Po ženskem svetu Križi in težave državnih uradnic X »Rajši bi danes ko jutri zamenjala pero s kuhalnico," FIA— piSe poročena državna uradnica Kako je prav za prav žena prišla v državno službo? V času naših mamic so bile razmere take, da je oče zaslužil toliko, da je mogel preživljati družino. Fantje so odšli v službe, dekleta pa so očitala doma, ko so končala šole. Priprav- ljale so si balo, se učile šivati, kuhati in čakale ženina. Prišla je vojna. Razmere so se popolnoma spremenile. Za večino staršev je bil breme vsak otrok, ki je ostal doma, gledali so, da bi jih čimprej spravili h kruhu. Pred vojno ženske niso preveč silile v državno službo. Tudi v privatnih službah jim je šlo dobro. Dandanes je drugače. V državni službi opravi uradnik svoje delo med uradnimi urami in potem je prost, dasi je morda slabše plačan kakor pri- vatni nameščenec. Razen tega ima držav- ni uradnik zagotovljeno pokojnino, ne mo- 10 let strokovnega gospodinjskega lista Gospodinja uvideva, da sta njeno zdrav- je in njena dobra vzgoja neprecenljive vrednosti za izvrševanje njene prave na- loge, ki obstoji v ustvarjanju in obliko- vanju doma. Po tej svoji zamisli je pred desetimi leti zasnovala pogumna predsed- nica že leto dni obstoječe Zveze gospodinj ga. Vika Kraigherjeva idejni program za izdajo gospodinjskega lista, ki mu je dal odbor krstno ime »Gospodinja«. Rojstvo novega lista, okoli katerega naj bi se prav za prav šele začelo pravo de- lo za stanovsko organizacijo gospodinj, je takrat precej razburilo duhove. Od vseh strani ugovori, skepsa... Se en strokovni list — čemu neki? Zdelo se je, da mu ne bedo hoteli priznati pravice do obstoja. A za prvo številko je šla v svet druga, od gospodinje do gospodinje, za vsako s ko- ristnim nasvetom, poukom... Za prvim le:nikom drugi in z letošnjim letom bo zaključen deseti letnik glasila Zveze go- spodinj. Predsednica se je pač borila za svojo idejo, prepričevala, dopovedovala. In krog onih, ki so začele spoznavati pravo vrednost gospodinjskega dela se je širil in širil. List je srečno prebredel začetne te- žave, prestal gospodarske krize, brez> prenehanja vztrajno propagirajoč ideje ?ena, zbranih v Zvezi gospodinj. In zdaj v najtežjih časih pogumno stopa v deseto leto! Novi čas je prinesel zahtevo, ki je vzbu- dila ne le mnogo odobravanja, marveč tu- 11 mnogo nevolje in posmehovanja — ža- ri'evo, naj se gospodinjstvo prizna kot sa- mostojen, vsem drugim enakovreden po- klic. »Glejte«, je rekla neka gospa, »moj mož prinese vsakega prvega plačo, jaz pa ves dan kuham, likam, perem, posprav- im, od jutra do večera sem na nogah - in vendar, pride prvi, moj mož dobi plačo za tistih nekaj ur. ki jih presedi v pisarni, jaz pa nič? ...« V večini držav še ne štejejo gospodinjstva med poklice. De- lo gospodinje ne velja kot polnovreden doprinos v vzdrževanju družine, gospodi- nji ne nudijo na podlagi njenega dela so- cialne zaščite. Vedno večja bremena nala- cijo danes na ramena gospodinje. Vendar pa danes tako važen poklic, kakor je go- spodinjski, še vedno ne more zagotoviti ženam socialnega zavarovanja za bolezen in starost... Ljubljanske gospodinje so v -rojem glasilu neutrudno postavljale tudi to zahtevo. Na novinarski razstavi, prirejeni v okvi- ru ljubljanskega velesejma, leta 1937., se je »Gospodinja« že častno uvrstila med slovenske mesečnike ter podala tudi pre- gled svoje vsebine. List je verno zrcalo delovanja in mišljenja slovenske gospodi- nje, je pa tudi vez med ženo in oblastmi, ki jim sporoča svoje želje, prošnje in na- svete. »Gospodinja« ni prinašala samo po- uka o kuhi, pranju, likanju, pospravlja- nju itd., govorila je o vsem, kar mora vedeti gospodinja kot mati, žena in sopro- ga, kot vzgojiteljica, kot pomočnica zdrav- niku v boleznih in nezgodah. Ni zanemar- jala niti kulturnega poprišča, kajti kakor je gospodinja razgledana po domačem in tujem svetu, takšen je tudi njen dom. Se- znanja gospodinje z domačim in tujim gospodarstvom, vestno beleži vse neprili- ke, ki se jim stavljajo nasproti zaradi po- litičnih dogodkov doma in v tujini. Ni ga zunanjega potresa, ki ne bi odmeval tudi v gospodinjstvih, narekoval omejitve v prehrani, na delovnem trgu in v vsem življenju. List ima svoje stalne rubrike za gospo- dinjstvo, gospodarstvo, informacije o go- spodinjskem šolstvu, o ženskih vprašanjih o organizaciji gospodinje doma in v tuji- ni. V vsaki številki je namenjenega nekaj prostora tudi vzgoji, zdravstvu, arhitek- turi doma, domačim socialnim in zdrav- stvenim razmeram, domačemu vrtu. Med stalnimi sotrudnicami so poleg odbornic in članic zdravnice, arhitektke, inženjerke, pravnice, strokovne učiteljice. Pa tudi mo- ški strokovnjaki so radi s svojimi pri- spevki doprinašali k pestrosti vsebine li- sta. V letu 1934. so bila uvedena stalna poročila tržnih cen s primerjavami cen iz prejšnjih let in tudi s primerjavo življe- nja v predvojni dobi. Isto leto se je raz- širil list z nasveti za šivanje in z origi- nalnimi klišeji. Prva urednica »Gospodinje« je bila strokovna učiteljica, pokojna Albina Trav- nova, ki je dala ob sodelovanju odbora listu samobiten izraz, ki se je v teku let še razširil in izpopolnil. Pozneje je pre- vzela urejevanje lista ga. Kropivnikova, ki je še danes njegova urednica. Urednica, ki je sama dobra gospodinja, posveča li- stu, ki ga urejuje že od drugega letnika dalje, ves svoj čas in vso svoj iznajdlji- vost Njeno delo je v najlepši harmoniji s poslevodečo predsednico, odborom in članstvom List skuša ob vsaki priliki olajšati delo gospodinji s tem, da opozar- ja na boljše delovne načine, informira članice o tehničnih pridobitvah, ki se ti- čejo gospodinjstva ter širi skušnje drugih