Kovačnica	6,144.235
2.	Skipovo polnišče '	1,287.805
3.	Kurilnica	18,051.745
4.	Strojnica	17.708.126
5.	Zračni jašek	49,053.702
6.	Novi revir — podalj. gl. prečnika	4,550.411
7.	Novi revir — črpališče	624.875
8.	Novi revir — vpadnik I	901.156
9.	Novi revir — vpadnik II.	1,029.152
10.	Novi revir — vodni hod.	1,518.160
11.	Ureditev ind. prost. N. J.	7,905.076
12.	Ureditev deponije — sep.	3.896.450
13.	Industrijski tiri	6,374.259
14.	Definitivna separacija	19,488.980
Skupaj: 138,233.932 b): Iz amortizac. fonda:
15/ Skladišče razstreliva 788.429 10. Jamski vodovod_____5.680.753
Skupaj 6,469.182
DRUŽBENI STANDARD — GRADB. OBJEKTI iz repitbl. in okr. posojila:
17'v Blok — 55 standvanj	206,098.853
13. Vrtnarija	6,887.853
19.	Dokonč. našel. »Jezero«	15,208.417
20.	Dokonč. našel. Šmartno	43,233.316
21.	Tržnica	7,398.736
22.	Blok 27 stanovanj	616,526
23.	Cesta Vil.	7,894.476
24.	Podaljšek ceste VII.	3,297.457
25.	Regulacija Pake____4,979.327
Skupaj: 295,614.961
OPREMA (iz zvez. posojila in amort. fonda)
Domača in uvozna oprema MONTAŽA OPREME: ŠTUDIJ IN RAZISKAVE: Globinska vrtanja iz Rud.
fonda OSTALO:
Projektir.-kapitalna izgrad. Projektir. družbeni stand'. Provizija in obresti — kap.
izgradnja Provizija in obresti D. S. Odkupi in odškodnine 046 ■— Invest. vzdrževanje CELOKUPNA VREDNOST INVESTICIJ:
613,030.587
9,578.073
19,271.051 12,809.419
3,931.678 883.600 390.595 5,144.425
1.169,337.176
TEHNIČNI KOMENTAR K INVESTICIJAM
Investicije zveznega posojila:
V	jami se je končala izgradnja ski-povega polnišča, pričelo pa se je z odpiralnimi deli za zahodno polje. Glavni objekt je bil zračni jašek, ki je bil izkopan do gicbine 98 m in istočasno obzidan.
Na »dnevu« je bila zgrajena definitivna separacija z deponijo premoga, kovačnico, kurilnico in industrijski tiri. Zadnja dva objekta še nista tehnično prevzeta.
Na račun XII. posojila smo pričeli z ureditvijo industrijskega prostora okrog jaška v Prelog.ah,, kjer je bila položena kanalizacija in vodovod ter delno utrjena površina prometnih poti.
Oprema je bila nabavljena delno iz inozemstva, deloma pa iz domače proizvodnje. Glavna uvožena oprema je bila za' separacijo ter prevoz po jašku. Za jamo pa je bila iz uvoza nabavljena v glavnem plinovarna elektrooprema. Domačo opremo smo v glavnem nabavili za transport v rudniku in na separaeiji, delno pa bo služila tudi za opremo črpališča vode v jami. Nabavili smo tudi kompletno drobilno in sejalno napravo v jami, kjer se drobi premog debelejši od 150 m/m.
Sredstva za montažo opreme so bila porabljena za montažo uvožene opreme za separacijo in izvozni stroj, deloma pa za montažo transportnih in drotoil-nih ter sejalnih naprav v jami. Montaža se je vršila v glavnem v lastni režiji, le inozemska oprema separacije, izvoznega stroja in drobilne naprave v jami so bile montirane pod nadzorstvom inozemskih monterjev.
Iz posojila splošnega investicijskega sklada smo plačali tudi projekte za zgoraj navedene objekte.
Investicije iz amortizacijskega sklada:
V	jami je bil zgrajen jamski vodovod pitne vode, na dnevu pa je bilo dokončano skladišče razstreliva.
V	glavnem pa je bila iz amortizacijskega sklada nabavljena oprema za jamo, kot nadomestilo za izrabljene jamske transportne naprave.
Investicije iz rudarskega sklada:
Iz tega sklada smo financirali globinsko vrtanje, katerega namen je bil ugotoviti lego triade in vodonosnosti talnine, da bi bilo mogoče na podlagi teh podatkov odrediti varnostni steber kot zavarovanje pred vdorom triadne vode v jamske prostore.
SREDSTVA ZA DRUŽBENI STANDARD
(Iz republiškega in okrajnega posojila)
V	teku leta je bilo zgrajenih in vseljenih 77 družinskih in 10 samsikih stanovanj s površino 6009 m2, v gradnji pa je še ostalo 86 stanovanj. Dokončani sta bili tudi vrtnarija in tržnica ter predani svojemu namenu. Prav tako je bilo dokončano in vseljeno naselje enodružinskih hiš. Majhen del sredstev je bil porabljen tudi za regulacijo reke Pake v dolžini 350 m.
Projekte za družbeni standard smo plačevali iz kreditov, ki so bili določeni v ta namen.
Analiza za leto 1956 izkazuje aktiv in prav toliko pasiv — 5.539,243.925 din. Vrednost aktiv in pasiv je porasla napram letu 1955 za 538,232.032 din. Iz-verabilančna vsota, ki zajema vrednost družbenega standarda, pa se je povišala cd 1.075,556.500 din v letu 1955 na 1,691.089.338 din v letu 1956.
Obratni krediti
Za redno poslovanje v osnovnih in postranskih dejavnostih srno imeli stalni in dopolnilni kredit v skupnem znesku 207.263 090 din. Ker smo že v začetku leta vedeli, da bo proizvodnja v letu 1956 porastla, smo skladno s tem že v decembru 1053 zaprosili Narodno banko za povišanje obratnega kredita, da bi zmogli povečane proizvodne naloge.
Dohodki
Z dokončanjem I. faze izgradnje rudnika s katero smo dosegli kapaciteto
I,500X00	ton letne proizvodnje se je povečana proizvodnja pričela v II. polletju. S preusmeritvi; > celo'nega izvoza na novi jašek v Prelogah z nove naprave skipovega polnišča in skipovega prevoza, nadalje novih drobilnih naprav in nove klasirniee so bili dani pogoji za poizkusno proizvodnjo v II. polletju 1956.
Poizkusna proizvodnja je bila odobrena z Odločbo Obč. Ijudrkega odbora Šoštanj pod št. 03/-6047 1-56 z veljavnostjo od 1. VII do 31. XII. 1956. Z odločbo o poizkusni proizvodnji ni bila zajeta celotno proizvodnja, dosežena v
II.	polletju, ampak samo tisti del, kije bil dosežen preko maksimalno dosežene kapacitete starega jaška, ki znaša 1725 ton.
Celotna proizvodnja v II. polletju je znašala 715.500 ton pri 156 2 delovnih dneh. Za redno proizvodnjo smo torej smatrali 156 s!a delovnih dni s kapaciteto starega jaška po 1725 ton, kar daje v II. polletju 270.256 ton redna proizvodnje, dočim je na poizkusno proizvodnjo odpadlo v istem obdobju 445.244 ton.
