149 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023), 149‒162 i vona a ndres beSedilo o Stari kmečki hiši v SlovenSkih narečjih na a vStrijSkem koroškem Cobiss : 1.03 https ://doi .org /10.3986/Jz.29.1.08 Prispevek predstavlja del posnetih, transkribiranih in glasovno poknjiženih različic bese- dila o stari kmečki hiši v slovenskih govorih na avstrijskem Koroškem v krajih Bistrica na Zilji – Feistritz an der Gail, Radiše – Radsberg, Zgornji Kot – Zell-Oberwinkel, Sele (Zell-Pfarre), Želuče – Selkach, Obirsko – Ebriach in Pliberk – Bleiburg. Pripravljena so bila za Interaktivno karto slovenskih narečnih besedil (IKNB), kjer doslej za to območje ni bilo gradiva. V uvodu so opisane težave pri pridobivanju gradiva, na koncu pa je oprav- ljena primerjava leksemov v besedilih in na kartah Slovenskega lingvističnega atlasa 2 (SLA 2). Tako avtorica kot informatorji in posredniki so se srečevali z veliko težavami, saj je pravih narečnih govorcev na tem območju malo ali pa ne poznajo starejšega izrazja. Ključne besede: koroška narečna skupina, slovenska narečja v Avstriji, stara kmečka hiša, Interaktivna karta slovenskih narečnih besedil (IKNB) A Text about an Old Farmhouse in Slovenian Dialects in Austrian Carinthia This article presents part of the recorded, transcribed, and phonologically standardized variants of a text about an old farmhouse in Slovenian dialects in Austrian Carinthia in Feistritz an der Gail (Bistrica na Zilja), Radsberg (Radiše), Zell-Oberwinkel (Zgor nji Kot), Zell-Pfarre (Sele), Selkach (Želuče), Ebriach (Obirsko), and Bleiburg (Pliberk). They were prepared for Interak- tivna karta slovenskih narečnih besedil (Interactive Map of Slovenian Dialect Texts, IKNB), where there was no material for this area until now. The introduction describes the difficulties in obtaining the material, and at the end there is a comparison of lexemes in the texts and on the maps of Slovenski lingvistični atlas 2 (Slovenian Linguistic Atlas 2, SLA 2). Both the author and the informants and mediators encountered many difficulties because there are few real dialect speakers in the area or the speakers do not know older expressions. Keywords: Carinthian dialect group, Slovenian dialects in Austria, old farmhouse, Inter- active Map of Slovenian Dialect Texts (IKNB) 1 uvod Namen pričujoče dialektološke raziskave je bil najti zanesljive informatorje, ki bi s poustvaritvijo opisa stare kmečke hiše v svojem narečju pomagali zbrati narečna Ivona Andres  andres.ivona@gmail.com  https://orcid.org/0009-0000-8096-6160 Prispevek je nastal na osnovi avtoričinega diplomskega dela Opis stare kmečke hiše v slovenskih govorih na avstrijskem Koroškem (Andres 2022). Prva različica je bila predstavljena 23. 9. 2022 v študentski sekciji na 4. Slovenskem dialektološkem posvetu v Ljubljani. 