A 0 04J /\ 00 konodan indllplati glasilo delovne organizacije induplati jarše LETO XXIX JANUAR 1981 Vodila nas bo še naprej Titova misel Leto 1980 nam ni prizaneslo z mnogimi težkimi preizkušnjami, predvsem gospodarskimi. Mnogim smo bili kos. Lahko smo samozavestni, vemo, da nam bo uspelo še pri drugih: vodila nas je in vodila nas bo še naprej Titova misel in v njej je naša prava pot k še bolj pospešenemu napredku in k ustvarjanju možnosti za uresničevanje in uveljavljanje temeljnih vrednot samoupravne socialistične družbe. Gospodarska stabilizacija — naj bo še tako zahtevna, naj terja še toliko truda, tudi začasnega odrekanja — je naša edina možnost in naše jamstvo za uravnotežen razvoj, za vsesplošni napredek. V njej zato vidimo velike zadolžitve za vse združeno delo, za vsakega posameznika, za vso družbo. Zato si z njo odpiramo zaupanje in miren pogled v naprej — je naša perspektiva jutrišnjega dne. Odbor za obveščanje in politično propagando Tretja seja skupščine splošnega združenja tekstilne industrije 54 delegatov iz 80. delovnih organizacij — članic splošnega združenja, se je zbralo na tretji seji skupščine. Med najpomembnejšimi temami, ki so jih prisotni na skupščini obravnavali, sprejeli in potrdili, so bila Osnovna izhodišča razvoja tekstilne industrije Slovenije za obdobje 1981—1985. Izvršni odbor Splošnega združenja je po javnih obravnavah, katere je pripravila Zveza inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije, ponovno preučil osnovna izhodišča, jih dopolnil in takšne pripravil skupščini v razpravo in potrditev. Osnovne smernice so obsegale splošne podatke o tekstilni industriji, stanje in perspektive tekstilne proizvodnje, ter štiri temeljne naloge bodočega dela: — tekstilna industrija mora usmeriti vse sile v povečanje gospodarske učinkovitosti, — povečati mora izvoz na konvertibilno področje, — izboljšati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, — izboljšati delovne pogoje delavcev, urediti delovno okolje, izboljšati izrabo energije, osnovnih in sekundarnih surovin, ukiniti nočno delo žensk in drugo. Današnje stanje se že razlikuje od tistega pred enim letom, zelo težko ali nemogoče pa bo za daljše obdobje doseči 100 % devizno pokrivanje on predvidena tri do štiri odstotna rast je premajhna za predvideno ustvarjanje nalog. Težave so in bodo še težje, vendar tekstilna stroka v primerjavi z drugimi panogami industrije uresničuje stabilizacijske ukrepe v okviru celotne akcije gospodarstva. V eni polovici DO so uspešno vključeni v izvoz, rezultat tega prizadevanja je 113-odstotno pokrivanje uvoza z izvozom, ali celo 197-odstotno v mesecu septembru. Takšna napetost za izvajanje pa ne more biti trajna, saj zahteva prevelike žrtve same industrije, ki bi tako sama z izvozom pokrila uvoz surovin in opreme za celotno splošno domačo porabo. Na koncu so delegati sprejeli Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med Splošnim združenjem tekstilne industrije in delovno skupnostjo skupnih služb Gospodarske zbornice Slovenije. Dne 19. 11. 1980 pa je zasedala Posebna izobraževalna skupnost za tekstilno stroko Slovenije, ki je kot osrednjo točko dnevnega reda obravnavala predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana te skupnosti za obdobje 1981—1985. Posebne pozornosti sta bila deležna člena, ki določata obseg investicij za izboljšanje pogojev izvajanja izobraževalnega dela in za razširitev vzgojnoizobraževalnih zmogljivosti. Zanimanje za ta vlaganja je razumljivo, saj tekstilci že dolgo ugotavljamo, da večina naših šol dela v slabih prostorskih razmerah in razpolaga z zastarelo laboratorijsko ter delavniško opremo in učili, ki ne omogočajo sodobnega izobraževalnega procesa. Delegati so se zadržali tudi pri obsegu izobraževanja v prihodnjih letih. Bistvena neznanka je razporeditev planiranega števila vpisanih učencev v srednje šole po posameznih programih in smereh izobraževanja, katerih izvajanje bo trajalo različno dolgo, glede na poklic, za katerega se bo učenec odločil po 1. letu izobraževanja. Takole živahno je na našem dvorišču kar vsak dan Planirani vpis v višje in visoke šole precej presega po anketi izkazane potrebe, ker izobrazbena struktura zaposlenih v tekstilni industriji in oblačilni industriji močno zaostaja za poprečjem v slovenskem gospodarstvu. Zato je bila osnova za to planiranje težnja, da bi do leta 1985 dosegli