gospodinj doma in v tujini. Neprestano poudarja, kako važna je osebna higiena, opozarja na pravilno šivanje, oblačenje, stanovanje sledenje sil pri delu in počit- ku. rejo ga odpustiti, če ima določeno število let. Vse to so bili vzroki, ki so govorili pri ženskah v prilog državni službi. In tako skoraj ni resOra, kjer bi danes ne našli ženske. Pred vojno so bile v državni služ- bi samo učiteljice in poštarice. Med vojno je bilo treba nadomestiti toliko moških moči in tega so se lotile ženske. In da- nes? Danes pa gledajo postrani, uvajajo numerus clausus, celibat, samo, da bi nas odstranili iz služb. Kaj pa, če se državna uradnica poroči? Tedaj lop po njej, kakor da se je bog vedi kako pregrešila. Tedaj njej in njeni plači nastavijo nož na vrat. Do pare na- tančno prerešetajo moževe dohodke in po Vedno znova beremo po časopisih tožbe, da število rojstev pri nas pada, število splavov da rase, da bomo Slovenci iz- umrli, če bo šlo tako naprej. Saj bomo menda res, pa ne po krivdi žen. Kako naj žena rodi zdrave otroke, saj do zadnjega sedi v temni, zatohli pisarni in ko pride živčno popolnoma izčrpana domov, se ji niti jesti ne ljubi. Vsi zdravniki so si edini v tem, da potrebuje žena v tem času miru, sprehodov dobre hrane. 2e stari Grki so pošiljali svoje žene v kraje s po- krajinskimi lepotami, da so se jih naužile. Danes si tak luksuz lahko privošči samo bogatin, pri državnemu uradniku pa o tem niti govora ni. Državna uradnica ima bol- čudovito kompliciranem računu ji zmanj- šajo draginjsko doklado. Efekt je ta, da ima uradnica po 15 letih službe manj pla- če, kakor jo je imela kot pripravnica. Delo seveda ostane isto. morda ji ga na- ložijo še več. Dobro bi bilo, če bi uradnice predlagale, naj se v sorazmerju z dokla- dami tudi uradne ure zreducirajo, da bi tista, ki ima za tretjino manj plače, tudi toliko manj delala. Drugo važno vprašanje je dopust za ča- sa poroda. Zakon dovoljuje sedemtedenski bolniški dopust po porodu in p;ka. Dobro bi bilo, če bi se pozanimale, kako je v drugih državah. V Rusiji na primer imajo žene 8 tednov bolniškega dopusta pred in po porodu. Pri nas pa sedi žena do zad- njega v uradu in vprašanje osebja je, če more po porodu onih sedem tednov sploh izkoristiti, žena, ki se od poroda še ni ! dobro opomogla, gotovo ni tako delazmož- | na ko prej, in to ima lahko usodne posle- i dice. In vendar vsi neprestano ponavlja- i mo, da ravno na materah sloni bodočnost : naroda. Drugod nagrajajo matere z mno- j gimi otroki — in pri nas? Marsikatero i dekle državna uradnica si bo premislila, i preden se bo odločila za zakon, saj je tako j bolj svobodna in neodvisna ter ima celo j plačo. nišnico zastonj, pa kaj, če je ta tudi dr- žavna in ima tako majhen proračun, da se mora otepati porodnic, če ne gre za komplicirane primere. Ce se kaka poročena državna uradnica pritožuje nad krivicami, ki se ji gode, sliši od vseh strani: »Pa ostani doma, saj ti ni treba sem siliti, kuhalnico v roke!« To vedo povedati ljube tovarišice, ki so samske, ali pa možje, ki imajo žene doma. Vem, da govorim mnogim od srca, če pri- bijem, da nas je gotovo več ko polovica, ki bi rajši danes ko jutri zamenjale pero s kuhalnico, samo če bi mož imel malo večjo plačo. Tako bi vsaj imela kaj od otrok. Zdaj pa zjutraj še spijo, ko gre ona v službo, opoldne nima časa zanje in zvečer je sama izmučena, otroci pa so za- spani. Tako so otroci uradnic po večini prepuščeni služkinjam, naj j h le malo, ki so tako srečne, da imajo domačega člo- veka v hiši. Morda — morda lahko upamo, da bo kdaj bolje za nas, da bedo naši možje za- služili toliko, da nam ne bo treba več vleči na dve strani, da se bomo vso posvetile otrokom ;n možu. To upanje nam daje še nekoliko poguma in potrpljenja. x. y. Zavarovanje kmetske žene Vsako moderno, pravno urejeno državo vodijo ideje socialne pravičnosti, zato skuša z vsemi možnimi ukrepi zavarovati obstanek vsakega državljana, pa naj pri- pada temu ali onemu sloju, temu ali one- mu spolu. Iz te miselnosti so nastali tudi zakoni o zavarovanju za primer brezpo- selnosti, bolezni, delavne nezmožnosti ali starosti. Uradništvo in delavstvo, obrtno, industrijsko, trgovsko in podobno osebje je v tem pogledu še precej preskrbljeno. Tudi za starost. V najslabšem položaju je kmetski stan, saj so se šele zadnje čase za- čeli baviti s proučevanjem starostnega za- varovanja kmeta. In vendar je pretežni del državljanov kmetskega stanu. Naša kmetska posestva so povečini majhna, raz- drobljena. in lastnika s težavo sproti pre- življajo. Kako bi se mogel naš kmet z do- hodki svojega gospodarstva preskrbeti za starost, ko njegova družina komaj diha celo takrat, ko so še vsi za delo? Če upo- števamo še dejstvo, da se pri nas zemlja povečini ne izkorišča umno, ne gnoii in ne obdeluje s tehničnimi pripomočki, ne ce- ni izbira semena itd., tedaj je jasno, da je našemu kmetu zbiranje prihrankov za starost nemogoče. Zato so predlogi in na- črti za zavarovanje kmetskih gospodarjev in delavcev nujno potrebni in so vsekakor znak višje socialne pravičnosti. Kadar se bodo uresničili, bo tudi kmet na vasi pre- jemal na stare dni pokojnino in njegova misel na starost svetleiša. Me žene moramo budno zasledovati raz- Skozi roke gospodinje gre brez dvoma največji del izdatkov za domačijo in ven- dar gospodinje kot konsumentke skoraj nimajo možnosti, da bi uveljavile svoj glas v vprašanjih javne uprave in gospo- darske politike, ki se tičeta domačije. Tudi v tej smeri gredo prizadevanja stanov- skega glasila Zveze gospodinj. Uvedba dolžnostnega gospodinjskega pouka na vseh ženskih šolah, sodelovanje pri akci- jah za zgradbo stanovanjskih hiš, gradbe- ni red, socialna zaščita