150 Ivona Andres  Besedilo o stari kmečki hiši v slovenskih narečjih na a vstrijskem Koroškem besedila, s katerimi bi dopolnili podatke na Interaktivni karti slovenskih narečnih besedil (IKNB) (https://narecja.si/), ki omogoča poslušanje različnih narečnih go- vorov na enem mestu. Prispevek poleg tega obravnava in primerja pridobljeno leksiko s tisto, zbrano po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas 2 (2016), ter ugotavlja (ne)ujemanja. 1.1 Interaktivna karta slovenskih narečnih besedil (IKNB) Spletna aplikacija IKNB (dostopna na naslovu http://narecja.si/) je nastala leta 2018, izdelal jo je Ivan Lovrić, študent Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, pod mentorstvom Alenke Kavčič (Fakulteta za računalništvo in infor- matiko) in somentorice Vere Smole (Filozofska fakulteta); v istem letu jo je nadgra- dil Nermin Jukan. Narečno gradivo za aplikacijo pod mentorstvom Vere Smole – ki je sestavila tudi izhodiščno besedilo o stari kmečki hiši na podlagi besedja iz poglav- ja III. Hiša v leksičnem delu vprašalnice za SLA – pripravljajo predvsem študenti Oddelka za slovenistiko, ki so v okviru izbirnega predmeta Slovenska narečja po- iskali starejše informatorje, z njimi pridobili besedilni opis stare kmečke hiše ter ga s pomočjo mentorice transkribirali in glasovno poknjižili. Študenti izbirnega pred- meta Poglavja iz zgodovine slovenskega glasoslovja in seminarja Slovenska dia- lektologija pa so poskrbeli za analize (vsa besedila niso analizirana). »Interaktivna karta slovenskih narečnih besedil (IKBN) temelji na Karti slovenskih narečij [...], ki je kot prosojnica postavljena na Googlov zemljevid in se skupaj z njim povečuje ali zmanjšuje« (Smole 2019: 25). Uporabniki lahko ob poslušanju »spoznava[jo] slušni vtis, posebne narečne foneme, leksiko in druge posebnosti krajevnih govorov iz različnih narečnih skupin« (Smole 2019: 27). Karta je torej »zasnovana tudi kot študijski pripomoček, saj postavitev miške na določeno polje narečno enoto obkroži z rdečo barvo, spodaj pa se izpiše njeno poimenovanje. Tako se označi tudi polje, ko se z miško postavimo na določeno narečno skupino ali (pod)narečje v legendi.« (Smole 2019: 25) V vsaki raziskani točki je zvočni posnetek opremljen s fonetično transkripcijo in glasovno poknjiženim besedilom, v nekaterih krajih pa tudi z dia- hrono analizo. Interaktivna karta slovenskih narečnih besedil se redno dopolnjuje. 1.2 Terensko delo V prispevku so predstavljena besedila za vsa štiri glavna narečja koroške narečne skupine – »ziljsko na zahodu, rožansko v sredi, podjunsko na vzhodu in severo- zahodu in obirsko na jugovzhodu v pokrajinah Obirsko, Lobnik, Lepena in Bela« (Logar 1996 (1973): 225). Terensko delo je potekalo od 14. 12. 2021 do 16. 6. 