vsaj tako izobrazbeno strukturo, kot bi jo glede na tehnično in tehnološko opremljenost zmogli. Po Tekstilcu pripravila A. L. Mogoče še niste prebrali OBČINA DOMŽALE — GOSPODARSTVO PREKO PRIČAKOVANJ Ob pregledovanju gospodarskih dosežkov za devet mesecev preteklega leta lahko ugotovimo, in to z veseljem, da so dejansko nad vsemi pričakovanji. Nobena OZD v občini Domžale ni poslovala z izgubo, uspeh je celo večji, kot je bil v polletju. V primerjavi z enakim obdobjem lani pa je bil dosežen največji napredek v izvozu, saj se je povečal kar za 79 %, kar znaša 33 milijonov dolarjev, v istem obdobju pa se je uvoz povečal le za 15 % oziroma za 4 milijone dolarjev. Zanimiv je tudi podatek, da se je prodaja kmetijskega blaga povečala za 53% v primerjavi z lanskim tričetrt-letjem, celotni prihodek se je povečal za 41 %, dohodek in čisti dohodek pa za 36 %. V domžalskih gospodarskih delovnih organizacijah pa je tudi čutiti pozitivne rezultate prizadevanj občinskega izvršnega sveta pri usmerjanju delovnih organizacij za reševanje problema pomanjkanja reprodukcijskega materiala za nemoteno proizvodnjo. Da je z vztrajnostjo in prizadevnostjo le moč rešiti nekatere na videz brezizhodne težave, so potrdili rezultati v nekaterih izvoznih delovnih organizacijah, kar je gotovo v stabilizacijskih prizadevanjih največji dosežek domžalskega gospodarstva. Prirejeno po Občinskem poročevalcu A. L. Naš izvoz - nalogo in prizadevanja Dograjevanje gospodarskega sistema naše samoupravne družbe bazira na samoupravnem dogovarjanju. Usposabljanje gospodarstva za učinkovitejši nastop na mednarodnih trgih in večja usmerjenost organizacij združenega dela v mednarodno delitev pomeni kvaliteten dejavnik k skupnemu cilju. Naše gospodarstvo še ne kaže večjih rezultatov na področju ekonomskih odnosov s tujino in zato je naša naloga — intenzivno vključevanje v mednarodno menjavo, ter takšen izvoz, ki bo pomemben vzpodbujevalec gospodarske rasti, če je bila v preteklosti politika za pospeševanje izvoza preko dodatnih stimulacij, so bili to trenutni učinki, ki niso dajali dolgoročne usmerjenosti za nastop na tujih trgih. Sedaj pa moramo na osnovah dohodkovnega povezovanja od dobavitelja osnovnih surovin pa do končnega izdelka, najti skupen dolgoročen interes za učinkovit izvoz. Naša delovna organizacija s svojimi izdelki že več let uspešno predstavlja zelo zadovoljivo kvaliteto našega dela. Najbolj zahtevni izdelki se uporabljajo na zahodnoevropskih tržiščih, kjer je zahteva po kvaliteti najvišja: — zavese prodajamo na skandinavsko tržišče — nosilna tkanina je osvojila plasman zahtevnih danskih in finskih kupcev na področju lesno predelovalne industrije — šotori so našli svoj plasman širom zapadne Evrope. Vsi ti izdelki so našli plasman pri najbolj zahtevnih kupcih in imamo že kar dobro utrjeno pot, medtem pa naši sodelavci v proizvodnji natančno vedo kakšne so njihove zahteve. To je plod temeljitega dogovarjanja naših oblikovalcev in proizvodnje, ter spremljanje modnih zahtev tujih trgov. Nič manjši ni plasman na domačem jugoslovanskem trgu, saj so komunikacije vedno boljše, in visoka moda se hitro prilagodi iz severnih do južnih predelov Evrope. Izkušnje iz preteklih let nam kažejo, da smo dosegli visoko modo, ustrezno kvaliteto in ceno, težave pa so čestokrat nastopale z rokom dobav. Mnogokrat smo kasnih, kar je za tujega kupca težko odpustljiva napaka. Očitno lahko ugotavljamo tudi rast izvoza. Povpraševanj pa imamo znatno več, kot smo mogli izvoziti, saj izvoz, ki je pogojen z nizko ceno vedno odklanjamo. Mnogokrat so nam kupci nudili nizke cene vsled visokih carinskih barier, ki so jih morali plačevati za izdelke iz Jugoslavije, 20—30 % in tudi več. Naša država skuša doseči pri raznih gospodarskih grupacijah — tudi EGS ugodnejše pogoje, da bi za določene artikle naši kupci plačevali manj ali nič carinskih dajatev, kar bo vsekakor vzpodbuda za izvoz. Vedno si prizadevamo, da bi izdelki namenjeni izvozu, našli kupca tudi na domačem trgu, zato je ta enovita prodaja zlasti pomembna za hitro obračanje obratnih sredstev in prodajo. V preteklem letu je vsled striktnega uveljavljanja blagovnega režima, ki zahteva usklajevanje materialnih bilanc s samoupravnim sporazumom, prišlo v raznih gospodarskih panogah do težav in zastojev v proizvodnji. Zato taka situacija ovira uveljavitev novega sistema ekonomskih odnosov s tujino. V