gospodinj — vse to zanima danes gospodinjo in vsem tem vprašanjem posveča list kar največ pozor- nosti. Prav tako je upravičena zahteva go- spodinj, naj bi jih imenovali v tržne od- seke in gospodinjske šole kot voditeljice, zastopane bi morale biti v vseh prot'dra- vinjskih odborih. Program je dovolj obširen. Gospodinje se mu bodo v svojem društvenem delu in v svojem glasilu v novem desetletju goto- vo posvečale z isto požrtvovalnosti" !n nesebičnostjo kakor v pravkar zakl. dobi prvih deset let. voj tega vprašanja, kajLi tudi v demokra- tično urejenih državah zakonodajalec kaj rad prezira načela enakopravnosti držav- ljanov, seveda vedno na škodo ženskega dela. Zadnji jasni dokaz v tem imamo na Bolgarskem, kjer so se prav te dni bavili z uzakonjevanjem kmetskega zavarova- nja. Bolgarska ženska zveza je pazljivo proučevala vse priprave in osnutke ter je ugotovila veliko škodo za ženo-kmetico. Zadnja glavna skupščina je podrobno ob- ravnavala zlasti zavarovanje kmetske matere ter je sprejela resolucijo, ki za- hteva posebno zakonito zaščito materin- stva na vasi. Pred obravnavanjem načrta o kmetskem zavarovanju v narodni skup- ščini je Ženska zveza poslala poslancem in ministrom spomenico, v kateri pojas- njuje položaj kmetske gospodinje v odno- su do zakona o kmetskem zavarovanju. Katere pomanjkljivosti so zasledile bol- garske žene v novem osnutku? Dobro je, da jih spoznamo tudi jne — najbrž bodo hoteli tudi pri nas zagrešiti kaj podob- nega. Bolgarski osnutek se ozira samo na mo- ške poljedelske gospodarje, ženske izklju- čuje. Sestavljalec je pač smatral za go- spodarje samo može. 2ene, ki so pri kmet- skem delu in zlasti pri nekaterih polje- delskih panogah močneje udeležene ko moški, smatra za pomočnice gospodarjev. Pa naj bo tako; toda pozabiti bi ne smel, da je tudi precej takih kmetij, kjer žena samostojno gospodari, brez moža. Ce go- vori načrt o zavarovanju kmetskega go- spodarja, bi moral prav tako upoštevati samostojno kmečko gospodinjo. Bolgarska ženska zveza gre tu še dalje: pravico do zavarovanja mora imeti tudi gospodarje- va žena, ker je njegova sodelavka Saj se morata tudi v trgovskem in industrijskem podjetju zavarovati oba, mož in žena, če je tudi žena s svojo delovno silo udeleže- na pri podjetju. Zakonski načrt je predvideval le prosto- voljno zavarovanje; bolgarske žene zahte- vajo obvezno, drugače ne bo imel zažele- nega uspeha. Tudi odmerek penzije, 200 levov mesečno, je po njihovem mnenju prenizek. O materinskem zavarovanje v osnutku ni govora. Danes, ko tudi na va- si število rojstev pada, ko kmetska žena omaguje od napora, ko žene pogosto umi- rajo na porodu in še pogosteje otroci, bi moralo biti zavarovanje materinstva na prvem mestu. Državni in drugi nameščen- ci prejemajo za mladoletne otroke rodbin- ske doklade, družine z mnogimi otroki imajo še posebne ugodnosti, žene dobivajo porodne podpore, vse zato, da bi se šte- vilo rojstev dvignilo. Le za kmetsko ženo, ki rodi največ otrok, nihče ne skrbi. Kako prav bi bilo, da bi bili vsaj v osnutku o kmetskem zavarovanju vstavili tudi ma- terinsko zavarovanje. To zavarovanje pa bi moralo biti obvezno, za vsako kmetsko ženo, ki stopi v zakon in gospodarstvo, ki ne daje več ko 120.000 levov kosmatega letnega dohodka; neobvezno za ženo, ka- tere posestvo daje večji dohodek od ozna- čene vsote. Zavarovati bi se morala žena takoj ob vstopu v zakon. Omožena žena, ki nima otrok, bi morala še dalje plače- vati zavarovalnino. S tem bi podpirala splošno materinstvo, sama pa bi dobivala v bolezni brezplačno zdravniško pomoč. H. P. Živilske nakaznice v Nemčiji Sistem živilskih kart, ki je uveden v Nemčiji, kajpak ne pripušča več, da bi se prirej sile razne intimne ali hrupne gosti- je, kakršne so bile v tej deželi razvite družabnosti včasih v navadi. Meso, mast, maslo in margarina so razdeljene na po- samezne osebe v skromnih količinah v skladu z dejstvom, da se je v vsej Evropi pojavilo pomanjkanje masti, mesa in mes- nih izdelkov, ki bo po vsej verjetnosti trajalo še potem, ko bo vojna končana. Mleko sicer ni na karte, vendar ga je tež- ko dobiti več ko četrt litra na osebo. S sladkorjem mora gospodinja prav skopa- riti, če hoče izhajati. S trga je izginil ki- tajski in ceylonski čaj, namesto njega se pije čaj iz raznih domačih zelišč, o kate- rem je propagandi po kinematografih uspelo prepričati prebivalstvo, da je mno- go oclj zdrav od kitajskega. O Nemcih je znano, da so strastni pivci kave. Statisti- ka priča, da je bila Nemčija od nekdaj največji odjemalec brazilskih plantaž. Za- to je razumljivo, da je nemško prebival- stvo (.a početka vojne najteže prenašalo pomanjkanje tega priljubljenega sladila in poživila. Zdaj delijo po 75 gramov ka- ve vsaki osebi na mesec — Nemški otro- ci se dandanes nič več ne igrajo z me- hurčki od mila, ker mila ni. Na vsako diu?ino pride samo kos mila na mesec. To milo sicer ni slabo, vendar ga ni mogoče primerjati s predvojnim. Kar se tiče obleke, se je Nemec v sploš- nem prilagodil novim razmeram in se ne pritožuje bog ve kaj, težko pa je ustreči izbirčnosti nemške meščanke. Do nedav- na je imela nemška žena pravico do šest parov hogavic na leto. Odkar pa so uved- li novi način delitve obleke in perila, lah- ko vsaka Nemka prosto razpolaga s 150 točkami, ki predstavljajo pravico do 70 parov nogavic na leto. Ce pa Nemka po- troši te nakaznice za obleke, se lahko pripeti, da ostane brez nogavic. Čevlje lahko kupi v trgovini, če trgovcu pokaže posebno dovoljenje, ki ga je izdal central- ni urad za oskrbovanje prebivalcev. Kar- te za obleko so veljavne za vso državo, medtem ko živilske nakaznice po večini raznik njega dni Nekaj zanimivih drobtinic o pustnih običajih, ki počasi umirsjo med našim naredom Po veri, ki je v št Juriju pod Kumom ( doma, vidi človek, ki v ponedeljek pred pustom o polnoči sedi na slemenu kozolca, kako prihaja pust iz devete dežele. Kdor je na pust ali pepelnico zbolel, pravi ;o. da ga je pu t »zbulal«. V tem kraju so tudi prepričani, da bo oni, komur se na pustni večer .sanja o mastnih jedeh, leto dni živel v največjem izobilju. Uvod v pust je že nedelja pred pustom ki ji pravijo »mastna nedelja«; tega dne morajo biti na mizi sv'n;?ka rebrca s kislim zeljem, kar je pravilo v Veliki ne- delji. Četrtek pred pj=i;om je »tolstih ali »debeli« četrtek v Prlekiji in v Prekmur- iu imenujejo pust »fcšT.k•••; »ve'iki pu?