2022 in je bilo pre- cej težavno. Na eni strani težavo pri zbiranju gradiva na avstrijskem Koroškem predstavlja sámo krčenje ozemlja s slovensko govorečimi prebivalci, še posebej v Ziljski dolini. Slovenski jezik je sicer prisoten predvsem v manjših obrobnih 151 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) Slika 1: Kraji, v katerih so bila posneta besedila; tisti z oznako TXXX so hkrati tudi točke v mreži krajev za SLA. 152 Ivona Andres  Besedilo o stari kmečki hiši v slovenskih narečjih na a vstrijskem Koroškem vaseh, na slovenskih domačijah, v pesmi in ponekod tudi v cerkvi, 1 vendar pa je nacizem prinesel »usodne posledice za slovensko manjšino« in slovensko besedo na Koroškem (Logar 1996 (1973): 222). Dostop do govorcev je na drugi strani oteževal koronavirus, saj so bili informatorji pretežno starejši ljudje. Snemanje zvočnih posnetkov je potekalo na domovih informatorjev. Infor- mator iz Ziljske doline živi v stari kmečki hiši, v kateri je odraščal, zato jo je lahko tudi razkazal. Snemanje je povsod potekalo gladko, informatorji so se vselej tru- dili, da bi besedilo skušali čim bolj natančno prevesti v svoje narečje. Na srečanje so se vnaprej pripravili in starejše sovaščane povprašali glede določenih leksemov. Nekateri so se sprva trudili, da bi pri prebiranju samega besedila govorili v zborni slovenščini, nato pa so kar hitro prešli nazaj na svoj narečni govor. 2 narečna beSedila V nadaljevanju so predstavljeni odlomki iz posnetih besedil v narečni transkripciji in glasovni poknjižitvi, 2 zvočni posnetki so dostopni na zgoraj navedenem splet- nem naslovu. Nekateri informatorji so pri opisu stare kmečke hiše sledili pisni predlogi, pripravljeni za IKBN, zato sta pri besedilih v obirskem in podjunskem narečju izbrana enaka odlomka, pri prvih dveh narečnih besedilih – za ziljsko in rožansko narečje – pa naključna, saj sta informatorja govorila prosto. 2.1 Ziljsko narečje, Bistrica na Zilji – Feistritz an der Gail, T004 Bistrica na Zilji, p., ob. Bistrica na Zilji, ziljsko narečje, koroška narečna skupina. Posnela: Ivona Andres, zapisala: Vera Smole. Leto zapisa: 2022. Informator: U. P., roj. 1954. Tàː, ː, še wíːš, ta je ƀi fáːštər, tàː sa taˈkə skùəz wazíːlə. Tota štáːpa smḁ pùːšle šəˈle nađríːlə, a ˈne. Pa záːdə príːdeš pùəšle na dùːər, ˈnə, tùː sə wíːdea. Tùː-j ƀi dùːər, an pùəšle sa mːlə taˈu xličəč, za svíːńe je ƀi tː. Zˈḓẹj máːma drùːje rːči. pa ˈtan je ba štáːa za kːjne, kráːve pa zərˈxa j-bi sˈkəd, na štáːlə. Tìːstə sə prìːšu čəz ˈmùəstəč ˈǥərta pa nat sˈkədńən je ba prːkada. Prːkada pràːbma mi ˈto. Jː, zˈđẹ-j máː dərgáːčə. Prːj () sˈkədńə sa bˈlə, jː, sa bˈlə trìː táːki oddːlki, a ˈnə, to-j bi gəˈmən, gəˈmən – ta pːrvə gəˈmən pa ta zàːdńi gəˈmən pa ta srìẹdńi gəˈmən je bìː. Jàː, tùo-j bùːə. Pa ˈtu-j bi dˈor, ˈto sa milə karìːta, dḁ sa kráːve napàːjalə pa kːjne napàːjalə. Jàː, ˈtək je bo ˈto. 1 O položaju slovenskega jezika in vzrokih za vse manjšo rabo je pisal Logar (1996 (1973): 222). 