L letni tečaj, število: 38.
1914. szept. 20.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁ JA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE :
Za domáče, če jih več
vküp hodi..................2 K,
ne samo edne............. 3 K.
j Za amerikance, če , jih več vküp hodi .	. . . 4 K 20 f
če samo edne . . . . 5 K 40 f!
Cena vsakoga fálata doma je 4 filere; v Ameriki 10 filerov.
Dobijo se
v Čerensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoši v pokoji. Cserfőld, Zalamegye.
Na té naslov se naj pošűajo ? naroč nina, glási i dari za Novine. Vsak pa naj podpiše svoje imé, ki kaj novi-nam naznánja.
»Ki se ponizi, zvisi se."
— Luk. 14. —
Té reči je tisti pravo, ki se je ponizo notri do smrt!, ceIo do smrti križa. •
Ponizo se je Ábrahám pred Bo-gom pa ga je Bog včino za očáka odebránoga národa. Ponizo se je Job vu svojoj potrplivosti do smetnjáka, na šterom je z črepnjov Čovao kraste svoje pa ga je Bog podigno na velko cást i premoženje. Ponizo se je Dávid po grehi, se je oblekeo v pepéo ino óčrvesno Va41üváo svoj greh vu. žalü-vanji svojega srca pa ga je Bog na-záj vzéo vu svojo milost ino njemi je dao mirne dnéve nazáj. Pa tak bi lehko jezere najšli, šteri So záto bili podignjeni, ár so se poniziti znali.
Da pa ka nam potrebno več zglé-dov. Glejmo gizdávce: Kain sam, šteri je pun gizde, kak starejši, proti mláj-šemi, vmorilec gráta, ár njega starišje i Bog ne lűbijo tak kak brata. Njegovo celo pokolenje rasté vu gizdi pa pokvári tüdi pobožne ino občinskoga potopa gráta zrok, kak vu gizdi krive bogé slüžéči národ. Je nájvékšo zmeš-lavo zemlé, rázlične jezicke i z toga shájajoče napáke ne gizda napravila ? Gizda je vmorila kralé indašnji časov i gizda kole zdaj tüdi národe vu bo-jaj, ár so takši med njimi, šteri vu svojoj gizdi na lücko vržejo oči naj bi si povékšali držánje ino z tem na-dignoli svojo část. Je Rus ne z té gizde rovao naš mir že 300 let ? Pa Francuza tüdi národna gizda vnesla, ka je šo z neprijátelom zvézo sklenjá-vat proti nam. Pa sta zdaj v nevoli obadvá, ár ne veta, jeli se njima ne vzeme i tisto, ka máta. Ali ka mo . tak daleč šli po zgléde. Stopimo notri vu edno krčmo pa poslüšajmo malo pa hitro nájdemo med tam sedéčimi, šteri sebé, svoje imánje, vérstvo, ko-
bile pa jas ne vem, ka vse svojega hválijo —- pa či mo zvedávali, kak tej lüdjé stojijo, mo čüli, ka celo njihovo imánje rako?o pot ide, ár vsikdár v krčmej sedijó ino svoje posle zane-márjajo. Pa ka je tá nesé? Gizda, ka tam nájdejo prijátle, šteri je hváljo, je z jezikom gládijo, dokeč njihovo vino pijéjo pa njim stetn njihovo čás-tiželnost zadovolijo. Gizda takšim ne dá( ka bi mimo domá ostali pri svojem deli, ár se bojijo, ka te zgübijo část pred prijátlih pivcih, ki do se z t njih norčárili.
Gizda vu obleki žensk nesé na nikoj bi že. Gizda vu skažüvanji decé kole cele krajine.
Pa ne hikoga ki bi se ponizo ? So, samo, ka oni ne imajo poštenjá med lüdmi. Oui po svojem posli hodijo pa či je što med lüdi zové, se njim krivo vidi Bogi zamán dén krad-noti. Či se okoli njih što oglási, ka so ne, tak kak vi, dale idejo pa se hitro páščijo pozábiti žalno reč bliž-njega. Ponizni vadlüjejo, či kaj ne razmijo pa se pá májo priliko navčiti kaj čednešega. Ponizni ne márajo, jeli je što časti, ali ne, samo ednoga se bojijo, ka -bi pred Bogom zgübili poš-tenjé pa zato se čuvajo greha ino slü-žijo svojemi Stvoritelí, ár znájo, ka Bog gizdávce potere na dén svoje srdi-tosti ino poniznim dá svojo miloščo.