*« je pustni torek, -mali« pa je v četrtek po pepclnici; tedaj pospravijo krofe in meso, kj je na pust preostalo Pr'eki pa pravijo da je tega dne »ponavljanje«. Na pust mora biti vse sito. tu ii živina ne sme biti prikrajšana: če bi bila tega dne lačna, bi muka'a. a če ži' i~a muka na nu1! ho po*em vse loti nagn^Va na pašv Svoj čas so imeli v Polianski dolini na pust tudi v najrevne š b?jti nqjr?zkoš- nejšo gostijo, na mi.no e prišlo vse. kar je hiša premog'a. č?'urti je b'l dru^" dni v iehi stradež v hiši. Na pust mora biti vedno potica na mini preden so prvo pcsprav'li. mora gospod pia pri'ožiM *ru- ^o nen°četo Vraklo si «me t^ga dne ure- z~tl potice kolikor hoče in kadar hoče; pravijo, da je tega dne pust za svoj praz- nik edvrel obl-st go^podar^u ln jo dale poslom in otrokom, če narežejo o pustu na krožnik veliko potico, bo potem v letu prišla še večkrat na mizo. Nikoli pa ne sme miniti pustni dan, da bi se ljudje do sitega ne najedli mesa, kaj še, da bi tega dne ne stalo vedno meso na mizi. če bi na pust ne dobili mesa, bi tega leta moč- no umirali ljudje. Ce pridejo šeme v hišo in ne najdejo mesa na mizi, pometejo smetj m jih vsujejo na sredo mize. NI najti hiše, kjer bi na pust ne pekli krofov, ki jim pravijo Ziljani in Misljinčani in tudi v Saleškj dolini »krapi«. Ziljani sicer ra- bijo tudi tujo spakedranko »roštanči«, prevladujejo pa vendar le krapi; toda to niso krapi slovenske kuharice, tem rečejo v Ziiji »hojani krapi«. Povsod delajo za pust tudi drobljance. Dolenjci jim rekajo tudi rštraube«, v ljutomerskem okraju pa »oluci«, večji pa so »killneji. Vendar pra- vijo Prckmurci, da je treba na pust cvreti debele krofe, da potem bog da tudi debele »krumple«. Kdor je na pust najboljši jedač, bo prav kakor pri jelu vse leto najpridnejši pri delu. Juha, ki jo je kdo pojedel na pust, se izgubi s potenjem v poletju. Prav je tudi. če se kdo na pustno pojedino že ne- koliko pr'p-avi še pred pustom. Najboljša nrip'a"a 'e ženitovanjska gostija; v Beli Kra-Hi on^ga ki gre v predpustu na »pir« (ženitovanje), vse leto ne bodo pikali ko- marji in muš'ce. Zelja pa na pustni torek ne smeš jesti. Kdor bi na »fašenk« zelje zajel, ga imajo za neumnega. Ce hoče kdo koga ozn*č'ti. da ni pri pravi pameti, pravi: »ta je pa na fašenk zelje zagrabil«. veljajo samo na ozemlju občine,, ki jih je izdala. Kadar gre Nemec za nekaj časa stanovat v kakšen drug kraj v državi, do- bi s pravico do bivanja tudi pravico do živilskih nakaznic. Ce pa gre samo na po- tovanje za krajši čas in je navezan na prehrano po restavracijah, dobi poseben blok. Zato je na jedilnikih po restavraci- jah v oklepajih zmerom označena količi- na mesa. masti ali sira, ki se daje na bone. Nekateri trgovci, ki so si na skrivaj pripravili zaloge, so nekaj časa dajali po- samezna racionirana živila tudi brez na- kaznic po neverjetno visokih cenah. So- dišče pa je v takih primerih izreklo izred- no ostre kazni, tako da so oblastva kma- lu zatrla zlorabe. Nogavice iz nilona Ce bi hoteli govoriti v čistem gospo- darskem jeziku, bi lahko rekli, da je ka moderna vojna v bistvu samo borba za razdelitev surovin, ki so neobhodno potrebne za nemoteno gospodarsko življe- nje vsake države. V tem pogledu je zna- čilno prizadevanje vojujočih se in nev- tralnih držav, da bi si umetno, s pomočjo raznih kemičnih in fizikalnih procesov zagotovile zadostno količino raznih nado- mestkov za industrijski material, ki jim ga primanjkuje doma, zaradi vojne in z njo zdimžene blokade pa ga ne morejo uvažati od drugod. Eno prvih mest za- vzema v tem pogledu Amerika, domovina vseh mogočih gospodarskih preobratov. Zadnji čas se v ameriškem strokovnem tisku živahno razpravlja o vprašanju ta- ko zvanega »nilona«, iz katerega je tvrd- ka Dupond Corporation v okolici Siforda v državi Dela\vare začela izdelovati žen- ske nogavice in o katerem pravijo, da je »čvrst ko jeklo in rahel ko pajčevina«. Doslej je podjetje izvršilo prve uspešne poskuse, in ko so prve pošiljke prišle na trg, so žene slavile praznik osvobojenja od raztrganih nogavic in spuščenih niti. Nilon izdelujejo iz zraka, oglja in vode, glavni delež pri tem pa ima bencin, ki ga podvržejo raznim kemičnim reakcijam. Nilon je sintetična vlaknasta materija, ki se odlikuje po nenavadni čvrstosti in tr- pežnosti. Iz njega izdelujejo dlake in ščet- ke, tkanine za ženske obleke, motvoze, vrvice za ribiče, razno tkano in pleteno perilo in mnoge druge stvari. Najbolj pa se je obnesel za pripravljanje sukanca, iž katerega izdelujejo nogavice, ker je čvrst, elastičen, svetel in lep. Posebna njegova lastnost je, da vpija zelo malo vlage in se pri pranju ne uskoči. Ce ga primerjamo s svilo, ugotovimo naslednje razmerje: vzdržljivost pri iztezanju znaša za svilo 1, za nilon 1.3, raztegljivost svile 12 9, ni- lona 25.7, elastičnost svile 65, nilona 77. Resnica pa je, da so nogavice iz nilona mnogo bolj trpežne kakor iz svile. še preden je nilon prišel v promet, je konkureca iznašla celo vrsto dmg:h na- domestnih materialov, ki ga skušajo pre- hiteti na trgu. Neka ameriška tvrdka je iznašla »vinion«, o katerem trdi, da je boljši od nilona. ker ni vnetljiv. Največje nade pa Amerika vendar stavi v nilon, za katerega imajo v načrtu 20 do 30 to- varn. Gospodarski teoretiki pričakujejo, da bo proizvodnja nilona in podobnih umetnih materialov v znatni meri znižala potrošnjo svile in bo napravila celo revo- lucijo v industriji nogavic. Upravičena je bojazen, da bo nilon povzročil v tej pa- nogi nov val nezaposlenosti, na drugi strani pa pričakujejo, da bo vzbudil v ženskem svetu večjo potrebo po boljših vrstah nogavic, tako da povprečni kon- zum ne bo upadel. CIGANSKA Orožnik hiti za ciganom. »Stoj!