bodoče naj bi temeljne organizacije združenega dela prevzemale neposredno odgovornost za plačilno bilančne tokove. Država mora prihraniti čim več deviz ter iskati možnost za uporabo čim več domačih surovin, zato bo tudi naš uvoz pogojen z izvozom. Težava je v tem, da preko noči ne moremo pričakovati kar podvojenega izvoza, dosegati pa moramo ustrezno rast, saj imamo za to pogoje in ustrezne temelje, ki smo jih v nekaj letih pripravili. V letošnjem letu naše področje izvoza obsega že omenjene artikle, imamo pa tudi ponudbe za nov obetajoč izvoz, na področju specialnih izdelkov — šotori, koridorji — področje držav v razvoju ima velik interes in zato pričakujemo realizacijo številnih ponudb, ki smo jih dali na ta področja. Sklepam, da bomo morali plan izvoza v letošnjem letu preseči, da bomo zadostili potrebam našega uvoza, zato pa moramo realizirati že potrjena naročila, v roku dobavljati in ustrezno delovati na področju potencialnih kupcev, saj imamo bogate izkušnje in tradicijo iz preteklih let, ter ustrezno blago za naše inozemske kupce. Šef. komerc. sektorja Avgust Orehek, dipl. ing. Tako je bilo ob predzadnji inventuri — o takih kupih sedaj ni več sledu Samo še spomin na veliko prostorsko stisko v Mokronogu Dobro smo se počutile dokler smo delale... V torek dne 23. 12. 1980 so se od delovne organizacije poslovile sodelavke — upokojenke, ki so v drugem polletju 1980 odšle v pokoj, in sicer: Mihelčič Maksa iz predilnice, Orešnik Kristina iz DSSS, Obreza Angela iz predilnice, Smrekar Justina iz oplemenitilnice, Ulčar Marija iz oplemenitilnice, Starin Vida iz pripravljalnice, Lamberšek Dana iz tkalnice, Brauhar Antonija iz tkalnice, Žagar Olga iz tkalnice, Bern jot Angelca iz pripravljalnice, Podgoršek Cilka iz konfekcije, Dežela Dana iz konfekcije, Koncilija Amalija iz sukalnice, Kastelic Ivanka iz pripravljalnice, Zorman Ivanka iz DSSS, Eržen Helena iz predilnice in Jazbec Roza iz oplemenitilnice. Srečanja so se v prostorih Restavracije udeležili tudi tov. Janez Rainer, vodja TOZD Konfekcija, Franc Jeraj, vodja TOZD Proizvodnja, Ivo Sešek, predsednik DS DO, Matjaž Pavlin, vodja kadrovske službe, Tone Ručigaj, predsednik 10 KOOS, Avgust Orehek, šef komercialnega sektorja ter Jože Rlešnik, pomočnik direktorja DO, ki se je v imenu delovne organizacije tudi zahvalil vsem prisotnim upokojenkam za dolgoletno vestno in marljivo delo ter za napore in prizadevanja, ki so jih vložile v to delo. Čeprav zgovorne ob dobro založeni mizi pa so ob povabilu, da bi del svojega življenja v naši delovni organizaciji opisale tudi za bralce Konoplana postale kar preveč sramežljive in le najbolj korajžne so se povabilu tudi odzvale. Vse pa so ugotovile, da so se v delovni organizaciji dobro počutile, sodelavcem in podjetju pa želijo še naprej veliko uspehov. No najbolj korajžne pa so povedale naslednje: BRAUHAR ANTONIJA 34 let delovne dobe v Indupla-ti, zaposlena v tkalnici: Najraje sem bila v službi in sem se na delu tudi zelo dobro počutila. V tovarni je bilo isto kot če bi bila doma. Saj če si 8 ur na delu s sodelavci in to še celih 34 let se v tovarni zares počutiš kot da bi bil doma in je tovarna tvoj drugi dom. Nikoli se tudi nisem skregala z nobenim sodelavcem in sem se z vsemi lepo razumela. Ko sem bila zadnji dan na delu sem jokala (pa tudi moje sodelavke) saj so mi sodelavci v tkalnici kupili kasetofon, na kasete pa so posneli brnenje tkalskih strojev, mojster Bleje in drugi sodelavci pa so mi tudi zaželeli vse dobro v pokoju. Zares je bilo lepo pa tudi ganljivo. Že sedaj pa se tudi veselim, da se bomo konec leta z sodelavci zopet srečali in tudi »uradno« proslavili moj odhod v pokoj. Čeprav je tudi doma lepo (največ dela imam z varovanjem vnučkov) pa mi še sedaj mama (23 let je že upokojena in je tudi delala v Induplati) večkrat reče naj grem kar nazaj v službo saj ve kako sem bila v Jaršah zadovoljna. JAZBEC ROZA 28 let delovne dobe v Induplati, zaposlena v oplemenitiinici: 16 let sem delala v tkalnici in 12 let v oplemenitiinici in ko sem bila zdrava je bilo zelo lepo delati. In ko sem bila še mlada je bilo zares tudi čisto drugače. V stroje sem bila kar zaljubljena. Mislila sem da so to kar moji stroji in da jih ne bom nikoli pustila. Znala sem jih tudi popraviti in vzdrževati. Najbolj mi je bilo hudo ko so prenavljali tkalnico in je šlo veliko strojev zaradi zastarelosti na odpad. (No 