Nišče se tak ¾ie ponizo, kak Jezuš Kristuš pa je nišče ne tak visiko podignjeni, kak človečanstvo Jezušovo z njegovim božanstvom zjédinjeno. Ka Bog človek grátao, je vékše pinižanje, neskončano vékše, kak či bi človek na križi mro. — Nanč ne právi „kda se ponizim deli do špotapu-¾oga križa," nego etak právi: „kda se zvisim, te vsa k sebi potégnem"! On nájvékše ponižanje za zvišenjé zové, ár poniznost zvišenjé vsikdár vu svojem krili nosi tak, ka vsaki ki je po-
nižani, či svoje ponižanje mirovno trpi podáni vu božo sv. volo, je lehko go-tov, ka de za to prle ali sledkar po-višani.
Heraklius casar je vu králeskoj ob-leki šteo nesti znova zadobleni križ Je-zušov nesti na breg kalvárije pa ga ne mogeo — kda se je preoblekeo vu obleko siromaškoga pokornika, njemi je križ lehki postano.
Lübi čtevci! Za to je dobro poni-žanje. samoga sebé: Občuva imánje, obdrži zrelo pamet, dá zmágo ober neprijátelov, podigne človeka, vékšo vrednost njemi dá pred Bogom ino njemi dá moč, ka križe, težáve živ-lenja lehko nosi. Za té sádove poniz-nosti je pa vredno ponizen biti ba za-pravati vu sebi gizdo, štera posamezne cele rodovine pa tüdi cele národe na nikoj nesé.
Kak stoji boj?
Ki pozna mapo, on bi si jo mo<-geo naprej vzéti pa tak na njoj Iepo vsako mesto poískati od šterih je t,ü guč, ovači nikaj ne razíni prav od stáliša boja.- Ki samo mosta čté po iméni, on zná tak obhoditi, kak tista ženska, štera z jočom pribežali pa kričala: »Bog moj, Bog moj vsi so, vkraj.“ „Što je vk,raj?" Sam jo pitao. »Naši so vsi vkraj — vsi so v Galicijo odišli pa zdaj čüjem, ka galicija gori." Ta ženska je komaj zarazmela, ka je galicija nej edna vesnica, nego preci velki tao Austrijskoga držánja.
Ki pa mape ne pozna, on si jo pa naj dá z kem razložiti, vej odraš-čeni človek to hitro zarazmi pa de te znao od slopája do stopája nasledüvati poti šeregov pa to ne bode včasi vse krive gláse vervao, šteri se šepetajoč širijo med lüdmi, ár de vido, jeli smo naprej prišli, ali nej.
2.
NOVINE
1914. szept. 20.
Na francuskom
nemška vojska okoli Parisa bodi, štera je od sevra kraja z Belgiuma notri vdarila tá. Severno záhodna je pa prišla mimo trdnjáve Verdun pa se zdaj med Parisom i nhodnov mejov francuskov velki bój začno med fran-cuzi i nemcih. Kak se dokončao, jeli se že jé, to nevemo.
Pri obládanji severno francuske trdnjáve Maubeuge so nemcih 40.000 francuzov vlovili, med šterimi je 30.000 angležov bilo, ki so tá poslani od svoje vláde francuzom pomágat.
Na rusoskom
je Hindenburg nemški generáliš severno vojsko proti potoki Njeroen porino ino si je z tem pot napravo za hrbet ru-suske vojske. *
Niže doli Lubljin strelajo naše vojske. Okoli ‘Lemberga se je začno novi boj proti velkomi šeregi neprijá-telskomi, vu šterom dozdaj naša voj-ska napredüje.
Na Srbskom
ne vékšega boja. Eden oddelek srbov je prek Sáve prišeo na Srensko v Slavoniji, šteroga zdaj naše vojske plodijo.
Med tem nemci strelajo trdnjávo Verdun na izhodi francuskom pa idejo po Belgiumi proti morji.