« Cigan se ozre in odvrne: »Stoj ti, ki te nihče ne preganja!« PRI NABORU Zdravnik: »Kaj ti manjka?« Nabornik: »Imam revmatizem, srčno hibo, poapnenje žil, pljučni katar in tu- berkulozo.« Zdravnik: »Ampak, človek božji, smrt na fronti ti bo pravo odrešenje. Sposoben!« Kupon za brezplačno »Minuto pomenka" Štev. 72 I i Na pust se zelje niti kuhati ne sme, v zelniku bi ga tedaj pojedli polži. Včasih so v Rožu še beračem privoščili na pust samo dobre reči: na mizo so postavili sle- do »fancatov« (krofov) m koline za be- rače. Na pust pa jedo tudi češplje. Pra- vijo sicer, da kdor se tega dne naje suhih hrušk, ga vse leto ne bo bolel trebuh, kljub temu pa ne uživajo to sadje kot odvajal- no sredstvo, ampak zaradi tega, da bodo v letu slive dobro obrodile. V Prekmurju pa skuhajo na pust tudi repo, a brez pšena (prosa), da bo proso čistejše in brez plev. Na pust skuhajo tudi svinjsko glavo; ne- kateri pravijo, da bodo zaradi tega svi- nje debelejše, v št. Juriju pod Kumom pa vedo, da se bodo v tem letu zatekali zajci k hiši in jih bo mogoče loviti kar z roko, če je gospodinja na pust postavila svinjski rilec na mizo. Vendar pa sme dati na pust le polovico svinjske glav-; kuhat:; če bi dala celo, bi prašiči pocrkali. Na pustni večer kuhajo Prekmurci svinjski hrbet, mast, ki se nabere na vrhu, in mast, ld se je naredila opoldne, ko so kuhali svinj- sko glavo, posnamejo in jo shranijo v po- sebnem lončku; to je »Benediktova mast«. Tudi vodo, v kateri so na pust kuhali prtu- šičjo glavo in hrbet, zlijejo v posebno po- sodo to je »Benediktova voda«. V Sloveniji ni pusta brez plesa, pustnih šem in še pokopavanja, zažiganja pusta, ali pusta vržejo v vodo. Ko pridejo v St. Jurijo pod Kumom »maškare« v hišo, stopi le ena sama v sobo in reče: »Sem prišel pomest, da bomo malo potancali za de- belo repo, korenje, za runkle pa še bolj!« Nato šele vstopijo ostale z godbo in se zavrte. Gospodinja jim da »štraub«. mesa, potice ln pijače, česar šeme ne pojedo, temveč spravijo v malho. Belokrajinei in drugi plešejo za debelo repo, visoko pa so skakali za dolg lan, v Šaleški dolini za debelo korenje, v Mozirju pa za debelo Ali se sedanja svetovna vojna razlikuje od prejšnje? Pred meseci je moskovska »Krasnaja zvezda«, glasilo sovjetske vojske, objavila članek letalskega generalmajorja Tatarčenka »Nove poteze sodobne vojne umetnosti«, ki je izzval med sovjetskimi vo- jaškimi strokovnjaki živahno diskusijo. Uredništvo lista je polemiko zaključilo s člankom, v katerem ugotavlja, da sodobne ofenzivne operacije kažejo mnogo novih možnosti, vendar je med njimi in pojmom bliskovite vojne velika razlika, in pravi med drugim: Ameriški bombniki s tovorom bomb na spodnjem delu letala Bombniki med oblaki Nemška vojska je pokazala, da kljub te- mu, da se je obseg operacij povečal, kljub njihovi trajnosti in pospešenem tempu, sodobne možnosti dopuščajo, da se zago- tovi neprekinjeno vodstvo čet V borbah v Belgiji in Flandriji je nemška poljska ar- tiljerija povsem opustila uporabo žičnih sredstev za zvezo, ker se med bitko lahko prekinjajo, in je ohranila nepretrgano zvezo s pehoto s prenosnimi radio posta- jami Prav tako je nepretrgano delovala tudi najtežje izvršljiva zveza med tankov- skimi oddelki in aviacijo. Kakor hitro so tanki naleteli na močan odpor, so se nad bojiščem pojavili po radiu na pomoč po- klicani avioni in tankom prebijali pot. To so, kakor kaže, najpomembnejše in glavne posebnosti sodobnih vojnih opera- cij. Vojna še traja, Nadaljni tok dogodkov in nesluteni razvoj vojne tehnike v toku vojne same, kakor je bilo to tudi v letih 1914-1918, bo brez dvoma še pospešil uve- ljavljanje novih pojavov v vojni umetno- sti. Skupina sovjetskih tankov na paradi Karakteristika sodobnih vojnih operacij poteka od ogromne nasičenosti vojske z vsemi vrstami vojnih strojev. Lahko se reče, da je porast sredstev vojne tehnike ustvaril osnovo za spremembo oblike in načina, kako se vodijo bitke in operacije, v primeri z vojno 1914—1918 kaže seda- nja vojna celo vrsto novih bistvenih po- sebnosti. V pretekli fazi vojne so te spre- membe prišle do najboljšega izraza v to- ku ofenzivnih operacij. Prva posebnost sodobnih ofenzivnih operacij je njihov hitrejši tempo. Naj opomnimo samo, da v vojni 1914—1918 tempo ofenzivnih operacij v najboljših po- gojih ni bil večji kakor 15 do 19 km na dan. Gibljivost čet je odrejala brzina, s katero se je gibala pehota. Naravno je, da tempo operacij ni mogel biti večji od po- vprečnega dnevnega marša te vojne edi- nice. Kar se tiče zaključnih operacij prve svetovne vojne — za primer vzemimo od- ločno ofenzivo zaveznikov — je njihov tempo od septembra do novembra 1918 znašal povprečno samo 2 km na dan. — V sodobni vojni so Nemci znatno povečali tempo napredovanja. Tako so na primer po preboju obrambe zaveznikov na fronti Namur—Sedan nemški oddelki v toku pe- tih ali šestih dni dosegli obalo in so v tem času v borbi napredovali za več ko repo in