Analogno taki razdelitvi proizvodnje v II. polletju, ko je trajaia poizkusna proizvodnja, smo delili tudi celotno doseženo realizacijo in vse proizvodne ' stroške. Poleg delitve stroškov pa smo v II. polletju ločili vsa osnovna sredstva na osnovna sredstva starih in osnovna sredstva novih naprav, od katerih v smislu odločbe nismo plačevali obresti. Amortizacijo smo obračunali, ker je bil dosežen zadosten dobiček kot to predvideva odločba____________
Rudnik lignita Velenje je v letu 1356 dosegel:
Celokupno
Realizacije 2.767,882.222 Nepredvid. dohod._5,492.424
Skupaj:	2.773,374.648
Nepredvid. izdat.	3,044.365
Donodek je	2.770,330.281
Real. stroš. proiz. 1.719,621.339 Dosež. dobiček	1.0i0,70S.943
Po uzakonjenih določilih instrumen-družbenega plana je bil doseženi dobiček razdeljen kot sledi:
Celokupno«
333.do6.045 9,345.965
168.500
Zvezni davek Hranar. do 7 dni Ločeno življenje Dodat, prisp. za soe.
zavarovanje Rezervni sklad Anuitete Štipendije Rudarski fond Plače iz dobička Premije
Soc. zavar. za plače
iz dobička Stan. prispevek Invest. sklad OLO Samostojno razpol. Proračun OLO Celokup. razd. dob.
16,513.111 4.145.260 108,712.318 1.420.200 21,014.179 67,213.904 14,561.819
32,710.2910
8.177."7'2 46,023.967 291.560.570 95,635.244 ,050,708.942
Izvršitev družbenega plana
Družbeni plan podjetja za leto 1953 je za vse veje dejavnosti predvideval naslednje elemente:
Osnov, proiz.
Bruto prod. Mater, stroš. Amortizacija Obresti na
osn., sred. Obresti na
obr. Zemljarina Plače po TP Socialno zav. Sklad za kad. Dobiček
Plan Izvršitev 1,350.000 t 1,293.000 t
2.904,170.000 2.770,330.201 930,521.000 689,548.993
394,419.000 196,510.000
373,788.134 95,609.352
sred.
19,500.0«)	12,703.052
350.000	423.9-52
422,600.000	360,3?4.523
181,718.600	179,965.840
8,452.000	7,207.490
750,100.000	1.050,708.942
Ze uvodoma smo razpravljali, da količinski plan iz že razčlenjenih vzrokov ni bil dosežen. Vendar pa je podjetje preseglo finančni plan in v zvezi z njim dobiček, in sicer iz naslednjih razlogov:
1. Z montažo drobilnih naprav In ukinitvijo asortimana kosovca je px>
(Nadaljevanje na 3. strani)
Prispevek za Dan žena — dr. Budna Leopold:
Luč v vetru...
Je morda kaj lepšega na svetu, kot je mlada ljubezen?
Mlada ljubezen porojena v zarji cve-
naših sanj, za Nejco in nikoli nisem slišal lepšega imena za dekletce.
Nejca je bila v krogu naših igrač, naj-
nalahno, da smo jo komaj razumeli: »Pa naj stoji nekdo pri oknu, da bo videl, kdaj pride mami!«
Proti večeru je Nejca ležala, kakor da je mrtva. Niti šepetala ni več. Široke odprte oči so strmele nekam proti stropu, kakor da iščejo tam utešenja svoji boli. Vsi smo vedeli, da bo Nejca umrla, zopet smo čepeli okoli njene po-stelje, pritajeno dihali in prepričan sem,
URAN.JEK KAREL:
Bil sem gost čtliosMliili rudarjev...
(Nadaljevanje in konec)
toče pomladi, prepojena s škrjančkovo lepša igračka, ona je bila naš vodnik da bi vsak izmed nas tedaj raje umrl pesmijo pšeničnih polj, vasovana med in sodnik in ničesar se ni smelo zgoditi kakor pa da je gledal umirajočo Nejco belimi njivami cvetoče ajde, preplesa-na okoli kresa na kresno noč. Vsa mlada čustva se zlivajo v eno samo nit mladega hrepenenja in vsa mladostna pesem je prepojena z ljubeznijo. Morda' res ni n;č lepšega? Vendar, kakor da bi gledal skozi kopreno spominov, kakor da bi imel še vedno pred seboj sanje, se spominjam tiste noči.
Daleč pod šumečim Bohorjem je bila hiška, majhna in preprosta, kakor je preprosto življenje na vasi. Pozimi pokrita z debelo snežno dejo in zasnežena do oken, skozi katere je mežikala Svetloba od petrolejke, spomladi objeta od cvetoč h češenj, poleti obdana z de-htečim zelenjem in v jeseni obdarovana z zlatim sadjem. Majhna preprosta hišica, nič posebnega se ni v njej dofodio. Vendar, kadar je človeku težko pri duši, poromajo misli nazaj, da bi ss vtopile v tisti mali hišici, o kateri se nikjer ničesar ne omenja.
Tam je bila doma naša mladost, Sedem fantičkov se je smejalo jutranjemu soncu, sedem fantičkov je strmelo skozi majhno okno v velik in nedosegljiv svet. Preprosto je bilo naše življenje, ničesar ni zapisanega z zlatimi črkami v debele knjige, kajti naše življenje je bile tako majhno in vsakdanje, kakor da sploh nismo na svetu. Z malimi stvarmi smo bili zadovoljni, saj velikih sploh nismo poznali. Za nas so bile vrane avioni in domača luža je bilo morje in žitna polja je bil širni svet, a kaj je bilo tam preko gora o tem nismo ničesar slišali, le hrepeneče t)či so zrle in strmele preko gora v horizont, kjer se je za nas končaval svet. Sedem fantov, kakor sedem rdečih nageljev na gredi matere. Spominjam se pa, da smo imeli med nami tudi dekletce, ki ni bilo naše. Dolgo je že od tega, vendar se dobro spominjam, da je bilo drobnega in bledega obraza, da je imelo velike hrepeneče oči, zlate laske, površno povezane s staromodno pentljo, in da smo jo imeli vsi otroci radi in da nam je bila ljubša kot rodni brat in kot rodna sestra.
Morda zaradi tega, ker še nismo znali dobro izgovarjati imena, morda pa iz nagajivosti smo klicali to punčko, sanje
(Nadaljevanje na 2. strani)
predvidevanjih bila povprečna prodajna cena premoga planirana v letu 1956 z 1.800 din za tono s pogojem, da bo obratovanje skipovih in drobilnih naprav pričelo že 1. aprila. Iz že navedenih vzrokov pa se je povečano obratovanje z novimi napravami pričelo šele v II. polletju. Zato in pa, ker nismo imeli preizkušenih podatkov za nove drobllne naprave in padec vrst iz teh naprav, smo prvotno planirano prodajno ceno realizirali v povprečku z 1919 din kar je seveda bistveno vplivalo na dosego finančnega rezultata.
2.	S poskusno proizvodnjo nam je bilo opravičeno plačevanje obresti na osnovna 'sredstva od novih naprav v IX. polletju.
3.	Večja storilnost je povzročila prihranek napram planiranemu plačilnemu fondu.
4.	Skrajna štednja z vsemi materialnimi in ostalimi stroški na podlagi permanentnega analiziranja kretanja stroškov polne lastne cene.
Analiza plačnega fonda
Rudnik lignita Velenje je v letu 1956 formiral v celoti plačnega fonda 165,950.246 din.
Od tega:
Plače za rež. in akord. zasl. 360,374.523 Dopolnilne plače iz dobička 67,213.904 Premije tehnič. ijadzornega i in ostalega osebja	14,561.819
Premije za nedelj, in nad-■ plansko proizvodnjo	23,800.000
Ce upoštevamo, da je bilo v letu 1956 povprečno zaposlenih 2118 ljudi vidimo, da je znašal povprečni zaslužek na 1 zaposlenega brez nadplanske proizvodnje 17.397 din mesečno, dočim je v letu 1955 prišlo na enega zaposlenega 15.741 din mesečnih prejemkov. Dvig povprečnega zaslužka je predvsem rezultat izboljšanja stanja v proizvodnji od meseca oktobra naprej.