2 pa imajo še). Zaradi bolezni (to je bil tudi vzrok invalidske upokojitve) sem bila kasneje prerazporejena v oplemeni-tilnico, kjer pa sem tudi z veseljem delala. Malo me je utrujala tudi vožnja na delo saj sem se vozila iz Zagorice pri Rovah kakšnih 8 km vsak dan. Doma je kar v redu samo če ne bi bilo bolezni. LAMBERŠEK DANA 29 let delovne dobe, zaposlena v tkalnici (v Induplati): Ves čas sem bila zaposlena v tkalnici, najprej pri mojstru Zupanu, kasneje v zgornji tkalnici (sedaj pripravljalnica) kjer Sem izdelovala na tri strojnem sistemu rjuhe. To delo mi je tudi najbolj ostalo v spominu, ker smo se s sodelavkami zelo dobro razumele. Delala sem tudi pri mojstru Jagodicu v spodnji tkalnici, kjer smo izdelovali leakril prte. Po renovaciji tkalnice sem se preselila na nove avtomatske stroje, izdelovali smo prte in zavese, kjer sem ostala do upokojitve. Novi stroji so mi bili všeč, delati pa je bilo treba več. Vendar pa se dela nisem nikoli bala, saj sem vsako delo opravljala z veseljem. Zaslužek je bil kar dober, saj sem več let delala na 3 izmene pa tudi nadure če je bilo potrebno. Povedati moram tudi to, da v vseh teh letih nisem nikoli zamudila na delo, vedno sem bila v tovarni med prvimi. Sedaj sem že 5 mesecev upokojena in sem bila tudi povabljena na izlet upokojencev v Kumrovec vendar se izleta žaradi slabega zdravja nisem mogla udeležiti, čas si krajšam predvsem z branjem in pletenjem pa tudi drugih opravkov imam veliko tako, da mi tudi sedaj ni dolgčas. Pozdravljam vse mojstre in pomočnike spodnje tkalnice, tovarišico Perko in obe Mari. Podjetju pa želim še veliko delovnih uspehov. SMREKAR JUSTINA 33 let delovne dobe v Induplati, zaposlena v oplemenitiinici: Povedala bom bolj malo, saj mi je sedaj kar dolgčas, ko nisem več Dela se nismo bale in opravljale smo ga z veseljem v službi. Ko sem še delala, sem se veliko bolje počutila, bila sem bolj vesela če sem bila med ljudmi, med sodelavci. Delala sem rada, bila pa sem tudi precej bolna (akutna slinavka). BERNJOT ANGELA 31 let delovne dobe v Induplati, zaposlena v pripravljalnici: Vseskozi sem bila zadovoljna v podjetju tako z delom, ki sem ga opravljala kot tudi z sodelavci obeh izmen. Posebno sem bila vesela, da sem se dobro razumela z mojstrom Gerbcem, še prej pa s »šefom« Rihtarjem, ki me je tudi veliko naučil ter pomagal pri težavah, ki sem jih imela. KRISTINA OREŠNIK 20 let delovne dobe v Induplati, DSSS: Ves čas sem delala kot snažilka v upravi, delala pa sem vedno z veseljem in ker sem se preveč obremenjevala so me tudi zapustile moči. Zjutraj sem namreč delala doma in na kmetiji, popoldne pa še v službi. Čeprav sem invalidsko upokojena pa bi še rada delala pa kaj ko mi bolezen ne dovoli. Čeprav sem bila snažilka pa sem se vedno tudi zanimala kakšni uspehi i n rezultati so doseženi v proizvodnji in če je bila proizvodnja dobra sem bila tudi jaz vesela. Če kdaj stroji v tkalnici ali predilnici niso brneli sem se kar čudno počutila. V imenu DO je upokojenke pozdravil tov. Jože Klešnik, pomočnik direktorja DO Včasih je bilo delo mnogo težje, delale smo tudi ponoči, a kljub temu nam je bilo lepo Imela sem majhno plačo, vendar sem znala denar obrniti in če ne bi bila zaposlena v Induplati tudi hiše, ki jo imam ne bi mogla zgraditi. V tovarni vse lepo pozdravljam in želim, da bi imeli vsi zaposleni še veliko uspeha. STARIN VIDA 22 let delovne dobe v Induplati, zaposlena v pripravljalnici Z vsemi sem se lepo razumela, rada sem delala čeprav je bilo delo naporno. Ko mi je umrl mož sem se upokojila, čeprav bi lahko delala še 5 let. Sedaj mi je kar dolgčas doma ko sem sama. KASTELIC IVANKA 34 let delovne dobe v Induplati, zaposlena v pripravljalnici: Veliko časa sem bila zaposlena v Induplati tako, da ne vem kaj naj rečem. Sem kar pozabila. Ja, delo v mokri predilnici kjer sem bila zaposlena najprej je bilo zares težko po 12 ur in tudi ponoči. Ja pa tudi drugače je bilo včasih. Ce ni bilo dela smo delali vse kar je bilo treba opraviti (tudi krompir smo pobirale, pa pisarne pospravljale če drugega dela ni bilo). Zadnjih 6 let sem se vozila na delo iz Viča, kako pa bo sedaj ko sem upokojena pa še ne vem. Moram namreč povedati, da sem z delom prenehala šele včeraj, uradno pa se bom upokojila z 31. 12. 