korenje, šeme plešejo po gostil- nah; pogoščene so dobro, drugod jim dado poleg krofov in klobas še jajc, v Dražgo- šah nabirajo tudi bob. Svoj čas je v Draž- gošah jahal kdo od našemljenih na čelu sprevoda, če bi šem ne obdarili, Prekmur- ci jim pravijo »faginki«, bi jim poleti stu- denci usahnili. Ponekod gredo na pustno jutro ženske po hišah plesat. soseda k so- sedi, da bo repa debelejša, a plesati smejo le ženske same med seboj. V Beli Krajini pa hodijo šeme plesat po hišah še na pepelnico. Ce na pust ni šem, potem tudi repe ne bo; če so »maškare« majhne, bo tudi repa drobna. Zaradi tega pretepajo in napode otroške šeme. čim več šem se oglasi pri hiši, tem debelejši bodo prašiči, čim bolj so šeme raztrgane in čim bolj ponošeno obleko imajo, tem bolj »poka« korenje, če pridejo na pust lepo oblečene šeme v hišo, je kmet žalosten, če so pa raztrgane, bo veselo žvižgal in pel vse leto, vsega bo imel dovolj. Na pustni ve- čer pa igrajo v sobi domače šaljive igre: Tkalci, Obrtniki, čevljarji, Vojaki. Jakec, kje si?, Bikrli-bakrli, Repo krademo. Go- spodarja z grunta spravljamo, Rihterja slavimo, Kosci, Nože brusimo. Dinar išče- mo, Slepa miš in tudi Kmetski kino. Kmetski kino igrajo tudi v ljutomerski okolici. To narede takole: V temni sobi obesijo na stojalo belo rjuho, na eno stran se postavijo gledalci, na drugo pa igralci za katerimi prižgo luč. Na rjuhi se vidijo pošastne sence. Igraja traja do polnoči, ob tej uri pa je pust pokopan. Na vse večje praznike očedijo ljudje hišo in hlev, vsi pa gledajo na to, da fanajo te dni vsaj snažno pometene sobe. 200 km. Kaj je omogočilo tolikšno pove- čanje tempa? Očitno je, da je osnovno vlogo odigral tu razvoj brzo gibljivih sredstev borbe, predvsem motoriziranih in mehaniziranih oddelkov. Pri tem pa je treba jemati v račun, da so Nemci imeli opravka z ne dovolj složnim in slabo or- ganiziranim sovražnikom, ki ni bil pri- pravljen na resen, uporen odpor. Vrtogla- vi tempo nemške ofenzive je prišel kot posledica najmanj treh razlogov: premoč tehnike, notranja slabost sovražnika in boljše vodstvo čet. Druga posebnost sodobnih operacij je večja možnost, vršiti in razvijati preboje. Za prve svetovne vojne že od leta 1915., od takrat, ko je bila vzpostavljena nepre- kinjena fronta, ofenzivna stran niti enkrat ni mogla doseči, da bi taktični preboj spremenila v operativni preboj. Vsako- krat so to preprečile operativne rezerve, ki so se pojavile iz globine in zaustavlja- le ofenzivo, tako da so zmeraj iznova ustvarjale linije neprekidne fronte. Dan- danes pa masovna uporaba vojne aviaci- je, zračnih oddelkov za izkrcavanje in mo- tomehaniziranih oddelkov daje možnost, da se z naglim povečanjem napora iz glo- bine izvrši preboj v operativnem odseku. Akcije nemških čet v letih 1939-40 so to večkrat dokazale. Res je, da so Nemci de- če bi bilo na pust v hiši smetno, potem je tako vse leto, v hlevu pa je treba pomesti že pred sončnim vzhodom vse smeti od vrha do tal in jih sežgati, pa bo hlev sna- žen vse leto. če tega dne snažno pometeš sobo in zneseš smeti v gozd, leto dni ne bo prišel »mrhar« (kragulj) po kure. Ko na pust zjutraj pometejo sobo, nesejo sme- ti na njivo in jih tam zažgo, češ da tako požgo tudi vso »žorgo« pri hiši, če pa ne- sejo smeti na sosedovo njivo, bo ostala »žorga« pri sosedu. Neka kmetica v Javor- ju v Mežiški dolini je imela zato vsako leto tako čisto žito, ker je na vsak pust navsezgodaj pometla hišo in dvorišče in zanesla vse smeti na sosedovo njivo; So- sed pa je imel leto za letom hudo smet- ljivo žito. Tako delajo tudi v št. Juriju in drugod. Leta 1934. je naročila mati moji učenki v št. Juriju, naj nese pustne smeti na sosedovo njivo, a jih ni. ker se je bala, da bi jo sosed opazil in natepel. V tem kraju se je namreč zgodilo tudi tole: Kmet. ki je bil na pust zgodaj na nogah, je opazil, da pometa soseda dvorišče in oprezuje, ali so pri njemu ljudje že vstali in kaj počno. Zato ni izgubil sosede iz oči. Ko je soseda mislila, da so vsi zaposleni v hlevu in sobi, je smuknila na sosedovo njivo in odložila tam nabrane smeti. Ko je sosed videl, da se je kmetica vrnila do- mov, je šel na njivo in nabral v lonec vse iztresene smeti do zadnje bilke. Z loncem pod suknjičem je stopil k hudobni ženi. ki je pravkar mesila testo. Vprašal jo je: — Soseda, kaj pa delaš? — I nu, saj vidiš, da mesim potico! Kaj še izprašuješt lah v razmerah, ki so se razlikovale od razmer pozicijske periode prve svetovne vojne: njihovi ofenzivi se je stavljala na- sproti v naglici improvizirana fronta ob- rambe. Nemci so imeli pomembno nadmoč v sili, njihov sovražnik pa je bil brez po- trebne volje za borba Vendar je uspeh nemških prebojev zelo pomemben, ker priča o ogromnih možnostih sodobne teh- nike, če jo uporabimo v masovnem obse- gu pod ustrezaj očimi pogoji. Tretja posebnost sodobnih operacij je, da obstoje sredstva, ki dopuščajo, da se iz- vede odločno, uničujoče preganjanje sov- ražnika, v pogojih prve svetovne vojne pa tega ni bila Na Poljskem leta 1939., pa tudi v Franciji leta 1940. so Nemci s pre- ganjanjem umikajočih se čet dosegli defi- nrtivni zlom sovražnika. Široko in razno- liko izkoriščanje aviacije, tankovskih od- delkov, motorizirane pehote, pa tudi dej- stvo, da obstoje nova prevozna sredstva za prehod preko vode, so dopustili nem- škim četam, ki so gonile sovražnika, da se gibljejo z izredno brzino, tako da so v nekaterih primerih prehitele umikajoče se sovražne čete in jim na ta način presekale odstop. Četrta posebnost sodobnih operacij se nanaša na vprašanje, kako je treba vo- diti čete in ustvarjati medsebojne zveze. Pesem nemškega vojaka Zadnja svetovna vojna je prinesla svetu poleg