Té národ se je z vsov močjov vrgeo na neprijátela — zvűn vojske je nábrao edno milliono vojske vküp z takših dečkov, ki so ne bili vojácje pa so se zdaj prostovolno oglásili. Nájglasovitneših velikásov sínovje sto-pajo, kak prosti vu vojsko i idejo žitek darüvat za domovino. Pri njih je živlenje hvál zdaj, pa vsaki tak drži, ka -čbtrbéj, za domovino je rad dá.
Casar sám je bodo v Rheimsi pa okoli Verduna med neprijátelskimi krug-lam.i, njegov sin Joachim pa streljeni leži vu ednom špitáli vojaškom med drűgimi ranjencami.
Naš trononaslednik je preminoči tjeden tüdi hodo na bojišči, kde so ga vojácje z velkov navdüšenostjov gori-prijali. Brat njegove žené, Žita nadvoj-vodice je pa kak prosti voják stopo v šereg.
Z Amerike zdaj ide domo 20.000 takših z vogrskoga, ki so dužni k voj-ški idti. Po šteroj poti pridejo, nišče ne vej, ár so med nami i med Ameriko v neprijátelska držánja.
Na Austriánsko-vogrskom se je že tüdi 250.000 takših oglásilo za boj, ki so ne ostali pri štelingi.
Poleg toga se na jűžnom Srbskom lüstvo poreberilo pa Macedončarje stis-káv!o srbe proti našoj meji, tak ka so zdaj med dvojim ognjom — pomoči pa od nikodne.
Prva okrožnica XV. Bedenik pápe.
Novi rimski pápa so že vödáli svojo prvo okrožnico zváno encyklika, vu šteroj vadlüjejo svoje vüpanje, ka njim Bog pomore vu njihovoj Slüžbi. Grozni bojni dogodki jih z skrbjov napunijo. Velki tao Europe ogenj i boj na erdé-čega pofárba. Z svojim očinskim čtiten-jom na prsi obimnejo vso svojo deco ino neščejo zamüditi nikaj na to, naj tem nesrečam, kem prle mogoče, konec bode.
Oni tüdi preporáčajo vsakomi svojemi verniki, naj se k Bogi óbrné vu vročih molitvaj za mir med národih.
Na konci prosijo one, ki vodijo národe, naj na hasek celoga človečan-
stva včinijo mir. Naj si premislijo, ka tak zadosta žalosti i nesreče sprevája naš zemelski žitek i je ne potrebno, ka bi si sami ešče več napravili. Naj sprevidijo, ka dojde že ino si naj v roké ségnejo pa si z tem nájvékši bla-goslov boži správijo za sebé i za sebi podvrženo lüstvo.
Z tej večih sv. očo vidimo, kak njim je milo za krščanski mir. Podpi-rajmo mi tüdi z našov molitvov njihovo nakanenje, naj se neprijátel hitro ob-láda ino naj znova zavláda mir med nami.
Kelko národov je v boji?
Austria-Vogrsko	má	51,390.000	prebi?álcov.
Nemško	65,000.000	„
Russko	134,000.000	j	„
Francusko	39,000.000	„
Angleško	45,694.000	„
Belgium	7,424.000	„
Srbsko	2,912.000	„
Črnagora	—,250,000	„
Vküp	345,660.000
düš, k šterim šče zdaj moremo računati tiste vnoge národe, ki so po ovih dragih tálaj sveti tem zapisanim podvrženi pa z njimi vréd v boj zmešani. Či je vse vküp zračunamo, te skoro trikrát tak velki račun vöpride. Takšega ná-roda pa nanč ne na zemli, Šteri ne bi več, ali menje vojske geno pri toj priliki, tak ka je té zdaj stojéČi boj takši,, ka ga je šče svet nikdár ne vido. Dozdaj či jé kde boj bio, se je genolo 3 —400 jezér raoškov zdaj je pa mobi-lizeranih do 14 million moškov po vsej kraja j svetá. Bog daj, ka či že more biti, ka hitro pride do konca po prá-voj zmági ober hüdobnih neprijátelov.
PO LOClTVI.
'i Žmetna je ločitev bila, l]eško sám jemáo .slovo:
Jokala mi mati mila,
Skuznato mi b‘lo oko.