2 Kot glasovna poknjižitev je pojmovan »prenos narečne glasovne podobe leksema v najbliž- jo knjižno (glasovno poknjiževanje) ter zapis te izrazne podobe s črkovnim sestavom knjižne slovenščine (pravopisno poknjiževanje)« (SLA 2.2.: 58). Na vseh drugih jezikovnih ravninah besedilo ostane v prvotni obliki, pri čemer so narečnim oblikoslovnim, besedotvornim in leksič- nim prvinam v pomenskih narekovajih le ob prvi pojavitvi dodane knjižne ustreznice. V oglatih oklepajih so besede, ki so v knjižnem jeziku odveč (npr. tav ‘tu [notri]’, [ta] prvi), v okroglih pa so zaradi gospodarnosti zapisani deli besed, ki v knjižnem jeziku manjkajo (npr. posle(j)). Načela glasovne poknjižitve povzemam po Smole 2017 oz. drugih poknjižitvah v aplikaciji. 153 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) Poknjižitev: To, e, še veš, to je bil flašter ‘tla, pod’, to so tako skozi vozili. Toto štapo ‘to stopnico’ smo posle(j) ‘potem’ šele naredili, a ne. Pa zadaj prideš posle(j) na dvor ‘dvorišče’, no, to si videla. To je bil dvor, in posle(j) so imeli tav ‘tu [notri]’ hlevčič ‘svinjak’, za svinje je bil tu. Zdaj ima- mo druge reči. In pa ‘in’ tam je bila štala ‘hlev’ za konje, krave in pa zvrha ‘zgoraj’ je bil ske- denj, na štali. Tisto si prišel čez mostič gorta ‘gor’ in pa nad skednjem je bila preklada ‘prostor za seno pod streho’. Preklada pravimo mi tu. Jo ‘ja’, zda(j) je malo drugače. Prej v skednju so bili, jo, so bili tri ‘trije’ taki oddelki, a ne, to je bil gumen ‘gumno, pod za mlatenje žita’, gumen – [ta] prvi gumen pa [ta] zadnji gumen pa [ta] srednji gumen je bil. Ja, to je bilo. Pa to je bil dvor, tu so imeli korita, da so krave napajali pa konje napajali. Ja, tak(o) je bilo tu. 2.2 Rožansko narečje, Zgornji Kot (Zell-Oberwinkel) Sele-Zvrhnji Kot, p., ob. Sele, rožansko narečje, koroška narečna skupina. Posneli in zapisali: Ivona Andres, Vera Smole. Leto zapisa: 2022. Informator: Franci Roblek, roj. 1943. Pːl, ta u čːʀni ʔəhìːji j-pa ˈbọa pa pːč za za zanːtt pa-n špòːʀ x et je stàː nətˈʀi. ˈBọo-j pa sèː, da si-j ˈʔoj tәʔ ʔadìː bol, zatː-j xóːʀta u ʀàːfiʔ táːʔ hːf upːʀt na štíːʀ ʔʀáːje bìː. Póːlẹj ta- híːš jə ˈbọa pa míːza, pa ʔòːp, ʔòːp je bəa ʔùːəlʔùːəl, pa lẹsèːn pòːt. U tə èːčim ʔóːt tóːʀi sa bəˈa pa unèː, tàːbli, Maʀìːja pa Jːzus pa ʔʀíːš. Póː, za dùːʀamə j-ˈbəa pa ʔàːjn x əlca za žːhna- nu ːdu. ˈTəm si pa sàːbaːʀta, ʔdàː si ˈənta šo, zjúːtʀa, ʔa-s usˈta, si-s pužːhnọ pa zučíːʀa lːč šo. Pa  štadːʀə tàːntʀi tàːnta mːjxən cíːmaʀ bìː, tùːdi, ˈtam jə pa tːta ležàːa. Hóːʀə put stʀːxo j-pa, bəl ani omàːʀi pa ni pːstəle. Pa hàːjnʔ je bìː na-dni stʀáːn anta, na-dno stráːn sa balìː, j-bìː pa zapàːʔan zː dìːlam. Poknjižitev: Pole ‘potem’, ta(m) v črni kuhinji je pa bila pa peč za zanetiti ‘zakuriti’ pa en šporget ‘štedil- nik’ je stal notri. Bilo je pa vse, da se je koj tak ‘kar tako’ kadilo bolj, zato je gorta ‘zgoraj’ v ravfniku ‘dimniku’ tak hofen ‘peč’, odprt na štiri kraje ‘strani’, bil. Polej ‘potem’ ta(m) v hiši ‘osrednji prostor v kmečki hiši’ je bila pa miza, pa klop, klop je bila okoli in okoli, pa lesen pod ‘tla’. V [ta] večjem kotu tu gori ‘zgoraj’ so bile pa one ‘tiste’, table ‘slike’, Marija pa Jezus pa križ. Po(tem), za durami ‘vrati’ je bila pa kanglica ‘majhna posoda’ za žegnano ‘blagoslovljeno’ vodo. Tam si pa vsabarta ‘vsakič’, kda ‘kadar’ si ven[ta] šel, zjutra(j), ko si vstal, si se požegnal ‘blagoslovil’ pa zvečer[a] (ko si) leči šel. Pa v štadorju ‘manjša spalnica z vhodom iz dnevne sobe’ (je) tam notri tanta ‘tam’ majhen cimer ‘soba’ bil, tudi, tam je pa teta ležala. Gori pod streho je pa, (so) bili eni omari ‘omare’ pa ene postelje. Pa gank ‘lesen balkon’ je bil na eni strani venta ‘zunaj’, na eno stran so bili, je bil pa zaplankan ‘obit’ z dilami ‘deskami’. 2.3 Obirsko narečje, Obirsko (Ebriach), T029 Obirsko, p. in ob. Železna Kapla-Bela, obirsko narečje, koroška narečna skupina. Posneli in zapisali: Ivona Andres, Vera Smole. Leto zapisa: 2022. Informatorka: Marta Polanšek, roj. 1953. Pʀːj ʍ čáːs sẹj híːše pˈʀec dəʀháːčne bəˈle. Níːs bəˈle taʔ ːlʔe pa ʍsóːʔe, taʔ pa so ˈzẹj. Mìːxne óːʔne sə imile, pa šíːntəle na stʀːx. Xane táːʔe sẹ šẹ spːmnəm. ˈBọa je lẹsìẹna, čẹ-s ˈnətəʀ pːʀšu – tapːʀo je bəˈa ːpa, póː-pa čːʀna ʔəhìːja. ˈTəm je pa bəˈa ʔʀùːšna pːč. Z ːpe sẹ-j šə ə-n stʀáːn u xíːš, póː napʀːj pa še u štìːbə.  xíːš jẹ  xadnːm ʔóːt bəˈa míːza pa ʔòːp pa 154 Ivona Andres  Besedilo o stari kmečki hiši v slovenskih narečjih na a vstrijskem Koroškem še ʔaš sˈto tùːt. U dʀùːjẹm pa pːč bul pa dìːant bul pa ʔòːp. Tlèː i pa bìː šẹ štʀužaʔ, šlːj pa pːstu. ˈTəm sta spàːa xàːti pa máːma. Zʀàːn je pa bua zíːbu za nàːjmːjš utʀóːʔa.– Xáːntu bul pa cut níːs mːl ˈəlʔ. Poknjižitev: Prej včasi(h) ‘nekoč’ so(j) hiše precej drugačne bile. Niso bile tak(o) velike pa visoke, tak(o) pa ‘tako kot’ so zdaj. Majhne okne ‘majhna okna’ so imele, pa šintelje ‘skodle’ na strehi. Ene take se še spomnim. Bila je lesena, če ‘ko’ si notri prišel – taprvo ‘najprej’ je bila lopa ‘veža’, po pa ‘potem pa’ črna kuhinja. Tam je pa bila krušna peč. Iz lope ‘veže’ se je šlo na eno stran v hišo ‘dnevni prostor’, po ‘potem’ naprej pa še v štibel(j) ‘manjša spalnica z vhodom iz dnevnega prostora’. V hiši je v ednem ‘enem’ kotu bila miza pa klop pa še kakšen stol tudi. V drugem pa peč bol pa ‘ali pa’ divant ‘divan’ boli pa klop. Tule ‘tukaj’ je bil še štrozak ‘slamnjača’, slej ‘po- tem’ pa postel ‘postelja’. Tam sta spala atej pa mama. Zraven je pa bila zibel za najmanjš(ega) otroka. Gvantov ‘oblek’ boli pa cot ‘cunj’ niso imeli veliko. 2.4 Podjunsko narečje, Pliberk (Bleiburg) Pliberk, p. in ob. Pliberk, podjunsko narečje, koroška narečna skupina. Posnela: Ivona Andres, zapisala: Vera Smole. Leto zapisa: 2022. Informator: Jožko Hudl, roj. 1948. Nəmáːrt sə bːwe xíːše, nəmáːrt, ˈne, sə bːwe xíːše preːca drugːčne. Níːsə bəˈle ˈtək wéːjke pa visáːke, ku pa z d àːj. Imːle sə mìːx i na áːkna pa swːmnate strːxe pa strːxe zə šíːntnəmi. Jeːs se ane štːke še spːmnəm. Bọa je lesìẹna, spːda pa zíːdana. In ko si ʍ stːpu, je bọa nàːjprẹj ːpa, ːpa; páː pa čːrna kuxìːja, kjìẹr, kjìẹr je ˈbọa – ˈnọ, kjìẹr je bìː ːgij al pa je bọˈa krùːšna pìẹč. Iz ːpe se je šˈwə na xanə strːn ə xíːšə, naprːj pa ˈše ə štìːbc. Wə xíːši je bọˈa -anem kːtə kːp, /na tːm prustːrə/ ə tːm prustːrə je ˈbọa