krvi in razdejanja tudi nekaj ple- menitih sadov, med katere štejemo novo dobo literature, ki nas loči od leta 1918. Iz ponižanja in gorja, ki so ga bile delež- ne generacije na frontah, so zrasla tiso- čera spoznanja lepote in resnice, ki se jim bo človeštvo klanjalo vekomaj. Nobenega dvoma ni, da bo tudi vojna vihra, ki jo pravkar preživljamo, potem ko se bo umi- rila, dala novega duška duhovnemu ustvar- janju, in rodovi, ki bodo mrtve preživeli, bodo deležni bogate dediščine, čeprav bo treba dolgih desetletij težkega dela, pre- den bo popravljena gmotna škoda, ki jo vsaka vojna prinese narodom. Kakor je bilo to v času prejšnje svetov- ne vojne navada, tako nemški listi tudi zdaj pogostokrat prinašajo literarne se- stavke, zlasti pesmi, ki jih zlagajo pre- prosti vojaki na fronti ali v zasedenih pokrajinah daleč od domovine. Tudi ti lite- rarni sestavki bodo nedvomno obveljali pred zgodovino kot dragoceni dokumenti naših dni. Zadnja številka berlinskega tednika »Das Reich« je objavila pesem, ki jo v naslednjem prinašamo v prostem, ko- likor mogoče dcslovnem prevodu in ki jo je napisal vojak Julius Ebeling pod na- slovom »Soldateneinsicht«- (Vojakovo spo- znanje). Pesem kaže občudovanja vreden primer discipline, ki jo zmore vojak. Za primero izvirnika in prevoda prinašamo zaključna dva verza v nemščini: d^ss manchmal Wolle, Garn und Zwirn — mehr wert and als ein SchSfergehirn ... Si mar lahko zamisliš, da si ovca srrdl čir de. ko si nekoč že bil pastir, in v gn?čl koracaš, ves vdm ln nem; da smeš le v prahu si iskit? trave, ne sme ti noga stran od tisočerih nog, ne sme se kamnom pazno, varno izogibati — bi, človek z mozgom, se labko zffroiVil ["ovco ? Pa le noben pastir ne more biti boli svobo- ko če preneha biti, kar poprej je bil, [den, v najtigsih nitih svoje duše z nasmeškom v čredo sam se potopi in voljno v žrtev svojo volno da; zakaj, glej, njega nosi čudovita in edino tolažeča mieel — pa naj še toliko medlita sra bolest tn slast: pogosto volna, preja, nit so vredni več ko mozeg kakšnega pastirja. Fotoamaier Gora, človek In fotografija V zadnjem času smo doživeli celo vrsto fotografskih predavanj z osrednjim moti- vom: naše gore. Gore vabijo v vsakem letnem času. Ved- j no so lepe in mikavne: ko jih obseva son- ce in se visoko nad njimi v modrem nebu pode beli oblaki, ko gozdovi pod njimi ru- mene in listje odpada, ko divji viharji 1 besne in butajo ob njih stene, ko se sneg j blešči na pobočjih in visokih vrhovih, ko ; ob vznožju cveto pašniki :n cvetoč«"1 drevje 1 z opojno dišovo polni ozračje, ko daje sre- j brna mesečina visokim kristalom čaroben | blesk. — Prav. Jaz sem ti pa potičevja pri- nesel! je dejal in ji usul smeti iz lonca v testo. Najbolj pošteno ie, da npscš pustne smeti na križpotje, tako gre potem vsa nesnaga od hiše. Preden na pustno jutro sedejo k zaj- trku, je treba mizo snažno pobrisati s cunjo, to cunjo pa takoj nesti na vrt in jo vreči na sadno drevo; kdor to naredi je zabranil vranam za leto dni tatvino pišk, pa tudi za leto dni vsakemu tatu dohod v domačijo. Pri drugih kmetih v tem kra- ju morajo za zajtrk na pustni torek sku- hati žgance in nesti cunjo, s katero so po zajtrku pobrisali mizo. v sadni vrt in jo tam vreči na češpljo; »mrhar« (kragulj) ne bo mogel odnesti kur. Skrbno dekle pa na pust tudi izve. kdo bo njen ženin Tre- ba ji je le na pustni večer pomesti sobo navzkriž, to je, iz vseh štirih kotov proti središču sobe, zanesti nabtane smeti na gnoj, poklekniti tam nanje in zmoliti tri očenaše. še v tej noči se ji bo v sanjah prikazal ženin. — Dekle pa izve za svo- jega ženina tudi tedaj, če na pust pri ve- černi molitvi izpusti križ in amen. se pred spanjem umije, ne da bi se obrisala, pod posteljo pa vrže pest repnega semena. Sa- njalo se jI bo, da bo njen ženin voz i repo če pa tako . naredi fant, bo tista njegova žena, ki bo repo plela. Kdor se na pust umije še pred sončnim vzhodom, če je sneg, pa se z njim otere, ga poleti ne bodo mušice pikale. V Motniku so svoi čas prale na pust predena, da se j'm je platno ra^š' belilo, žena pa mora giedati da na pust ne pretepa moža, on bi jo nato pretepel na pepelnico. Ropot Ima namreč na pust tudi svoj pomen, zakaj bi ga po nepotrebnem človek v svoji prvobitnosti čuti to kra>- soto; dovzeten za čudovito skladnost div- jega gorskega sveta, občudujoč življenje in borbo za življenje v tej pečevnati zgrad- bi, ki moli visoko v sinje nebo, se vzpenja k vrhu. Pot navzgor pa ni lahka in je pusta; polno je tu dogajanj, izmed kate- rih je eno človek sam. polno je tu življe- nja, življenja gore in vsega, kar jo obdaja. Gora ni mrtva, gora živi. Divje megle se trgajo ob razdrapanih grebenih, valovi megla butajo ob mogočne stebre, nevihta goni temne, svinčene oblake, po modrini plovejo bele ovčice, veter nagiba poslednji mecesen in viharnik se še žilavo bori, kljubujoč silam vetra in neurij, kamenje pada, plazovi grme in hudourniki čistijo svoje struge skal in peska, gamz se s svojo družino sprehaja po strmih vesinah, žuželke obletavajo lepe in edinstvene gor- ske cvetke, cvetlice ponomo dvigajo svoje glave, in le zlobni roki, ki jim pretrga nit življenja, uklonijo svoje nežne vratove, bor se krčevito oprijemlje skope prsti. To je življenje! Ali ni prehod noči v dan, ko svetloba narašča in se z vrhov pomika v dolino, ko prvi žarki budečega sonca ožar- jajo gorski svet in se senca z dnevom spreminja in ko poslednji ogenj tonečega sonca žari v vrheh, ali ni tudi to ž;vljenje? In človek? Da, tudi človek ob gozdni meji, na sočnih planinskih pašnikih, v prepadnih stenah in k nebu stremečih gre- benih, v borbi s svojimi slabostmi, po- gumno, vztrajno in premišljeno premaguje