Lüba mati mi pravila:
Sinek lübi, sinek moj,
— Ob, či več te ne bom vidla — Nedi ešče, ne, postoj!
Srce mi pa krvavelo,
Düša mi trpela je;
Dužnost zvala me na delo, Lübav pa müdila me.
— Oh, pa tü zdaj v tihoj noči Kak mi žmetno za moj dom,
1 za one bláge oči,
Ki pozábil jih ne bom.
Oh, pa tak po tihoj noči Srci dvej skuzita se,
Z dvojih prvle sühij očih Vlevlo bridke se skuze.
Miroslav.
Vdilje po Vesi.
Napot½n se doli po" vesi. Rad hodim po njoj, ve je tak prijázna, mérna, t¾ha. Rad hodim po njoj ve návadno zadovolna, ve-sóla lica vidim. Samo zdaj ne. Zdaj či se sréčam s kem,-je pobiti, žalosten1. Pa jas zdaj tüdi rad idem v dilje po Vési. Tužni ob-ráz mi ne vzeme volé.
Idem pa proti pridem ednomi možáki. Seri so že, z mantráni i^alostnoga lica. Tüdi májo simü v bojis za njega se žalostno. Poklonijo se pošteno, pa kda že skoro mimo odido se nazaj obrnejo.
— Ve pa gospod, vi kaj več znát,e z Novin, kak je pa te kaj?
Že Znani, ka bi radi: Od 'boja bi radi čüli kaj. Radi ibi znalil kak njim kaj ide na-šim dečkom. Prepričani so, ka jas ,znám ka se godi, ve jas novime čtem. Pa Bog moj! Ka bi znati? Kda novine tak malo, tak skrivno pišejo. Zobstom je čtém, ž njih malo zvedim. Pa 'ka njim odgovoriti? Ka nikaj ne v,em? Ne do mi vervali, ár jas novine čtéan. Zač-nem jih tolážiti, 'ka oča nikaj dosta ne novoga. Nemec dale biije francuse, mi msa stiiskáv!emo. Bog de naim že pomágao. Za pravijo se borimo, moremo ládati z nepri-játlom. Pa tak dale gučirn. Müžák si pa
britko zdejhnejo. Več so čakeli.1 Mililjo se-mi, da pa jas sám tüdi í¾e vem večl
DaIe idem. Tdna mati me stávijo. Oči , so njim skuznate.
Bog moj— mi denejo — je li istina Gospod ka je rus že na,1 našem.
— Mati, kde ste- to öüli? ji pitarn.
— Já, šosidova- je čüla ka prej Brfcalai-nova v Soboti hodla pa tam so si gučali.
— Zdaj že znám ka ne istinaa Kda kakši glás po tak pük½jov poti pride, te njemi že več ne v,erjem. Jočéčo ženo pro¾)lá-žian kaj. Sirota, v nevoli so, pa vse verjejo ka što právi.
Pa pá dale idem. Tü pa tam m,estáiv-lajo, spitávlejo. Vsaki misli), kal jas več znáim. Pa nikaj več nevem skoro. Ka znám, z srcá rad povem. Pa Zakaj ne? Kda me tak rado-vedno, tak tužno spitávlejo. Tak rad bi je potolážo, tak rad bi. njim prineso veseli glás, ka de konec boji, ka pride naši dečki domo, kesno vjesén, ali konči k božiči. Da pa jas tüdi nikaj nevem.
Boli me srcé, kda! dol idem po vési, pa H rad idem.
Bog daj ka noskori do me zajokane oči vesélo pozdrávlale naznavajoč mi ka so prišli dečki.	Mirosláv.
1914. s¾ept, 20.
NOVINE

Glási.
Oča pa hči odišla v vojsko. Zdrav-nik v mesti Teplic je ne davno dobo zapoved, naj ide na bojišče. Njegova hči Gertruda, štera se vči za zdrav-nico je včasi sklenola, ka bo Šla z očom kak Pomočnica. Vojačka oblast njoj je to prošnjo poslühnola, zato sta oba, oča pa hči, odišla na bojno pole.