1980. Matjaž Pavlin NA SURFU PREKO BERINGOVEGA PRELIVA Tridesetega avgusta lani je Francoz Arnaud de Rosnay brez vsakršnega spremstva ali zaščite na surfu prejadral 96 km širok Behringov preliv. Jadranje čez Behringov preliv je bilo skrajno tvegano. Predvsem je temperatura morja komaj 2 °C, kar pomeni tri minute preživetja brez obleke in 30 minut v neoprenski obleki. V prelivu so zelo pogosti močni vetrovi in visoki valovi — Arnaud pa ni imel spremstva, saj za plovbo ni dobil uradnega pristanka ne z ameriške in ne s sovjetske strani. Za plovbo je porabil okrog 8 ur, čeprav ga je občasno veter gnal tudi s hitrostjo 40 km/h. Ničkolikokrat je padel v ledeno vodo in vse težje je znova dvigal veliko jadro. Vreme se je hitro poslabševalo in z zadnjimi močmi je dosegel strmo sovjetsko obalo onstran ožine. Izčrpan se je zvlekel na obalo in pogoltnil edino hrano, ki jo je imel s seboj — nekaj čokolade, ampak z ovojem vred, kot pravi. Pipravila A. L. Skupno zasedanje delavskih svetov V zadnjih dneh lanskega leta, natančneje 25. 12. 1980 je bilo skupno zasedanje delavskih svetov delovne organizacije, TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija in DSSS ter družbenopolitičnega aktiva delovne organizacije. Na navedenem zasedanju so delavski sveti obravnavali sprejemanje samoupravnih sporazumov SIS in dogovora o temeljih družbenega plana občine Domžale za obdobje 1981—1985. Pri obravnavi navedenih planskih aktov, ki so nam bili posredovani v sprejemanje, je bilo ugotovljeno, da gre za preobsežno akcijo (sprejemati je treba 35 sporazumov) in da so postavljeni roki za obravnavo in sprejemanje odločno prekratki. Sprejeto je bilo stališče, da se navedeni sporazumi obravnavajo le, kolikor so nam znane obveznosti, ki iz njih izhajajo, in kolikor lahko te obveznosti izpolnimo. Sklenjeno je bilo, da se navedeni sporazumi posredujejo v javno razpravo (v ta namen je tudi objavljen poseben prispevek o tem gradivu v tej številki Konoplana). Obenem je bilo sklenjeno, da se temelji planov TOZD, ki smo jih že sprejemali, sedaj dopolnijo skladno s temi sporazumi. Po sprejetju dopolnitev temeljev planov TOZD bomo lahko posredovali naše odločitve o sprejemu navedenih sporazumov oz. iz njih izvirajočih obveznosti občinski skupščini. Delavski sveti so tudi obravnavali in sprejeli naslednje akte SISEOT: — samoupravni sporazum o temeljih plana ekonomskih odnosov s tujino za obdobje 81—85; — samoupravni sporazum o merilih, pogojih, načinu in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za obdobje 81—85; — samoupravni sporazum o merilih in postopkih za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino za obdobje 81—85. Delavski sveti so nato obravnavali vprašanje organizacije in financiranja preventivnega zdravstvenega varstva delavcev v naši delovni organizaciji. V teku je namreč akcija ZD Domžale TOZD »SOZV« Domžale za srednjeročno sporazumevanje z OZD o zagotavljanju in financiranju preventivnega zdravstvenega varstva delavcev. V tej zvezi je bil organiziran poseben delovni sestanek predstavnikov delovnih organizacij in predstavnikov TOZD »SOZV Domžale«, poleg tega pa je vodja službe za medicino dela, športa in prometa v navedeni TOZD ZD Domžale opravila v naši delovni organizaciji obisk, da se okvirno določi število in kvaliteta navedenih pregledov v omenjenem obdobju. V zvezi s to problematiko je treba pripomniti, da bomo morali urediti naše odnose z ZD Domžale — TOZD »SOZV Domžale«, tj. predvsem kar zadeva nadaljnje delo naše obratne ambulante oz. na kakšen način bomo v prihodnje zagotavljali zdravstveno varstvo naših delavcev. Primaren problem je zlasti v tem, da obstoječi prostori obratne ambulante niso več ustrezni. Za rešitev tega problema obstaja več možnosti. Naša delovna organizacija bi lahko imela zdravstveno varstvo delavcev v prostorih ZD Domžale (za kar bi bilo potem treba plačati poseben prispevek v višini 92 faktorjev na dan obratovanja ambulante). Preverjamo tudi možnosti, da bi skupno z drugimi OZD zagotovili ustrezno zdravstveno varstvo delavcev (Slovenijales, Radomlje), kakor tudi možnosti sanacije obstoječega objekta naše dosedanje ambulante. Kar zadeva naše odnose z ZD Domžale — TOZD »SOZV Domžale« je treba še posebej opozoriti na vprašanje plačila zneskov, ki jih ZD oz njegova navedena TOZD terja od nas na osnovi določil dosedanje pogodbe in ki jih tudi uveljavlja v treh tožbah zoper nas kot toženo stranko v skupni višini 475.604,50 dinarjev za obdobje od maja 1979 do februarja 1980 (medtem ko za čas od marca 1980 do 19. 