vse ovire, uveljavlja svoje sposobnosti do skrajnosti, poživlja gorski svet. Mrtva bi bila priroda brez človeka. človeško oko gleda vse to pestro živ- i ljenje v gorah, njegova duša pa dojema to kra°oto. človek hoče vse to združiti na svoji fotografski plošči, hoče imeti lepo sliko za svoi p.lbum in sliko ki jo bo Izhko | pokaral tudi drugim — sliko doživetja s prirodo. Skoraj sporedno z razvojem alpinist;ke je šel tudi razvoj planinske fotografije. : Prvi planinski fotografi, ki so odkriv?li | krasote gorskega sveta, so s svojimi tež- ; k'mi in neokretnimi kamerami prihajali ! le redko višie ko do gozdne meje in od : tu so s'ikali gorske velikane z brezpogoj- j nim ospredjem drevesa, štora ali človeka, I če je spadal na sliko ali ne. Tudi dan- delala zakonca. V Bel; Krajini ropotajo okolj hiše tik pred sončni zahodom s krav- jimi zvonci, da odpode za leto dni kragulja od hiše. Zjutraj pred sončnim vzhodom pa brusijo koso. in kakor daleč sega brušenja glas, tako daleč b^ži od hiše vsaka škod- ljiva živr.l, zlasti lisica in dihur. V št. Ju- riju pod Kumom pa obvarujejo kokoši pred lisico, če družinski član na pust. prav tako pred sončnim vzhodom, bije koso ob koso. ropotajoč tako okoli hiše. Dobro je tudi, če tisti, ki je s kosami zju- traj ' ropotal, opoldne zakuri peč in vrže na ogenj nekaj preostankov od butare. S tem bo obvaroval hišo pred ognjem. V Beli Krajini narede na pustni popol- dan nihalo (gugalnico) in se nihajo, da bo lepo predivo in debela repa. Tudi v šalekj dolini si narede otroci gugalnico na skednju ali pod kozolcem. Na to gu- galnico se pridejo gugat tudi odrasli, zla- sti pa pustne šeme, V ljutomerski okolici si narede »juhance« po »listnjakih«, poleg ženske in moške mladeži sedajo na veliko gugalnico tudi odrasli po deset ln še več hkrati in se divje gugajo. V tem kraju se gugajo že nekaj dni pred pustom in še po njem. V, M. danes se to v bistvu ni spremenilo. Ko gledamo takšne črno-bele slike, imamo občutek, da človek, ki je stal za kamero, ni živel s prirodo, ni občutil njenega živ- ljenja. Te slike so nekam trde in suho- parne, posnete zgolj tehnično z objekti- vom; upoštevane so predvsem lepotne po- teze, globlji duševni odsevi fotografa pa so drugotnega pomena. Te slike so le redkokdaj oblikovane z umetnikovim du- hom. Popolnoma drugačni občutki nas pre- vzemajo, ko gledamo dela nekaterih red- kih miajših mojstrov sodobne fotograf-ke umetnosti v prikazovanju prirode in gor- skega sveta. Tudi njih dela temelje na na- čelih klasičnih fotografov, vendar pa je njih estetski moment podrejen, upoštevan le toliko, kolikor mora biti potreben pri celotni kompoziciji slike. Prvo je pri njih le življenje v prirodi in odnos človeka do prirode. V črno-beli fotografiji vseh teh čustve- nih odtenkov ni mogoča prikazati v polni meri. Barvna fotografija, v kakršno nas je nedavno uvedel g. Karlo Kocjančlč, pa lahko prikaže vse odnose človeka do pri- rode, njegov pogovor s prirodo, njegovo čustvovanje s tem živim in tako zgovor- nim svetom. Krasna nastrojenja nam je pokazal ta predavatelj v Ljubljani in dru- god. V predavanjih SPD smo videli med drugimi sicer tudi dela nenlaninskega zna- čaja, zelo lepa dela raznih avtorjev, ven- dar pa so nas posnetki iz gorskega sveta najgloblje zagrabili. A na Jesenicah smo občudovali barvne posnetke g. Slavka Smo'eia. videli smo gore v njihovih zna- čilnih razpoloženjh. gledali smo življenje nedotaknjene prirode. v kateri kaže člo- vek svoj odnos do nje. Smoleju je namreč človek često ."sredice posnetka. In ko se je oko napaslo na krasni harmoniji barv in duh opajal z doživetji, smo spoznali, da Smolej hodil svojo pot. pot navzgor, pot borbe in življenja, pot ob dogajanjih. Ta pot ni več samo planinska, nego je že alpinistično-skalaška. Potrebno bi bilo, da bi slišali Smoleja tudi v Ljubljani in po- slušali govor njegovih barvnih slik. Začetniški tečaj Fotokluba Ljubljane je letošnje leto nenavadno dobro obiskan, ta- ko da so morali prireditelji tečajnike za- voljo pomanjkanja prostora v klubskem lokalu in boljše izvedbe pouka razdeliti v dve skupini. Ena obiskuje tečaj ob sre- dah, druga ob četrtkih zvečer. Program je oba večera isti, ta teden je na vrsti sne- malno tvorivo in snemalna tehnika. Čim prej je na vrsti prvo predavanje z dia- pozitivi. Novi interesenti se za ta tečaj ne sprejemajo več, vendar pa se lahko že sedaj prijavijo za prihodnji tečaj. Ob pri- javi je plačati prijavnino v znesku 10 din, drugih stroškov tečajniki ne bodo imeli. Občni zbor Fotokluba Hrastnika je iz- volil z majhnimi spremembami stari od- bor, ki mu predseduje g. Mirko Grešak. Njegova ponovna izvolitev daje najboljše jamstvo, da bo klub tudi v novem po- slovnem letu nadaljeval sijajno delo pre- teklega leta, ki je dobilo svoj najlepši iz- raz v zgraditvi in otvoritvi Puharjevega doma ter prireditvi prve slovenske foto- grafske razstave v Hrastniku. Kljub pa je v preteklem letu deloval še drugače. Ta- ko je imel pet večerov projekcije barvnih posnetkov s preko 300 diapozitivi doma- čih avtorjev in predvajanja kinofilmov, ki prikazujejo Mrzlico. Kal in Hrastnik sam. Iz tega je razvidno, kako se klub dobro zaveda, da je poklican služiti med dru- gim koristim domačega kraja. Priredil je tudi dva fotografska izleta, a njegovi čla- ni so se z uspehom udeleževali raznih tu- jih velikih razstav. Temnica je sedaj do- gotovljena in bo članstvu kmalu na raz- polago za povečavanje in druga dela. Fo- toklub Hrastnik, ena najtrdnejših opor Zveze slovenskih fotoamaterskih društev in s tem slovenske fotografije sploh, je lahko vsem drugim za vzgled, kako je treba delati ne oziraje se na vse težave, ki jih prinaša današnji časi