Ko pregledujemo tehnične in finanč-no-komercialne rezultate poslovanja v minulem poslovnem letu ugotavljamo, da so bili uspešni. Poleg (naporov za že sedaj visoko proizvodnjo smo v investicijski dejavnosti zaključili izgradnjo 1. faze in s tem dosegli kapaciteto 1,500.0'00 ton letne proizvodnje. Tudi v minulem poslovnem letu smo imeli premajhna sredstva za družbeni standard. Upamo, da bo v tekočem letu situacija ugodnejša in da nam bo uspelo vsaj delno odpraviti staro nesorazmerje med kapitalno graditvijo in družbenim standardom ter s tem zagotoviti delovno silo za že doseženo kapaciteto podjetja.
česar bi Nejci ne bilo všeč. Morda ji je bilo takrat tri leta ali pa že blizu štiri, saj leta minejo, spomin na Nejco pa je ostal v duši, kakor da je z njo zrastla. Tudi Nejca je imela mater, toda z njo se je igrala samo ob sobotnih večerih in ob nedeljah, kajti njena mati je bila zaposlena v mestu in se je v poznih sobotnih večerih vračala k svojemu otroku, da mu je bila mati in oče, kajti očeta Nejca ni poznala. Ob sobotnih večerih pa, najsi je bilo to poleti ali pozimi, smo čepeli v temni izbi in gozdu, koder je vodila pot iz mesta in iz postaje. V naših srcih je bilo toliko hrepenenja, da ije sililo v oči in debele solze so rosiie v pričakovanju, da bi zagledali luč, s katero si je mati svetila, ko je prihajala pozno v noč k svoji Nejci. In kadar je prišla, se je noč spremenila v svetel dan, kajti z Nejco smo čutili njeno srečo v objemu svoje matere.
Spomini na mladost, kako ste lepi.
Sam ne vem, kako se je zgodilo, spominjam pa se, da je Nejca nenadoma zbolela. Njene široke oči so postale še večje in v bleda lica je privrela kri, da so ji žarela, in se jih nismo upali dotakniti. Mirno je ležala na postelji in okrog nje se je gnetlo sedem fantov, da bi se z njo igralo, da bi ji streglo, da bi ji olajšalo pekočo bolečino v prsih, ali pa da bi ji obrisalo potno čelo. Zastonj smo se trudili, da bi kaj použila, kajti Nejca je tožila, da jo v prsih boli in da ne more vstati. Ie če smo ji prinesli za jesti, je uprla svoje oči proti nam, ter z nekako bolestno težavo šepetala: »Nejca je tako slaba, da ne more še žličke držati«. Seveda smo jo vzdignili in ji skušali podajati hrano, tedaj pa so se zasvetile solze v velikih očeh in je dejala, da ne more jesti. V prsih ji je kljuvalo, srček ji je hitro bil. mi pa smo trepetali zanjo, kakor trepeče vsak otrok, če se boji, da bo izgubil najlepšo igračko. Starši so sporočili materi, da je Nejca zbolela in da naj pride, in še danes ne vemo, zakaj mati te pošte ni prejela.
Nejca pa je hrepenela po materi, vsega je bila sita, edino mater bi še rada videla, kakor da bi ji mati prinesla s seboj zdravila. Zdravnika takrat še nismo poznali. Proti večeru je hotela, da smo jo vzdignili v roke in smo ždeli pri oknu ter čakali, da bi se na obronku gozda prikazala materina luč. Pozno' v noč smo ždeli pri oknu in zastonj smo hrepeneli proti gozdu, kajti luči nismo dočakali. Vsi smo zaspali, le Nejca je zrla v temno noč, kajti hrepenenje je bilo močnejše od spanja. Pozno v noč smo jo položili nazaj v posteljo in čepeli smo ob njenem ležišču, kajti vsak trenutek smo se bali da bi jo izgubili iz svoje srede. Nismo smrti dobro poznali, bali pa smo se je zaradi tega, ker potem Nejce ne bi bilo več in vsa naša mladost bi ne bila več mladost.
Tisto sobotno jutro je Nejca dobro spala. Po prstih smo hodili okoli postelje in smo s trepetajočim srcem opazovali, če še diha. Dihala je globoko in sunkovito, v spanju je hotela vzdigniti roke, pa jih je zopet popustila. Proti poldnevu se je zbudila, toda ni imela več glasu, le s težavo se je ozirala iz svoje postelje in šepetala, tako tiho, da smo se morali skloniti nad njene ustne, če smo hoteli razumeti, kaj je govorila. Njene besede pa so bile tako preproste, samo ena želja je še žarela v tem drobnem telesu in ta želja je kipela proti ustnam, da je šepetala: »Kdaj pride mami?«
Odgovarjali smo ji, da bo prišla kmalu, da je že na poti, vsak čas da bo odprla vrata in jo vzela v svoje naročje. In zopet je dahnila prav tiho in
Skušali smo ji lagati, saj otroške laži niso laži, da se bo zopet z nami igrala, da se bomo zopet podili po pokošenih travnikih da bomo gradili mline ob potoku, da bom spuščali zmaje, da se bomo igrali slepe miši in da bo vse lepo kot je bilo nekoč. Nejca pa je dahnila čisto neslišno: »Kdaj pride moja mami?«
Zopet smo stali pri oknu in zrli proti gozdu, da bi zagledali materino luč. Tisti večer se je hitro zmračilo, na nebu so bili kopasti črni oblaki, topel veter je zavel preko Bohorja in se spustil preko polj ter zaplesal z našimi gozdovi.
Pripovedovali smo ji o vetru, ona pa se je nagnila k nam in omahnila nazaj na blazino. In zopet smo čuli njeno šepetanje: »Ali je res nocoj sobota in da nocoj pride mami?«
In prisegli smo ji. da je res sobota in da bo mami res prišla. Na steni smo imeli koledar, na katerem smo trgali listke dan za dnem in Nejca je dobro vedela, da je zadnji črni listek pred rdečim, sobotni listek. Zato smo ji sneli koledar iz stene, da bi ji dokazali, da je prihodnji dan rdeči listek in da je res sobota in da bo mami res prišla. Iztegnila je koščeno roko, pa ji je omahnila nazaj na ležišče. Cisto pred obrazek smo ji morali prinesti koledar, čisto do ustnic, da je poljubila črni listek in da je verjela, da je sobota in da bo ,mami prišla.
Veter je divjal preko polj in koča med drevjem se je majala. Nejca je umirala. Vendar umreti ni mogla. Kajti še vedno je v srcu žarelo hrepenenje, da mora dočakati mater, ki ji bo prinesla zdravja in vsega, kakor je bilo popreje.
Ponovno smo ždeli pri oknu in zrli proti gozdu. S trepetajočim srcem smo ždeli uro za uro in vsaka malenkost se nam je zdela da oznanja materin prihod. Cez čas smo slišali, da Nejca zopet šepeče. Sklonili smo se k njej, tudi ona je hotela biti pri oknu, tudi ona je hotela dočakati materino luč. Zato smo jo vzdignili v naročje in jo prinesli k oknu, da je z nami čakala prihajajočo mater. Nepremično je zrla v temo in čez čas je dahnila: »Zakaj ni nocoj moje mami tako dolgo?« In smo ji pripovedovali, da smo že slišali vlak in da bo mami vsak čas prišla. Seveda ni nihče v tulečem vetru vlaka slišal. Prosili smo Nejco, da se naj vleže v posteljo, da bom že sami bedeli, toda ni hotela ubogati. Vso njeno hrepenenje se je zlilo v eno samo željo, da bi čimpreje zagledala luč na obronku gozda. Ničesar ni hotela piti, ves dan ni ničesar zaužila. In zopet čez čas: »O, da bi le moja mami prišla«. Čutili smo njeno utripajoče srce in še v temi smo videli njene žareče oči. Samo mami in mami...