5. 1980 ti zneski še niso obračunani in tudi ne toženi). Na obravnavi po eni izmed navedenih tožb je sodišče predlagalo, da se skušamo poravnati z navedeno TOZD ZD, pri čemer naj bi po predlogu sodišča plačali navedene stroške v višini 2/3. Delavski sveti so sprejeli navedeno pobudo za poravnavo, tako da predlagamo TOZD SOZV Domžale, da ji njene vtoževane terjatve v zgoraj navedenem znesku plačamo v višini 2/3. Naša svetleča reklama na Hali Tivoli je zgorela. Vzrok samega požara ni znan. Po določilih sklenjene pogodbe z Zavodom Tivoli nosimo stroške vzdrževanja napisa sami. Zavod Tivoli nam je ponudil pomoč pri saniranju nastale škode s tem, da po ponovni montaži svetlobne reklame prvih 6 mesecev ne bi zaračunaval najemnine, kar bi zneslo 20.000,00 din. Elektro-Neon Milan Vovk, Ljubljana, pa bi izvršil de-montažo, izdelavo in montažo obnovljenega svetlobnega znaka po predračunski ceni din 72.460,00. V ceni ni vračunan davek in tudi ni računana postavitev gradbenega odra, ker naj bi si pri montaži pomagal z lestvijo Zavoda Tivoli. Delavski svet TOZD Proizvodnja je sprejel sklep, da se navedeni znak popravi oz. obnovi po navedenih ponujenih pogojih. Varnost nam je dostavila aneks k našemu medsebojnemu dogovoru o storitvah fizičnega varovanja premoženja, tj. za organizacijo 24-urne varnostne službe v prostorih TOZD Konfekcija Radomlje, po katerem se od 1. 1. 1981 dalje poveča dosedanja cena 68.710,00 dinarjev na 85.044,00 dinarjev mesečno. SKIS občine Trebnje nam je dostavilo dopis, v katerem nas poziva, da poravnamo zapadle obveznosti za sofinanciranje gradnje, vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini za leto 1978, 1979 in 1980. Glede na to, da obrat konfekcije v Mokronogu ni TOZD in da nam navedena SKIS kljub našim večkratnim opozorilom ni dostavila ustreznega odloka, teh obveznosti ne moremo poravnati. Paritetna razpisna komisija je sprejela predlog, da se za vodjo TOZD Konfekcija ponovno imenuje ing. Janez Rainer, dosedanji vodja te TOZD. Ta predlog komisije podpirajo tudi vse družbenopolitične organizacije v TOZD, prav tako pa tudi koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri Občinski konferenci SZDL Domžale. Na osnovi navedenega je delavski svet TOZD Konfekcija imenoval za naslednjo dobo 4 let za vodjo te TOZD ponovno ing. Janeza Rainer- Podpisan sporazum o prijateljsvu in sodelovanju Naša kupca Tekstilpromet iz Zagreba in Aleks iz Beograda, sta podpisala sporazum o prijateljstvu in sodelovanju. Sklep o tem dokumentu so sprejeli organi upravljanja teh delovnih organizacij koncem meseca oktobra. Prijateljstvo se je pričelo na iniciativo družbenopolitičnih organizacij trg. podj. Ateks in trg. pod j. Tekstilpromet. Sodelovanje na vseh področjih je tekom štirih let preraslo v iskreno -prijateljstvo delovnih ljudi teh dveh kolektivov. Že prvo srečanje je potekalo v atmosferi topline in prisrčnosti, vsako naslednje pa je predstavljalo veliko željo po krepitvi medsebojnega razumevanja. To medsebojno zbliževanje je doprineslo k napredku poslovanja in 'k hitrejšemu razvoju samoupravnih odnosov v teh delovnih sredinah. V takem prisrčnem vzdušju so se srečali predstavniki teh dveh kolektivov 31. oktobra v Beogradu. Izmenjavale so se informacije o letošnjih rezultatih poslovanja teh dveh sorodnih organizacij združenega dela, prediskutirani so bili pogoji, v katerih se je poslovanje odvijalo in ne nazadnje analizirani plani razvoja za naslednje obdobje. Iskali so najboljše rešitve in najboljše poti za premostitev trenutnih težav, pa naj bo to v pogledu napredka poslovanja ali uspešnejšega ustvarjanja programa stabilizacije, kakor tudi razvoja samoupravnih odnosov in delovanja delegatskega sistema. Ob tem srečanju je to dolgo negovano prijateljstvo dobilo novo kvaliteto. Odzivanjem želja delovnih ljudi Aleksa in Tekstilprometa za utrjevanje prijateljstva in medsebojnega zbliževanja, so organi upravljanja teh dveh delovnih organizacij sprejeli »Povelju« o prijateljstvu in sodelovanju. Ta dokument so podpisali vodilni delavci Tekstilprometa in Aleksa — tov. Mirko Živkovič in tov. Predrag Antič na svečani seji 2. novembra v Poslovnem centru v Beogradu. Tudi v bodoče se bo sodelovanje krepilo z medsebojnimi obiski delovnih ljudi, družbenopolitičnih organizacij in poslovodnih organov teh dveh delovnih organizacij. živkovič Mirko: glavni direktor