Čemérne gobe. V Malenovicaj je mrlo petero lüdi, zato ka so jeli če-merne ali nore gobe, pa so prekesno poslali po zdravnika*
Vojakom ne trebe pošilali penez. Sküpno ministerstvo je zvedelo, ka so po nešternih krajeh lüdje dosta penez zdavali na -pošto tistim vojakom, ki so na bojišči, Da so pa vojácje zdaj že vsem potrebnim jako dobro pres-krbleni, pa njim penezi tüdi ne men-kajo, zato davle ministerstvo na znanje, ka za vojaki nej trbej pošilali penez.
Zakesnjena pisma. Ki smo doma ostali, želno čakamo pisma od voja-kov, ki so na bojišči, pa se večkrat nevolivamo, či jih dugo nega. To pa ne delamo prav, zato ka se v vojnom časi pisma gosto zakesnijo. Več dve miljon vojakov, najmre vnožino pisem dá na pošte, pa pokeč ta pisma vsa spreglednejo, v red skladejo pa od-pošlejo, preteče vnogo časa. Zato se pa ne nevolivajmo, či dugo nega ' pisem, štera tak želno čakamo.
Ne delajmo žganice. Po nešternih vesnicaj je letos sadoveno drevje jako lepo obrodilo. Da se pa zdaj v tom vojnom časi tüdi sadje nemre tak v groš spravili, kak bi trbelo, zato do je mogli lüdje doma porabiti. Mi Opominamo vse naše gospodare, naj si vsaki, ki količkaj premore, nasüši za zimo kak največ sadja, pa naj nišče ne dela ž njega žganice. Bojna bo najmre, kak znamenja kažejo, ešče -dugo trpela. Po dugih boj naj pa skoro vseh pride glad pa vsakojačko pomen-kanje. Zato se pa skrbimo, ka si na-süšimo dosta sadja, ka mo si meli kaj v roke vzeti, či nas obišče tüdi ta šiba.
Pofarbani konji. Angležke novine lažejo, ka prej rusi majo treseti mili-jonov konjov, pa so je vse na zeleno pofarbali, ka sovražnik nebi mogeo včasi spoznati.
Edna zvezda repetica se pribli-žavle prti zemli. Krakovske novine „Nova reforma “ pisejo: Že več dni se vidi od po!noči do zajtra repeta zvezda, štera se zove Delavan. Zdaj je šče nej jako velka, tak ka jo samo
z dalegledom lejko vidijo, nego za tri tjedne bo se vidla tüdi s prostimi očmi.
Najmlajši vojak. Te najmlajši vo-jak je brščas 15 let star Herman Braha. Kak sin nekšega austrijskoga mornara (marinara) je tüdi na vsaki način šteo iti v vojno, pa je tak dugo proso, ka so njemi nazadnje spunili želo. Vzeli so ga med mornare pa se zdaj bori za slavo svoje domovine.
Ranjence naše okolice bi vam radi eti imenüvali, či bi mogli zvediti za nje! Z Bükovnice je Horvat Ferenc v nego streljeni pa zdaj leži v bolnišnici. — Vredni so naše části, ki za naš mir trpijo grozovitnósti boja.
Boj je bio v Bogojini ne dugo tüdi. Stári 'Oslaj Gyüri je telko čüo od boja, ka je na slednje on tüdi šteo pokázati, ka bi ešče znao kaj včiniti neprijáteli pa je z cvekom prebitov štángov tak zadrobišao hčerinjega žela po temeni, ka ga je včasi krv polejála.
Mládi mož je hodo ne dugo pri ednom notarjuši pa ga je proso, naj njemi správi dopüščenje od krajnoga poglavára, ka de slobodno pűkšo meo. Na Pitanje,‘ka de z njov, je odgovoro, ka ženo ščé dolistriliti. Jé ešče zdaj što takši, ki verje, ka té človek zrelo pamet má ?
Dnes se v ^Črensovcih velko delo obslüžáva. Poleg toga, ka je proščenje, tüdi stári gosp. plivánuš slobod jemléjo od fare svoje pa z ednim svoje 50 letne slűžbe spomín obslüžávajo.
Logarski mešter grofa Zichy Augusta Piacsek Jánoš je preminoči tjeden odpelani v Gradec vračilo iskat proti zmešlavici. Naše sočütje sprevája njegovo ženo i deco.