Takrat pa, ali se ni v gozdu nekaj zaiskrilo? Nekaj migetajočega še v globini med drevjem? Vsem nam je zastala sapa in nato se je izluščila iz gozda luč, drobcena lučka matere, ki je nihala v toplem vetru in iz vseh naših grl je zatrepetalo: »Nejca, mami že prihaja.«
Ves dan nismo slišali, da bi Nejca česar glasno povedala. Takrat pa smo vsi čuli, kako je dahnila na glas: »Mami, moja mami prihaja« Strmeli smo skozi okno, naenkrat je brat vzkliknil: »Nejca, Nejca, poglej, tvoja mami prihaja!« Toda Nejca ni ničesar več odgovorila. Zlatolasa glavica ji je klonila na prsi, le oči so ostale široko odprte. Nejca je umrla. Tako malo je želela od vsega, samo materina luč ji je zadostovala, da je lahko umrla. Toliko hrepenenja in toliko veselja je bilo za njeno drobceno telo preveč.
Prihodnji dan, bilo je že 8. septembra, sva se s tov. Paunovičem že ob petih zjutraj odpeljala na letališče, da bi odletela v Ostravo. Nekako z mešanimi občutki sem prvič v življenju sedel v letalo. Vse mogoče letalske nesreče, o katerih sem čital in slišal so mi rojile po glavi. S posebnim spoštovanjem pa sem ogledoval pred 'sabo vrečico, namenjeno za vsebino mojega želodca — če bi slučajno bilo potrebno. Polet je bil krasen, požrešna vrečica ni stopila v akcijo, bil pa sem za krasno, nepozabno doživetje bogatejši. Kar prehitro je min 1 čas in pristali smo v Ostra vi, kjer so naju zelo lepo sprejeli in namestili v novem hotelu Ostrava.
Ob desetih naju je sprejel predsednik mestne občine g. Jožef Kotas in ostal z nama kako uro v prisrčnem, tovari-škem razgovoru. Po kosilu sva se odpeljala v novo rudarsko mesto Poruby, ki je bilo zgrajeno zadnja leta, sedaj pa ima že nad 23.000 prebivalcev. Ogledala sva si nekaj stanovanj, med njimi tudi stanovanje rudarja Jurija Raškov-skega, kjer sem bil nad vse ljubeznivo sprejet. Kmalu sem sklenil prijateljstvo s pionirjem Tiborjem Raškovskim, ki mi je podari! za spomin svojo pionirsko rutico.
Odtod sva se s tov. Paunovičem še isti dan odpeljala v novo rudarsko mesto Havifov, ki so ga začeli graditi 1952. leta, sedaj pa šteje že nad 20.000 prebivalcev. V obeh mestih — Porubv in Havifov — sem se imel priložnost prepričati o visoki stanovanjski kulturi, ki je v mnogem podobna naši v Novem Velenju.
Na skupni večerji sva se sestala s predstavniki mestnega odbora in sindikata za ostrovski okraj. Izmenjali smo mnogo plodnih in kar je najvažnejše — iskrenih misli v najprijetnejšem to-variškom vzdušju.
V	nedeljo, 8. septembra, sva se odpeljala v rudnik CSA (čehoslovaška armada) v Karvini. Medtem, ko je tovariš Paunovič konferiral in izmenja-val misli in izkustva s češkimi tovariši Krejčijem, Navaro, Lapisom, ki so tudi ljudski poslanci in drugimi, sem se odpeljal v jamo, da bi spoznal odkopno metodo, transport in delo s kombajnom v tem modernem premogovniku. Največji vtis name je nedvomno napravilo pridobivanje premoga s hidromehani-zacijo (z visokim pritiskom vode). Preveč prostora bi zavzelo, če bi opisoval ta način (kolikor sem si ga zapomnil, seveda) in dvemim, da bi bi moj opis popoln in strokovno brezhiben. Menim, da ne bi bilo napak, če bi o raznih na-Inih odkopavanja, ki jih uporabljajo v rudarstvu napredne države, spregovoril kolektivu kateri naših inženirjev.
V	karvinskem rudniku CSA dela ne-
kaj tisoč vojakov, ki tamkaj odslužu-jejo svojo vojno obvezo. Po opravljenem delu v rudniku opravljajo svoje vojaške dolžnosti, vendar pa so plačani kot vsi ostali rudarji. To je nedvomno zelo pametno. Vojni obvezniki — rudarji niso odtegnjeni svojemu poklicu, torej nad vse važni proizvodnji premoga, večina vojakov — nerudarjev pa dodobra spozna rudarski poklic, v katerem jih po odsluženju vojnega roka velik del tudi ostane. Vsekakor pametno rešen način dotoka rudarskega naraščaja. Zvedela pa sva tudi, da zaradi pomanjkanja kadrov rudarjem v bodoče ne bo treba služiti vojaškega roka. To je povedal minister narodne obramke ČSR, generalni podpolkovnik Lomsky, ki je poleg drugih najvidnejših funkcionarjev prisostvoval svečanemu kosilu v prostorih delavskega kluba.
Popoldne je bila v veliki dvorani kulturnega doma rudnika Hlubine svečana seja ob priliki rudarskega praznika. Poleg najvidnejših češkoslovaških funkcionarjev je na tem zasedanju govoril tudi tovariš Paunovič, ki je pozdravil zbrane v imenu jugoslovanske delegacije in jim čestital za praznili. V imenu poljskih rudarjev je to storil tovariš Sieronj.
Naslednjega dne, 9. septembra, smo se odpeljali na rudnik'Antonina Zapo-tockega, kjer smo prisostvovali svečani razdelitvi odlikovanj, ki jih je sprejelo 195 rudarjev. Ob tej priložnosti nas je obiskal tudi naš velenjski rojak Jože Centrih, ki je že 17 let rudar v CSR. Lani je bil na obisku v domovini. Globoko me je ob tej priložnosti ganilo pripovedovanje starega rudarja Frančiška Joska, ki je s krvavečim srcem moral 1914. leta v vojno proti Srbiji. »Toda še mnogo težje mi je bilo 1948. leta,« je dejal stari Joska, »ko je prišlo do nesrečne ločitve naših narodov.«
S tem je bil zaključen naš obisk na rudnikih. Kot gostje češkoslovaškega rudarskega sindikata sva si s tov. Paunovičem ogledala še več velikih industrijskih objektov, kulturnih ustanov, razstave 'in mnogo drugega. O svojih vtisih sva govorila tudi v praškem radiu.
Hitro so minili lepi in poučni dnevi med češkoslovaškimi tovariši rudarji in med češkimi brati na sploh. Ostali mi bodo v nepozabnem spominu. Obisk je v meni tudi utrdil zavest, da so si naši narodi res bratje in da je globoko v srcih češkega in slovaškega ljudstva zakorenjena tako iskrena ljubezen do Jugoslavije, da je ni moglo ugasniti nesrečno 1948. leto, niti jo bodo zatem-nili poizkusi posameznih ljudi v CSR, ki še niso dosledno in dokončno prelomili s stalinizmom in njegovo prakso.
Kongres delavskih svetov Jugoslavlfe
Odbor za sklicanje delavskih svetov Jugoslavije, kateremu predseduje Djuro Salaj, je sklenil na svoji drugi seji, dne , 13. februarja, da bo kongres delavskih svetov Jugoslavije od 25. do 27. junija v Beogradu.
Kongres bo delal v komisijah, ki bodo sestavljene na kongresu samem. Določene so posebne delovne skupine, ki imajo nalogo, da pripravijo referate za kongresne komisije.
Takšnih delovnih skupini je 12 in na seji dne 13. preteklega meseca je izvolil kongresni odbor voditelje teh delovnih skupin.