Tekstilprometa — Žagreb Ta sporazum o prijateljstvu in sodelovanju predstavlja velik napredek za oba kolektiva, tako v smislu ustvarjanja možnosti skupnega nastopanja na tržišču, kakor tudi skupnega izpopolnjevanja v poslu, s katerim se bavimo. Naše delovne organizacije pripadajo isti grupaciji, čeprav delujemo na različnih terenih in prav zato to sodelovanje lahko mnogo doprinese k hitremu in kvalitetnemu razvoju poslovanja obeh organizacij. V to je Vključena organizacija v tehnološkem smislu in vsekakor izkustva strokovnih kadrov. Antič Predrag, predsednik poslovodnega odbora Ateks — Beograd Sporazum o prijateljstvu in sodelovanju ima širši značaj, delovni ljudje teh kolektivov so dali svoj doprinos k zbliževanju naših narodov v krepitvi bratstva in enotnosti. Kolektiva sta vodilna v prometu s tekstilom v Jugoslaviji — po doseženi realizaciji in po aktivnosti v transformaciji odnosov med proizvodnimi in prometnimi organizacijami združenega dela. Karakteristično je to, da sta naša kolektiva med prvimi vnesla sodobne metode v organizaciji in vodenju, ter da so bili pri tem uporabljeni najsodobnejši dosežki znanosti, še posebno v avtomatski obdelavi podatkov. To podpisovanje naj bi predstavljalo stimulacijo za nadaljnjo krepitev prijateljstva in zbliževanja ljudi v naših kolektivih. A. L. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiii Njegova vas čemi daleč za tem gozdom, tam zadaj je prilepljena na najvišji vrh. Ta vas je hkrati njegov veliki svet. Spoznal je to pot... in spominov ni bilo moč prešteti. Še danes gre po njej le redkeje, še vedno so tu spomini, tudi tisti boleči in za to zadnje se vedno trudimo, da jo prikrijemo. Nemara zato, ker prinaša občutek nemoči, tega pa se sramujemo in nočemo pokazati kako smo nemočni in mogoče tudi zato, ker nas civilizacija vsaj tu in tam obupno razčloveči, da ne znamo več prisluhniti in razumeti. Kot veliko drugih pred nami, smo tudi mi naredili napako ali se zmotili? imiiimmmiiiiiiiiimiiimiiiimimimimiiiiimmiiMiiimmiiimmiiimiiiiiiiiimiiMiiiiiiHmiinmmimmiiiiiiiimmmmiiii novice iz obratov Tkalnica Z manjšimi ali večjimi težavami smo se prebili do konca leta, leta gospodarske stabilizacije, ko so na samo proizvodnjo vplivali različni faktorji, od ukrepov zvezne in republiške administracije do čistih tehnoloških težav v podjetju. V spomladanskem delu je primanjkovalo kemikalij in barvil, v jesenskem delu pa se je tem pomanjkanjem pridružilo še pomanjkanje različnih prej. Ravno tako je primanjkovalo rezervnih delov iz tujine. S prihodom novega leta upamo, da bo večina teh težav ostalo v starem letu, nekaj pa se jih bo verjetno nadaljevalo tudi v novem. Želim, da bi se v novem letu še bolj trudili, tako da bomo uvožene surovine zamenjavali za domače, da bomo čim skrbneje ravnali z rezervnimi deli posebno iz uvoza, da bomo sami iskali najboljše rešitve v pripravi materiala za tkanje in tudi izboljšali samo tkanje in s tem dvignili kvaliteto artiklov, posebno za izvoz. V prihodnjem letu se prične tudi masovno odhajanje delavk v pokoj, zato apeliram na vse, da bomo morali novinkam vsi posvetiti večjo pozornost pri vzgoji in delu, da bodo te lahko čim prej zamenjale tiste, ki bodo odšle v pokoj. Zavedati se moramo, da bomo imeli take delavke kakršne bomo vzgojili. Vzgajamo pa jih s svojim delom, zgledom in odnosom do kolektiva in družbene lastnine proizvajalnih sredstev. Na koncu bi vsem delavcem in delavkam v obratu tkalnice, pa tudi vsem ostalim v DO zaželel srečno in uspešno novo leto 1981! Obratovodja tkalnice: Janez Kotnik Zavese — take ali drugačne, kar naprej jih konfekcioniramo strankam Induplati v »Lastovki« Koridor Ta beseda nam bo v prihodnje pomenila novo pomožno skladišče, ki bo služilo podobnemu namenu, kot v preteklosti zloglasni »balon« istega proizvajalca, to je industrija platnenih izdelkov »Induplati« Jarše. Koridor je montažna aluminijasta konstrukcija, prekrita s plastificirano tkanino in nam zaradi svoje lahke in enostavne konstrukcije dobro služi kot skladiščni prostor. Ogrodje je izdelano iz aluminijastih cevi v predalčni izvedbi in postavljeno na že pripravljene betonske točkovne temelje in sidrano z žičnimi vrvmi. Deli so med seboj zvijačeni, tako da je vsak poškodovan del možno enostavno zamenjati. Proizvajalec izdeluje koridorje v poljubni dolžini. Naš bo dolg 78 m in širok 15 m. Ta velikost je kompromis med