Minister verski držánja vogrskbga je izdao odrédbo, poleg štere se odseh mao tüdi vu držávni šolaj zvüu kate-kizmuša ešče čtenjé pa pisanje more včiti vu materinskom jeziki decé pa v prvom i drügom rázredi vučiteo more v domáčem jeziki razložiti deci predmet včenjá ino more glédati, ka do deca svoja mišlenja v materinščini svojoj prav znala dolispisati. Čeden človek spozna, ka to tak prav. Z toga pride práva domolübnost.
Grozno smrt je zadela strehovs-koga Gerenčér Stevana, kda je svoj mlatilnik pelao pred málov mešov večer z kobiljanskoga brega proti Dobroniki. Nikak je pod kola mogeo pridti pa je na mesti dűšo pűsto. Tužen sin ga je domo Spravo.
Zverinski moški je v Filovci ženo nesmileno celo na modro zbüo, štera že tak betežna bila. Škoda bi ga bilo imenüvati — takši lüdjé so nanč iména človečega ne vredni.
Ognji. V Sodišincih je zgoro Dom-jan Jožefa mlatilni stroj (mašin), Lehko Jožefa slama, krma, 40 križov snopja, Na krajni je zgorela oslica slame pri Ficko Janoši i v drügom mesti nekaj otave. Ogenj je bio tüdi v Skakovcih. Kriva je večinoma deca. Dobro bo se zato kre njé i nadale gorjemati.
Dári naših slövéncov. Iz Trnja: Dominko Matjaš 1 k., Kozlar Ivan 20 f., Bedrnjak Iván 1 k., Kozlar Štefan 4 0f., Sarjaš Štefana žena 40 f., Tkalec Mihala žena 40 f., Sarjaš Štefan 40 f., Horvat Jožef 40 f'., Stanko Jožef 40 f., Radošič Štefana žena 1 k., Zsoldos Štefan 20 f., Horvat S. Matjaša žena 2 k., Horvat Marko 60 f., Sarjaš Štefan 60 f., Pétek Martin 1 k., Krampač Jožef 20 f., Horvat Ivan 20 f., Denša Peter 20 f., Szobočan Štefana žena 80 f., Matyašec Štefana žena 20 f„ Hozian Martin 1 k., Hanc Martin 20 f., Hozián Matjaša žena 20 f., Hanc Marija 20 f., Zsoldos Martin 1 k., Zadra-vec Štefan 1 k., Hozian Štefan 2 k., Hozian Magda 10 k., Hozian Marko 2 k., Jantel Štefan 1 k., Hozian Martin 1 k., Lebar Jožef 1 k. 40 f., Sarjaš Andraš 40 f., Maič Antona žena 1 k., Režanja Ferenc 1 k., Krampač Štefan 20 f., Krampač Ivan 20 f., Hanc Štefana žena 1 k., Copot Andráša žena 40 f., Horvat Martina žena 1 k., Szo-bočan Ivan 20 f., Dominko Jožef 40 f., Dominko Štefan 1 k., Hozian Štefan 60 f., Hozian Marko 1 k., Takáts Irma 3 k., Hozian Jožef 2 k., Hozian Štefan 60 f., Lebar Ivan 1 k., Vučko Ivana žena 40 f., Hozian Jožef 30 f., Hozian Štefan 1 k., Vuk Štefan 30 f., Copot Andraš 2 k., Sobočán Jožefa žena 1 k., Lehko Martin 1 k., Bojhnec Jožef# 1 k., Domaj Jožef 1 k., Kosija Tomaž 1 k., Kozlar Matjaš 60 f., Denša Jožef 1 k., Peteréc Matjaš 1 k., Kramar Štefana žena 1 k., Peteréc Martin 1 k., Sb-bočan Jožef 40 f., Hozian Ivan 40 f., Jerebic Anton 30 f., Čurič Jožef 50 f., Marič Štefana žena 40 f., Čurič Štefan 40 f., Cvetko Štefan 60 f., Hozian Ivana žena 2 k., Farkaš Ivan 1 k., Horvat S. Jožef 1 k., Horvat S. Matjaš 1 k., Magdič Ivan 40 f., Denša Ivan 1 k., Horvat Štefan 1 k., KoIarič Marko 1 k., Legén Jánoš 10 f., Perša Anton 1 k., Stanko Ferenca žena 2 k. Hozian Marka žena 1 k., KoIarič Jožef 40 f., Kolarič Ivan 50 f., Kocet Andráš 40 f., Horvat Jožef Ben. 1 k., Tkalec Štefana žena 50 f., Legén Martina žena 50 f., Tkalec Štefan 40 f., Krampač Štefan 60 f., Raščan Štefana žena 1 k., Dorenčéc Štefan 10 f., Krampač Jánoš 1 k., Tkalec Jožef 40 f., Pozderec Štefan 1 k., Kramar Marija 40 f., Kramar
4
NOVINE
1914. szept. 20.