Zanimiva so področja teh delovnih skupin, to se pravi' problemi, s katerimi se bodo bavile posamezne delovne skupine. Že to kaže, kako bogato bo delo kongresa, ki naj zagotovi delovnim ljudem Jugoslavije pobudo za poglobitev in nadaljnji razvoj socialistične demokracije.
Menim, da je prav, če navedem te delovne skupine z označbo snovi, s katero se bodo bavile in pripravljale kongresne referate.
Delovna skupina I.:
Ekonomski pogoji delovanja organov delavskega upravljanja. Predsednik: Rato Dugonjič.
Delovna skupina II.:
Gospodarska politika organa delavskega upravljanja v podjetjih in borba za večjo delovno storilnost. Predsednik: Slavko Lukovič.
Delovna skupina III.:
Nova družbena in delovna razmerja na podlagi delavskega samoupravljanja. Predsednik: Josip Cazi.
Delovna skupina IV.:
Organizacija in delovna metoda upravljanja. Predsednik: inž. Marko Kržišnik.
Delovna skupina V.:
Razmerje organov delavskega upravljanja do organov oblasti, uprave, go-
Je morda kaj lepšega na svetu, kot je mlada ljubezen?
Morda ni.
Morda pa je to otroško hrepenenje po svoji materi še lepše. Za Vas sem to napisal, matere, da boste znale brati hrepenenje iz oči svojih otrok.
spodarskih zbornic, združenj in družbenih organizacij. Predsednik: Hasan Brkič. Delovna skupina VI.: Usposobitev delavskega razreda za upravljanje. Predsednik: Ašer Delevn. Delovna skupina VII.: Uspehi delavskega razreda po svetu v borbi za sodelovanje pri gospodarskem upravljanju. Predsednik: Vlajko Begovič. Delovna skupina VIII.: Posebnosti delavskega samoupravljanja v podjetjih sezonskega značaja. Predsednik: Dušan Lekič. Delovna Skupina IX.: Posebnosti delavskega samoupravljanja v trgovskih in gostinskih podjetjih. Predsednik: Ljuba Mijatovič. Delovna skupina X.: Posebnosti delavskega samoupravljanja v prometnih podjetjih. Predsednik: Sveta Miljkovič, Delovna skupina XI.: Posebnosti delavskega samoupravljanja v obrtno-komunalnih podjetjih. Predsednik: Stane Kavčič. Delovna skupina XII.:
Posebnosti delavskega samoupravljanja v podjetjih, zadružnih in družbenih organizacij. Predsednik: Ante Ravs.
Kakor vidimo je snov, ki jo kongres namerava obdelati, zelo bogata in pestra. Razčlemba snovi pa tudi kaže, da bodo kongresni referati posegli v probleme, ki jih naša zakonodaja še ni rešila ali uzakonila in ki pomenijo absoluten predpogoj za nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja.
To so predvsem problemi iz področja naših gospodarskih in finančnih predpisov, zlasti pa iz področja delovnega prava. Zato smemo upravičeno pričakovati. da bodo kongresni material in njegovi zaključki koristno služili zakonodajnim organom za izdajo prepotreb-nih predpisov iz tega ali onega področja. To pričakovanje pa zavisi od priprav za kongres, to se pravi, od naših delavskih svetov samih. Cim temelji-tejše bo kongres pripravljen, toliko pomembnejši bo za nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja pri nas. Dolžnost vsakogar, predvsem pa članov samoupravnih organov je, da sodeluje v teh pripravah!
Premalo smo delali na prevzgoji naših mladih delavcev
Borba podjetij za zmanjšanje staleža bolnih
šča in se razvija iz zdravstveno-zaščit-nega problema že v obči družbeni problem.
Uprave podjetij upravičeno vprašujejo, kjer so vzroki temu stanju. Uprava velenjskega rudnika že dalje časa skrbno proučuje te vzroke ker ugotavlja, da sredstva, ki jih vlaga vsako leto v večmilijonsikih zneskih za individualna zaščitna sredstva in za preventivno zdravstveno službo, ne zmanjšujejo staleža bolnih v tolikšni meri, kot bi bilo pričakovali. Brez dvoma delajo tudi druga podjetja tako. Zato bi bilo zelo koristno, da bi podjetja medsebojno izmenjala svoja zapažanja in ugotovitve.
Velenjska rudniška ambulanta je priznano sodobno opremljena, ima tudi nov rentgenski aparat. V njo so bile vložene milijonske investicije. Individualnih zaščitnih sredstev pri delu je nabavila uprava rudnika za večmiii-jonske zneske, jhd skrbno vzdržuje in dopolnjuje vsako leto v dovoljni količini. V preteklem letu je določila 1,225.000 dinarjev izključno za preventivno zdravstveno dejavnosit. Reorganizirala je HTZ službo in jo pooblastila za izdajo, izvajanje in kontrolo varnostnih predpisov v jami in izven nje. Delavski svet je ustanovil poseben stalen odbor za HTZ, ki zaseda tedensko vsaj enkrat, obravnava in analizira nezgodne primere ter predlaga izvajanje ukrepov, ki naj odpravijo ugotovljene vzroke nezgod. V posebnih tečajih, ki so obvezni, si pridobi to znanje, pa tudi delovne odmore izkoristijo za pome nek o varnosti pri delu.
Se bi lahko našteli visoke zneske, ki služijo za higensko, sanitarno in tehnično ureditev delovišč in obratov sploh, vse zgolj v cilju, da olajšajo delovne pogoje in s tem varujejo človekovo zdravje. Mirno smemo trditi, da je velenjski rudnik že mnogo storil na tem področju, ker se zaveda, kaj pomenijo sodobno urejene sanitarne in zaščitne mere tako za slehernega posameznika kot za skupnost.
Kljub temu pa z rezultati ne moremo biti zadovoljni. Število ambulantnih storitev ne pada, temveč raste, s tem pa tudi odstotek bolnih in obratnih nezgod. Posledica je, da plačuje rudnik poleg rednega prispevka za socialno zavarovanje še dodatni prispevek v višini 4%. V preteklem letu znaša ta dodatni prispevek 16,513-llldinarjev, ki gre seveda iz dobička kot zakonska obveza. Porast ali padec zdravstvenih storitev sploh ni v sorazmerni odvisnosti od sredstev, ki jih vlaga rudnTk v te namene. Planirane kurativne in preventivne storitve, ki predstavljajo edini vir dohodkov za pakr iitje osebnih, materialnih in rež D k i h stroškov ambulante, so tisto merilo, ki narekuje zdravniku, da jih doseže in s tem zagotovi ustanovi izvajanja predračuna in formiranje skladov. Zato vložena sredstva ne dosegajo svojega namena. Dosegala ga ne bodo vse dotlej, dokler naša zdravstvena politika ne spremeni sedanjega sistema zdravstvene službe. Vse dotlej je borba slehernega podjetja za zmanjšanje stakža bolanih že v naprej obsojena na neuspeh.
Sedanji sistem zdravstvene službe je v marsičen naravnost idealno zatočišče za razne delomrzneže, delavce pol-kme-te, pijance in pretepače. Res je, da so v manjšini, vsaj v rudarstvu, vendar pa so in kaj spretno izkoriščajo našo socialno zakonodajo. Res je tudi, da imamo zakonita sredstva z.a pobijanje takih pojavov, vendar je zopet zdravstvena služba tista, ki pod plaščem strokovnosti dopušča, da borba ni dovolj učinkovita. Človek, ki se na dan tedenskega počitka opijani, ni bolan, temveč le fizično izčrpan in neprespan zarad preveč zaužitega alkohola. To ni bolnik, temveč kršilec delovne discipline. Vendar pa mu zdravstvena služba ne posveča potrebne pozornosti — celo na predhodno in pravočasno opozorilo podjetja ne!