našimi potrebami in velikostjo terena, kjer ga bomo postavili. Zaradi kovinskega skeleta, ki podpira plastificirano ponjavo, bodo odpadle tudi znane težave s snegom, ki smo jih imeli pri balonu. Take skladiščne prostore pogosto uporabljajo v svetu, v zadnjem času pa vse pogosteje tudi pri nas, kajti tudi mi prihajamo do spoznanja, da so železobetonskc trdnjave predrage že za proizvodne, kaj šele za skladiščne prostore. Zakaj smo se sploh odločili za to varianto reševanja pomanjkanja skladiščnih prostorov v naši tovarni? Z novim lohn poslom »Brigit te«, so se potrebe po skladiščnih prostorih še povečale. Ker smo iz znanih razlogov pomanjkanja deviznih sredstev za uvoz surovin bili primorani sprejeti ta posel skoraj čez noč, smo se morali odločiti tudi za najhitrejšo varianto pridobitve potrebnih skladiščnih prostorov. Koridor je lociran v predpisani razdalji ob plinsko re-ducirni postaji na drugi strani struge. Gradbena dela na pripravi terena in temeljev za postavitev so v glavnem že zaključena. Tako bomo lahko koridor postavili takoj, ko ga bo proizvajalec dobavil, kar mora po pogodbi storiti do 15. januarja 1981. Če bo šlo torej vse po načrtu, bomo pridobili zaprt skladiščni prostor v velikosti 1.170 m2 v dobrih treh mesecih. Gradbeni stroški za pripravo temeljev, asfaltiranje terena, dobava in montaža koridorja znašajo skupaj din 2.800.000, kar je zelo malo v primerjavi z današnjimi gradbenimi cenami za masivne objekte. Danilo Vilč, dipl. ing. Stroji stojijo ker ni materiala Sporočilo iz Beograda pravi, da se ubada vsaka druga jugoslovanska tekstilna tovarna z vprašanjem oskrbe s surovinami. Iz istega vira zvemo, da bi bila proizvodnja tekstila precej večja, če teh težav ne bi bilo, kar pomeni, da bi bilo v normalnih okoliščinah tudi tekstila na sicer zelo osiromašenem domačem trgu še več, dovolj bi ga bilo tudi za dogovorjeni izvoz. Zavoljo pomanjkanja surovin pa pride do občasnih zastojev posameznih strojev pa tudi do zastojev celih obratov predilnic in tkalnic. Primeri se celo, da pride tudi do zastojev v obratih končne obdelave zato, ker nimajo kaj oplemenititi. Znane plačilno-bilančne težave so privedle do zmanjšanja uvoza tekstilnih surovin. Manjko niso mogle nadomestiti niti kemične tovarne s svojimi proizvodi, čeprav TJ ' 5 > 5 > C “ . TOZD (S |5 2'S s = Izost. ra nesreč v s 11 I® El cn tj j Noseč, i porod, v o g 2» a | Skupaj Izpadle j ure Proizv. izd. iz sintetičnih vlaken 531 7,59 0,53 0,37 0,06 0,69 1.10 10.34 9.663 Industrijska prodaj 23 4,72 0,35 10,61 15,68 631 Restav. in domovi 21 1,39 1,39 51 Konfekcija Delovna skupnost 284 6,96 0,50 1,40 0,19 1,14 1.95 12,14 6.063 skupnih služb 143 4,45 — 0,57 — 0,45 2,19 7,66 1.928 Povprečni izostanki za celotno podjetje: zaposlenih 1.002 delavca in 2 vajenca. Izostanki zaradi nesreč 7,50 % Izostanki zaradi nesreč 0,42 "n Izostanki zaradi noseč, in por. 1,00 % Izostanki zaradi pod. por. dop. 1,45 Vi Skupaj: 10,40 "/o TOZD MALOPRODAJA Ni bilo sprememb. TOZD RESTAVRACIJA IN POČ. DOMOVI Ni bilo sprememb. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Vstopi: 1. Fortunat Darija, EAS — vstopila 8. 12. 1980. Izstopi: 1. Zorman Ivanka, delavka v skladišču — upokojena 13. 12. 1980. POROČILI SO SE: Grčar Jana, poročena BERGANT, Knivic Antonija, poročena ŠKRJANEC. Iskreno čestitamo! ZAHVALE Ob smrti najinega očeta FRANCA NAHTIGALA, se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem v Konfekciji Mengeš za izkazano denarno pomoč in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči sin Franci in hčerka Branka z družino Ob boleči izgubi moje sestre OLGE KONCILIJA, se iskreno zahvaljujem sodelavkam v šivalnici zaves in tov. Vidi Andromako za denarno pomoč ter izrečeno sožalje. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoča sestra Štefka Klančar Ob boleči izgubi mojega dobrega in skrbnega očeta PETRA KURETA se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz sukalnice in predilnice ter svojim ožjim sodelavcem za poklonjeno cvetje, pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z menoj v teh težkih trenutkih. Žalujoča hčerka Dragica Zalokar Izdaja v 1400 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠE-VIČ, Ana LAJEVEC (urednik), Otmar LIPOVŠEK, Janez KOSMAČ, Cilka MRDJENOVIČ, Ingo PAS, Alojz PUŠLAR, Matjaž PAVLIN, Janko UKMAR, Majda VRHOVNIK. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974).