1 k., Krampač Matjaš 80 f., Horvat Jožef 40 f., Žalig Štefan 1 k., Hozian Ivan'1 k., Sobočan Štefan 60 f., Kohek Martina žena 30 f., Hozian Martin 20 f., Horvat Jožef Cvet. 1 k., Sobočan Jožef 50 f., Kocet Ferenc 40 f., Balažek Bára V. P. 1 k., vküp 97 k. 20 f. Bog povrni vsem!
Ka je miljon.
Dnesden se pogostoma čüje kaj pravili od miljonov. »Želemo zato z nešternimi rečmi popisati, kak velki račun je miljon.
Či bi što šteo čteti do miljona, bi mogeo čteti dva tresti dni vsaki den po osem vür tak, ka bi vsako sekunde, to je vsako minoto spregovoro edno številko.
Miljon srebrnih koron, edna na ovo sklajene, dá 1000 metrov visiki steber. Či bi bilé v red sklajene, bi človok meo iti pet dugih vür po njih. Miljon koron, či se od njih pobira 5 odstotkov, dá na leto 50.000 koron intereša; milijonar lejko porabi vsaki den 138 koron, nej ka bi se njemi trbelo doteknoti glavnice (šume).
Či bi biIo miljon vojakov postavlen^ v čelno vršio, bi ta vrsta bila 700 kilometrov duga, štera bi segala od Trsta skoz I.ublane, Graca, Beča do Zmojna na Moravskom.
Miljon dni je 2740 let. Od Kristu-šovoga rojstva do dnes je šče nej pre-teklo milijon dni, pač pa bo trbelo čakati na to ešče 826 let.
Austrijska državna polovica sme poleg postave nakovati 240 miljonov srebrnih koron.
• To trno velko sveto nam pojas-nijó ete prilike: 140 milijon koron, edna na ovo 'sklajene, bi dale 140 kilo-¾netrov visiki steber. Te steber bi bio 30 krat višiši, kak je ta najvišiša gora vvEuropi. Te korone bi vagale 7000 meíercentov; či bi je šteli pelati, bi rabiíi za nje 70 vagonov, pa v vsakom vagoni bi bilo 100 centov srebra. Či bi 140 milijonov srebrnih koron edno poleg ove položili, bi dobili 3220 kilo-metrov dugo črto, štera bi segala prek cele Europe.
Milijarda je jezere milijonov. Či bi šteli prečteti do milijarde, bi mogli čteti neprestanoma 277.778 vür ali 32 let, tak ka bi spregovorili vsako sekunde edno številko. Kak je znano, so francozi leta 1871 plačali nemcom 5 milijard frankov vojne oškodnine. Da pa 1 frank vaga 5 gramov, zato bi rabili za prepelanje teh penez 2500 vagonov, to je 50 vlakov, vsaki po 50 vagonaj. Dugo ceSto od Pariza do Be-rolina bi pokrili s tov trno velkov svo-
jov 2 metra široko, pa bi šče ostalo nekelko, novcov.
Bilijon je milijon milijonov. To bi trebelo čteti neprestanoma 277,777.778 vür ali 11,574.074 dni ali pa 32.150 let- Či bi prvi človek Adam začno čteti pa bi njegovi potomci to čtenje nadalevali tak, ka bi vsako sekundo spregovorili edno številko, ešče do de-nešnjega dneva ne bi načteli niti edne petine bilijona.
Gospodarstvo.
Kak se konj češe?