Pokazati na vzrok ni težko. Leži v sistemu zdravstvene službe, kajti planirane storitve je treba doseči.
Oglejmo si predračunsko strukturo velenjske obratne ambulante, ki je zavod s samostojnim finansiranjem, pa vidimo, da je tako.
Cena za ambulantno storitev znaša na primer 151 dinarjev. Iz te cene, ki predstavlja dohodek oziroma realizacijo obratne ambulante, krije ambulanta materialne stroške, režijske stroške in plače, ostanek pa je dobiček, ki se deli v sklad za nagrade investicije ter v ostale sklade.
Cena za preventivno storitev znaša na primer 160 dinarjev, ki se porazdeli takole: 40 dinarjev gre v bruto dohodek ambulante, preostali del, to je 120 dinarjev pa odpade: na zdravnika 60 dinarjev, na bolničarja 36 dinarjev in na administratorko 24 dinarjev.
Planirano število ambulantnih storitev torej sili zdravnika in ga resno ovira, da upošteva pri svojem strokovnem delu finančno plat zavoda, ker so sicer ogroženi njegovi prejemki. To ni prav. Taka oblika stimulacije je zgrešena. Tisti, ki je dejansko bolan, naj ima polno pomoč in zdravljenje, preganjati in razkrinkovati pa je treba škodljivce, lenuhe in izkoriščevalce zdravstvene zaščite. Finančni momenti ne smejo igrati nobene vloge, najmanj pa pri zdravniku, ki hoče včasih kriti le samega sebe. Simulanti so dvakratni škodljivci, varajo zdravnika in se okoriščajo denarno, razen tega pa celo uničujejo zdravila, ki so tako dragocena. Uprava rudnika je izdala na primer ukrep, da se kot obratna nezgoda registrira le tista, ki jo kot tako označi v posebnem potrdilu nadzorni organ, v čigar delovnem območju se je~ pripetila ~ nezgoda. Ta ukrep je bil potreben, ker so podatki ambulante izkazovali v preteklem letu 114 nezgodnih primerov več kot naša HTZ služba oziroma rešilna postaja. Šele ponovni pregled zadevnih primerov je pokazal, da podatki ambulante niso pravilni.
Pot iz lega vidijo naši kolektivi edino v tem, da v sistemu zdravstvene službe osvobodimo zdravnika sleherne materialne odvisnosti od bolnikov. To je ključ rešitve, to je zdrava in pravilna osnova za nadaljnji razvoj zdravniške službe.	K. V.
Hsho potreben je prosvetni dom
Pred kratkim smo čitali v dnevnem časopisju, da ho v letošnjem letu v Ljubljani VII. kongres ZKJ. Gotovo je, da bo ta kongres nakazal smer nadaljnjega razvoja vsem komunistom in političnim delavcem, ki delajo v raznih političnih in družbenih organizacijah ter podjetjih in ostalih samoupravnih organih. Kongres bo ocenil tudi vse dosedanje politično delo, ki smo ga izvajali po VI. kongresu. Brez dvoma je bilo to delo pozitivno in smo z njim dosegli velike uspehe, predvsem v 'poglabljanju socialistične demokracije. Storili pa smo tudi mnogo napak.
Lahko rečemo, da so se komunisti po večini udejstvovali kot aktivni borci za socializem ter dosledno in s primernimi prijemi vzpodbujali ustvarjalno socialistično dejavnost riaših delovnih množic. Delavsko samoupravljanje je v tem času doseglo take rezultate, da se jim čudi ves napredni svet. Marksove, Engelsove in Leninove ideje o delavskem upravljanju, kot enem osnovnih elementov socializma, so v naši državi postale globoko ukoreninjena stvarnost. Vloga vsakega posameznega delovnega človeka je v mehanizmu socialističnega družbenega upravljanja močno porasla.
Naš delovni človek prihaja iz dneva v dan bolj do spoznanja, da poglabljanje socialistične demokracije prinaša delovnemu človeku vedno več pravic. 2al pa je v dnevni praksi tudi mnogo primerov, da posamezniki te pridobitve iztkoriščajo. Demokracijo pojmujejo anarhično. Smatrajo, da sme človek v demokraciji delati kar hoče, ter da sta red in disciplina popolnoma odveč.
Cesto izkoriščajo posamezniki socialno zavarovanje. Javljajo se na zdravniški pregled z iraznimi namišljenimi boleznimi ker računajo, da jih bo zdravnik sprejel v bolniški stalež, kar se zaradi preobremenjenosti zdravnikov tudi pogosto dogaja. Ta namišljeni bolnik pride neupravičeno v bolniški stalež in prejema hranarino. S tem oškoduje podjetje dvakrat, in sicer s prejeto hranarino in pa izpadom proizvodnje. Take posameznike upravičeno smatramo za zajedalce poštenih in pridnih delavcev.
Oglejmo si dva primera.
Ivan Osolnik se je po prejemu plače napil in pretepal. Naslednji dan bi moral v službo, vendar je že vnaprej izjavil, da tega ne bo storil, temveč odšel k zdravniku, kjer bo sprejet v bolniški stalež, kaj- Je tudi dosegel kljub
O izostankih z dela, bodisi neupravičenih ali pa onih zaradi nezgod in obolenj, smo že mnogokrat razpravljali. Pri našem rudniku je bila ustanovljena HTZ komisija, ki s. pridom obravnava probleme v zvezi z zaščito delavcev pred nezgodami in obolenji. Za neupravičene izostankarje pa imamo ustrezna določila, ki omogočajo, da se tistemu, ki ne mara v redu in pošteno delati, prepreči rušenje delovne discipline in povzročanje škode.
Posebej je treba obravnavati izostanke z dela zaradi nezgod in obolenj. Vsak delavec ali uslužbenec ima zakonito pravico do brezplačnega zdravljenja in brezplačne bolniške oslkrbe za časa bolezni. Ta pravica gre vsakomur, ki je v delovnem razmerju in mu je treba v polni meri omogočiti, da se je lahko posluži. Tu je treba pripomniti, da to velja za tistega, ki je zares bolan in zdravniške pomoči potreben.
V vsakdanjem življenju je pa večkrat nekoliko drugače. Precej pogosto se pojavljajo ljudje, ki hočejo to pravico, ki jim jo nudi skupnost, izrabljati in stremijo za tem, da bi neupravičeno iztisnili za sebe čimvečjo korist. Sem je šteti tudi take, ki na kakršenkoli način zavirajo zdravljenje, simulirajo bolezen ali pa se hote ali iz nepazljivosti poškodujejo. Najslabši med njimi pa so tisti, ki prekomerno popivajo ter nato oslabeli od alkohola hočejo v bolniški stalež.
Eden, ki se je podal na to pot in predstavlja morda najbolj kričeč primer, je Ivana Osolnik. To je mlad rudar, ki dela na rudniku šele eno leto. Upravičeno je delovni kolektiv rudnika pričakoval od njega, da bo kot mlad človek disciplinirano stopil v vrste najboljših in se z vso vnemo trati 1 za še večji uspeh »udnika in vzporedno s tem tudi za svoj čimboljši zaslužek. Zal pa je pokazal vse kaj drugega. Ko je dne 15. januarja 1957 dobil plačo, se je prav živinsko napil in razgrajal v Rudarskem domu. Bil je po njegovem mnenju junak večera, ko je tekal brez srajce in pretepaško navdušen po snegu in mrazu. Trezni delavci, ki so b li prisotni, so ga s težavo ukrotili in mu prepovedali nadaljnje zadrževanje v gostilni.
Posledice njegovega ravnanja so se kaj kmalu pokazale. Do kraja in podivjan je Osolnik pozabil, da bi moral to noč na delo. Pa tudi če bi se spomnil, ga v jamo zaradi pijanosti ne bi pustili. To se mu po vsej verjetnosti še ni zdelo dovolj. Ze v gostilni je objavil navzočim, da njemu ni treba na
temu, da je bila ambulanta nanj pravočasno opozorjena. Razumljivo je, da da je bila prvotna zdravnikova odločitev naknadno spremenjena. Drug primer je Virbnik Ivan iz Škal, ki je prišel na zdravniški pregled v pijanem stanju. Vendar pa je zdravnik njegovo »bolezen« pravilno ocenil in v zdravstveno knjižico vpisal edino pravilno d agnozo »pijan«. Ta dva primera sta nedvomno značilna za način, kako poizkušajo nekateri posamezniki zlorabljati socialno zavarovanje in veliko obremenjenost naših zdravnikov.
O našem podjetju in zaslužkih se precej razpravlja ne le v Velenju in okolici, temveč širom Slovenije. Mislim, da nam mora biti popolnoma jasno, da ti zaslužki ne prihajajo sami od sebe. Zanje je treba trdo delati in mnogo proizvajati, zato je dolžnost nas vseh, predvsem pa nadzornih organov, da take ljudi, ki hočejo živeti na račun pridnih in poštenih delavcev, brez vsake neumestne sentimentalnosti izločimo iz svoje sredine.
Nikakor ne smemo dopuščati, da bi živeli v našem kolektivu ljudje, kot na primer Ivan Pristovšek, ki je v pijanosti brez slehernega vzroka z nožem napadel starega rudarja Matevža Hrastelj, ko je šel na delo, in mu v svoji podivjanosti prerezal vrat. Nad takim dejanjem se upravičeno zgražajo vsi pošteni ljudje.
Tudi privatno življenje oblikuje človeka, za' n ga nikakor ne smemo zanemarjati. To velja še posebno za mlade ljudi, predvsem za samce, ki so se v bližnji preteklosti vključili v naš kolektiv. Sem spada tudi čuvanje naših stanovanjskih zgradb in ostalih naprav, za katere je skupnost žrtvovala ogromna sredstva. Zato nam ne more biti vseeno, če posamezniki ne pazijo na skupno lastnino, ki je ustvarjena s težkimi napori naših delovnih ljudi.
Od samskih delavcev, ki stanujejo v internatu in samskem -domu zahtevamo, da pazijo na stanovanja in inventar. Ugotavljamo, da se nekateri fantje zelo dobro držijo ter skrbijo za red in snago. Imamo pa tudi posameznike, ki sta jim ta dva pojma popolnoma tuja. Eden njih je Ivan Strmljan, ki je bil pogosto opozorjen, naj pazi na čistočo. Namesto, da bi opomini nanj vplivali vzgojno je napisal listek v katerem pravi, da naj ga pustimo pri miru češ, da se nikogar ne tiče, kako skrbi za snago svoje postelje. Mislim,
delo, saj bo šel naslednji dan k zdravniku in bo prav zagotovo dobil bolniški dopust. Da bo dobil bolniški dopust, mu takrat nihče ni verjel. Človeku se je zdelo naravnost nemogoče, da bi mu kaj takega uspelo. Saj zaradi pijanosti ini kasnejše onemoglosti in depresije se po navadi ne dogaja, da bi se koga poslalo na bolniški dopust.
Vsakdo, ki je vedel za dogodek, pa je naslednji dan upravičeno strmel. Prejšnji večer pijani in razgreti Osolnik se je tudi naslednji dan uveljavil. Sel je k zdravniku in dobil bolniški dopust. Zdravniško je bilo ugotovljeno, da je dobil poškodbo na roki in je bil za delo nezmožen kar štiri dni.
Ni mogoče oporekati pravilnosti strokovne izdlravniške ugotovitve. Ce pa upoštevamo vse ostale Okoliščine, predvsem namreč, zakaj in kako se je to zgodilo, potem pridemo nujno do zaključka, da bi bilo treba takemu pokvarjencu dati vse kaj drugega kot bolniški dopust. Ce nekdo popiva, je to njegova stvar, nihče pa nima pravice zaradi tega izkoriščati pravic, ki mu jih garantira naša pravna ureditev. Prav tako nima pravice povzročati podjetju kakršnekoli škode. Disciplinsko sodišče bo ta primer obravnavalo s te plati in bo prizadetega prav gotovo najstrožje kaznovalo.
Dolžnost vseh članov kolektiva in tudi državljanov, posebno tistih, ki se s takimi primeri neposredno bavijo je, da zoper take pojave odločno nastopajo.
O škodi, ki jo podjetje trpi zaradi izostankov zaradi bolezni in nezgod, katerih večji del gre na račun nediscipline, smo že večkrat razpravljali. Vsakokrat pa se kot posledica teh izostankov pokažejo isti rezultati. Samo škoda zaradi izpada proizvodnje, plačevanje povečanega odstotka za zdravstveno zavarovanje, izplačevanje hranarine do 7 dni itd., znesejo letno že v okviru podjetja številne milijone. S stališča skupnosti gre škoda kar v milijarde, kar nedvomno močno vpliva na raven življenjskega standarda delovnih ljudi.
To so le površne ugotovitve, ki pa nedvomno bodejo v oči in nam vsem dajejo resno misliti, da je tako stanje oziroma dopuščanje tega nevzdržno in da se s tem mora nehati. Naloga pristojnih organov in naloga slehernega poštenega člana delovnega kolektiva pa je, da iz tega potegne potrebne sklepe in zaključke, ki bodo pozitivno delovali na izboljšanje tega stanja.
Š. R.
Ogromna sredstva, ki jih daje skupnost za ohranitev zdravja delovnega človeka, morajo biti za vsakogar resen opomin, da je smotrna ureditev zdravstvene službe absoluten predpogoj za uspešen gospodarski razvoj naše družbe. Iz sistema zdravstvene službe moramo izločiti vsak činitelj, ki daje nosilcu te službe, to je zdravniku ali zdravstvenemu osebju sploh kakršno koli možnost ali celo povod, da ne more vršiti svoje strokovne uprave podjetij v skladu s cilji borbe, ki jo vodijo danes uprave, delovni kolektivi za zmanjšanje bolnih. To je nujno. Brez tega ni in ne more biti pozitivnih rezultatov. Zdravnik je tisti, ki posega s svojimi odločitvami neposredno ali posredno v naša družbena sredstva. Zato njegova materialna in moralna stimulacija ne sme biti odvisna cd števila opravljenih zdravstvenih storitev. To je tisti negativni faktor v sistemu naše zdravstvene službe, ki onemogoča ali vsaj hromi borbo podjetij za zmanjšanje staleža bolnih in ki ga moramo za vsako ceno izločiti iz sedanjega sistema zdravstvene službe. Čim ne bo zdravnik neposredno materialno odvisen od bolnika, to se pravi, čim planirano število kurativnih storitev ne bo oviralo njegove strokovne vestnosti, šele takrat bo mogel vršiti svoje družbene poslanstvo kot čuvar ljudskega zdravja, kot zdravstveni učitelj in voditelj naših podjetij v njihovi borbi za zmanjšanje staleža bolnih, obratnih nezgod, v borbi za povečanje storilnosti dela pa kot dragocen sodelavec.