Ki konja dobro šče počesati, naj me poslühne. V gojdno v roke vzeme štrigeo pa ž njim večkrat na lehki potegne po šinjeki (grive se naj ne tekne s štriglon), na dale potegne po hrbti, po bedri. Potem v roke vzeme močno zvezano slamo pa zriblje črevo, prsi ,i noge. Kda je to opravo, štrigeo pa vu levo roko, s kefov pokefa celoga konja, ešče i grive, ednok po Iegi kos-minjo, potem pa proti kosminji. Kefo pa na štrigli čisti od praha' Prah pa z strigla na gnoj stepé, ne pa na mos-nice, ovák prah i na dale vštali ostane.
Pötem s kakšov TÍ2ap0v še konj zbriše. Dober gospodáčjz mokrov ca-pov zbriše oči konja, nos i gobec, opere njemi rep i grive na glavi, na nogah iz žabic skopa gnoj i opere kopita. Znamo, da na nogah so kopita, tü se gori vdari podkov, notri bolje se vija bela lenija, sem že cvek ne sme priti — to je podplat konja; v poplat se sivajo, liki edna zaglozda, žabice. Jas je tak zovem, ne vem, kak je vi zo-vete, mislim, da me razmite. Paziti mo-remo na žabice, da je gnoj gori ne zgrize. kem so bolje šürke i kuste žabice, tem so boljša kopita, tem več je vreden konj.
Kda je že tak oprao konja, naprej vzeme süho capo pa konja z nova zbriše.
Dobri slugi, kda konja čistijo, s—s—s denejo, konj, prej, bolje mi-rovno stoji.
Štala rednoga verta je čista, zato či s prašnatimi konjami domo pride i ma čas i či so ne ,vroči, pred štalami postane i doli sprahši konje.
Segrete konje more sprevajati, naj se posühši kosríiinje. Či pa nema časa v štalo priveže konja, v roke vzeme slamo i rible konja, dokeč sühi ne grata, Na blatnom konji te čas ostane koca. dokeč se ne posühši i po tem se s slamov sčisti.
S slamov ribati konja, kda iz poti ali iz dela domo pride, preveč prepo-račam, či drügo ne, noge njemi zrib-lite.
Ki so poleg vode naj pelajo večkrat konje na kopanje. Nego pazte, da te po mali gnali konje na kopanje, naj ne bode preveč mrzla voda, domo idoč se ognite praha, v Š tali vse doli zaprite, dokeč se vam konji ne posühšijo.
Kde ne ga blüzi vode, konje ope-remo vsaki tjeden noge pa vsaki tretji den, či ne hodijo po rosi.
Ešče ednok čüjmo, kak se kopito Čisti. Ki so pri husarah slüžili, v spo-min njim prineseo § 71.
Kopito se čisti z lesenov prilikov. Doli se postrüže blato, potem se opere i pošühši.
Pri čiščenji ma priliko poglednoti je-li je ne šteri cvek na z gübo prišo ali či je podkov ne naraji.
Podkov te večkrat notri namaže s čistöv, ne osolenov tüčavov, da se kopito proti gnoji obvarje i posebno v leti preveč ne presehne. Notri se pa-maže vsaki tjeden ednok ali dvakrat, nego prvle se more kopito zaprati i malo mokro more biti. Notri je namaže teda, kda konji ne de trbelo dugši čas na delo iti, ar 9vak se prah v tüčavo zgrabi i škodljiva krašta nas-tane na kopiti. Kda konji vő rukivajo, se kopita ne namažejo, samo se Čisto doli, zaperejo, “
Či bi vsaki veri i slüžbenik tak. delo, ne bi se tü pa tom čülo, da konji žabice gnilijo ali da v kopito na žabice se je rak Spravo.
Ešče nika. Že pri žerbeti moremo poglednoti, da de dobra kopita melo.. Štero žerbe je dosta v štali morejo se njemi kopita tüdi večkrat čistiti, morejo se njemi doli zrezati. Dober kovač zna da na pop!ati i žabicah nika ne' ma rezati.
ODAJA
bo v Čerensovcih na fa-rofi 21-ga toga meseca.
Odavalo se bo osméro rožene živine, mlin (bint), šečkar, stroji za sejati i repo sekati, plüg, brana nekaj pohištva, dvoje kočüje i dvoje velika kola.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgó gyorssajtóján Szombathelyen.