Resni in ogromni so napori, ki jih vlaga družba moralno in materialno v področje zdravstvene službe, vendar pričakovanih rezultatov ni. Nasprotno, statistični podatki pričajo, da izdatki Zavoda za socialno zavarovanje za zdravstvo rastejo iz leta v leto; prav talko izdatki za zdravila, za denarna nadomestila med boleznijo, število obratnih nezgod se nevarno veča, število izgubljenih delovnih dni zmanjšuje proizvodnjo in s tem narodni dohodek, invalidnost in odstotek bolanih nara-
da ni treba posebej poudarjati, da je tak odnos do skrajnosti nepravilen. Da bomo odpravili vse take in podobne ne-dostatke je dolžnost vsakega člana kolektiva, da opozarja na nepravilnosti, ki jih opaža v svoji okolici. Še posebno dolžnost, da vzgajamo ljudi preko sindikalnih in drugih organizacij pa imamo vsi komunisti in aktivisti v podjetju. Takih in podobnih primerov ne more reševati organizacija ZK skma, temveč le skupno z organi delavskega samoupravljanja, sindikata in SZDL, vendar pa moramo pri vsem težavnem delu prevzgoje našega človeka biti komunisti vedno in povsod neutrudljivi in dosledni vzorniki, katerih pozitivni vpliv bo čutiti v vsem našem ggstrem življenju in dogajanju.
Ze v dosedanjem delu je naša osnovna organizacija ZK razvijala svojo politično dejavnost ne samo v podjetju, temveč tudi na terenu, kjer ni skoraj nobene organizacije ali društva, v katerem ne bi aktivno delali tudi rudniški komunisti. Zaradi take politične dejavnosti je postala perspektiva našega gospodarskega in družbenega življenja in razvoj velenjskim delovnim ljudem mnogo bolj jasna. S to svojo aktivnostjo so komunisti mnogo storili za širšo politično dejavnost in vključevanje delovnih ljudi v borbo za reševanje mnogih gospodarskih, kulturnih, prosvetnih, zdravstvenih in drugih problemov. Vse to je dokaz, da je večji del komunistov pravilno razumel sklepe VI. kongresa ZKJ.
Upam, da se ne motim če trdim, da pa je naša organizacija ZK vse premalo storila na ideološkem dvigu — tako komunistov kakor tudi ostalih delavcev. To nazorno vidimo iz primerov, ki sem jih navedel v tem sestavku. Navedel sem jih le nekaj od mnogih, prepričan pa sem, da bi jih bilo še mnogo manj, če bi komunisti dosledno izvajali in sprovajali v prakso napotke šestega kongresa. Premalo smo se poglabljali tudi v družbeno ekonomsko problematiko demokratičnega samoupravljanja. Prav tako smo se premalo borili, da bi pritegnili mlada, poštene in napredno misleče delavce v vrste Zveze komunistov.
V našem podjetju imamo široke možnosti, poiskati take ljudi, saj zaposlujemo veliko število mladih delavcev, ki so pripravljeni delati v raznih ponogah družbenega življenja. Zdi se mi, da držimo prevelik monopol nad družbenimi funkcijami starejši ljudje namesto, da bi jih prepustili mladini. Čas je že, da pritegnemo mladi ljudi, jih učimo in vzgajamo ter jim postopoma prepuščamo svoja mesta, na katerih se bodo s pravilno pomočjo in usrnerje-vanjem vzgajali in si ustvarjali pogoje, ki jih bodo v celoti usposobili postati vredni člani Zveze komunistov.
KINO »SVOBODA« VELENJE predvaja:
6,— 7. III Ukradena sreča, mehiški 8.—11. III. Polefno gostovanje
ameriški barvni 13,—14. III. Bandit Mussolino, ital. 15.—18. III. Simeronska roža, am. bnrv. 20,—21. III. Gospod Ripois, francoski 22.-25. III. Veselo iskrcavanje, amer. 27.—28. III. Borcc, ameriški 29. III,—1. IV. Hčerka Bele Star, ameriški barvni
Naš časopis je že večkrat pisal o razmahu prosvetnega življenja in delovanja in delovanja v našem kotičku šaleške doline. Tudi o težavah s prostori za kulturno udejstvovanje smo že precej govorili. Vsi se strinjamo, da je za naše kulturno izživljanje potrebno zagotoviti sodobne in primerne pros'ore, ki bodo omogočili še širši razmah te dejavnosti v novo nastajajočem mestu.
Leta 1947 je rudnik začel z izgradnjo novega naselja. To leto je bila vseljena tudi prva stanovanjska hiša, in sicer deseto~ček. Isto leto smo začeli zidati novo kino dvorano. Sedaj, ko je vselje-n h že nad pet sto novih stanovanj v rudarskem naselju, nismo za prosvetno udejstvovanje, ki se je v tem času močno in vsestransko razvilo, dobili nobenega novega primernega prostora. Res je, da smo zasilno uredili še nekaj prostorov, s čimer smo začasno rešili situacijo, ki pa jo je naš razvoj že zdavnaj spet prehi el, kar resno ogroža ne le uspešno delo in razvoj, ampak tudi obstoj nekaterih sekcij našega DPD »Svoboda«.
Našemu prosvetnemu društvu je po prizadevnem delu uspelo pritegniti mnogo mladine v svoje vrete. Mladine pa v Velenju ni malo in večji del se je voijan udejslvovati tudi na kulturnem polju.
Poglejmo na primer šahovsko sekcijo. Pod požrtvovalnim vodstvom tovariša Jerihe je v razmeroma kratkem času razvila kaj uspešno delo. Po nekajmesečnem obstoju šteje že okoli 100 odraslih členov, da ne govo:imp o mladini iz gimnazije in osnovne šole. ki bi zelo rada igrala šah, pa ga nima kje. Edini primeren p-ostor — bivša čitalnica — je dnevno zasedena s tečajem za učne ke-pače in kopače, občasno pa z raznimi se.am: in konferencami, ki jih prireja rudnik ali pa razne množične organizacije.
Gre n..m za množičnost, pridobili smo
mladino, sedaj pa ji ne moremo nuditi niti strehe nad glavo.
Drug primer je plesna sekcija, ki združuje folklorno in baletno skupino. Lani sta obe delovali v bivšem otroškem vrtcu, kjer pa si je letos osnovna šola uredila telovadnico, s čimer je sekcija ostala brez prostora. Baletna skupina, ki jo vodi tov. Dominikova, gostuje sedaj v gledal ški garderobi, zdaj na odru, kot brezdomec, ki ne ve, kam bo zvečer položil svojo trudno glavo. V tej skupini je kakih 30 mladink iz gimnazije, ki se kljub navedenim težavam pridno popravljajo za nastope. Narodopisna (folklorna) skupina pa zaradi opisanih težav še ni pričela z vajami. Ce pomislimo, da bo letos v Velenju velik mladnski kulturni festival, nas resno skrbi, kako nas bo naša mladina lahko dostojno zastopala.
Kot tretji primer naj navedem izobraževalno sekcijo. Poleg rednih predavanj in šole za sitarše, ki k sreči deluje v prostorih gimnazije, nam povzroča resne skrbi »Šola za odrasle«. Ta ustanova ima 50 rednih slušateljev. Do februarja je lahko delovala v čitalnici, kjer pa sedaj zaradi prej omenjenih tečajev in konferenc tega ne more več.
Tudi knjižnica se je morala preseliti :z čitainiškega prostora v manjšo sobo. S tem si je vsaj omogočila redno poslovanje. Tcda ta rešitev je lahko le zasilna, ker ne moremo dovoliti, da bi tako važna prosvetna ustanova životarila v takem neprimernem prostoru.
Mislim, da ni odveč vedno znova p:njvl'ati in poudarjati, kako potrebno je v Velenju zgraditi prosvetni dom. Daimo že končno naši Svobodi z vsemi njenimi sekcijami, dajmo lepo in prime no zavetišče naš. mladini in rudarjem. ki želijo svoj prosti čas posveliti kulturno-pro;ve-'nemu daiu in zdravi zabavi kar jih bo nedvomno odtegmilo tolikokrat problemiranemu kvarneimu vplivu gost ln in slabe družbe.
Vprašanje izostankov z dela bomo morali energično obravnavati
♦