še pustːla, kjer sta spáːa máːma pa àːtej, zràːən pa zíːbə za nàːjmajnšega utrːka. Gːnti pa jàː, ubačìːa sə ˈbəli is còːt. Za ublːčt, za ublːčt níːsə mːli wːjkə. Poknjižitev: Enobart ‘nekoč’ so bile hiše, enobart, ne, so bile hiše precej drugačne. Niso bile tak(o) velike pa visoke, ko(t) pa zdaj. Imele so mih(i)na ‘majhna’ okna pa slamnate strehe pa strehe s šinteljnami ‘skodlami’. Jaz se ene štake ‘tak(šn)e’ še spomnim. Bila je lesena, spoda(j) pa zidana. In ko si vstopil, je bila najprej lopa ‘veža’, lopa, po ‘potem’ pa črna kuhinja, kjer, kjer je bila – no, kjer je bil ogenj ‘ognjišče’ ali pa krušna peč. Iz lope ‘veže’ se je šlo na eno stran v hišo ‘dnevni prostor’, naprej pa še v štibeljc ‘manjša spalnica z vhodom iz dnevnega prostora’. V hiši je bila v enem kotu klop, /na tem prostoru/ v tem prostoru je bila še postelja, kjer sta spala mama pa ati (atej?), zraven pa zibel za najmanjšega otroka. Gvanti ‘obleke’ pa ja, oblačila so bili iz cot ‘cunj’. Za obleč[t]i, za obleč[t]i niso imeli veliko. 3 primerja v a z lekSemi v Sla 2 Prispevek končujem z obravnavo izbranih sedmih leksemov, ki so kartirani in ana- lizirani tudi v Slovenskem lingvističnem atlasu 2: kmetija (SLA 2), in ugotavljam morebitne razlike. V celotna besedila je vključenih približno 26 leksemov iz vpra- šalnice SLA. 155 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) Knjižno Bistrica na Zilji (T004) Želuče Sele (T024) Zgornji Kot Radiše (T023) Obirsko (T029) Pliberk ‘dnevna soba (hiša)’ ta velìːka ìːspa šíːša šíːša ta ːlʔa xíːša xíːša xíːša xíːša ‘ognjišče’ pùọza oˈxen ːxli / puzat / ːgij ‘shramba’ wːlƀəč špàːjs špàːjza / špàːjs špàːjz / ‘stopnice’ / [po] štìːnjax [po] štìːax / po štːjax [po] štːjnhax [po] štìːjex ‘podstrešna soba’ / cíːməʀ ìːzba pustʀːšẹj spíːca zːʀhən štìːb cíːmer ‘klet’ klìẹt xˈʀam ʔl i ːt / xʀàːm ʔːdəʀ / ‘stranišče’ / xàːjz háːjzəl / xáːjzəl hàːjzəl wáːjz ‘dnevna soba (hiša, osrednji prostor v stari kmečki hiši)’ V besedilih je za ta pomen najpogostejši leksem hiša, kar velja tudi za vsa slo- venska narečja, 3 in sicer temu prostoru tako rečejo v Želučah, Selah in na Radišah (rožansko), na Obirskem (obirsko) in v Pliberku (podjunsko). V Zgornjem Kotu (rožansko) se rabi besedna zveza ta velika hiša, na Bistrici na Zilji (ziljsko) pa prav tako besedna zveza z velik, toda ta velika ispa. V gradivu za SLA 2 (Karta in komentar 2/24, avtorica: Karmen Kenda-Jež, 2.1: 80–81, 2.2: 150–154) za te kraje ali okolico najdemo naslednje lekseme (v besedilih zapisane v poknjiženi obliki): T004 Bistrica na Zilji ispa (na karti 噕, svetel trikotnik), enako okolica Želuč; T024 Sele in okolica, T023 Radiše, T029 Obirsko in okolica Pliberka pa hiša (na karti 币 , črn kvadrat). Razlike so v T004 Bistrica na Zilji, kjer se v besedilu pojavi besedna zveza ta velika ispa, v SLA pa samo ispa, prav tako najdemo besedno zvezo ta velika hiša v kraju Zgornji Kot, tj. v okolici T024 Sele z leksemom hiša. Morfološka analiza: 4 ispa < *(jьstъp)-a ← rom. *extupa ta velika ispa < *ta vel-ik-a-j-a *(jьstъp)-a ← *ta/*tъ/*tě/*tę ‘ta’+ *vel-ik-ъ ‘ve- lik’ + *(jьstъp)-a hiša < *(xyš)-a ← stvnem. hūs *[hūš] ‘hiša’ (> nem. Haus ‘hiša’) ta velika hiša < *ta vel-ik-a-j-a (xyš)-a ← *ta/*tъ/*tě/*tę ‘ta’+ *vel-ik-ъ ‘velik’ + *(xyš)-a 3 »Za prvotni pomen ‘ogrevani bivalni prostor – prostor z ognjiščem ali pečjo’, novejše ‘osrednji bivalni prostor’, knj. dnévna sôba (, ó), je najbolj razširjen osrednjeslovenski leksem hiša. Na območju zahodnih narečij se pojavlja hkrati z leksemom ispa/izba.« (SLA 2.2: 150) 4 Morfološke analize so navedene po 2. točki komentarja v SLA 2.2 ali oblikovane po enakih načelih. 156 Ivona Andres  Besedilo o stari kmečki hiši v slovenskih narečjih na a vstrijskem Koroškem Slika 2: Izsek karte SLA V131a.01 (2/24) ‘ognjišče’ V besedilih se za ta pomen ob odsotnosti omembe leksema v dveh krajih (Zgornji Kot in Obirsko) trikrat pojavi leksem ogenj, dvakrat pa pozad. V drugih sloven- skih narečjih je najpogostejši leksem ognjišče. 5 Temu prostoru rečejo ogenj v Že- lučah, Selah, na Radišah (rožansko) in v Pliberku (podjunsko). Na Bistrici na Zilji in na Radišah se rabi leksem pozad. V gradivu za SLA 2 (Karta in komentar 2/41, avtor: Vlado Nartnik, SLA 2.1: 114–115, SLA 2.2: 215–217) za obravnavane kraje ali okolico najdemo naslednje lekseme (tu zapisane v poknjiženi obliki): T004 Bistrica na Zilji pozad (na karti 摕 , svetel ležeči pravokotnik), enako v okolici Želuč in T023 Radiše; T024 Sele in okolica ter okolica Pliberka zid (na karti 払 , svetel pokončni pravokotnik), v T029 Obirsko pa na zidu. Slika 3: Izsek karte SLA V147B.01 (2/41) 5 »Za pomen ‘kraj, prostor z nezavarovanim ognjem, navadno v kuhinji’, knj. ognjíšče (í), se v narečjih največ uporablja leksem ognjišče (s predložno zvezo na ognjišču), tudi kar ogenj (s predložno zvezo na ognji) ali enkratna izpeljanka ognjič, ter kurišče« (SLA 2.2: 215). 157 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) Razlike so v Želučah (rožansko), kjer se v besedilu pojavi leksem ogenj, v SLA pa je v okolici naveden pozad, podobno je tudi v Selah z okolico (rožansko) in v Pliberku (podjunsko), kjer se v besedilu pojavi ogenj, v SLA pa zid. Morfološka analiza: ogenj < *ogń-ь ‘ogenj’ pozad < *po-zad-ъ ← morda *zid-ti ‘z glino mazati in oblikovati’ ‘shramba’ V besedilih je za pomen ‘prostor za shranjevanje živil v bližini kuhinje’ najpo- gostejši leksem špajz, enkrat špajza, dvakrat ga v besedilih ni (Zgornji Kot in Pliberk). 6 Temu prostoru rečejo špajz v Želučah, na Radišah (rožansko) in na Obirskem (obirsko), v Selah je samostalnik špajza ženskega spola, na Bistrici na Zilji pa je v rabi leksem velbič. V gradivu za SLA 2 (Karta in komentar 2/31, avtorja: Matej Šekli – Karmen Kenda-Jež, 2.1: 94–95, 2.2: 182–186) za obravnavane kraje ali okolico najdemo naslednje lekseme (tu zapisane v poknjiženi obliki): T004 Bistrica na Zilji velbič (na karti 圚 , navzgor obrnjeni trikotnik s črno konico in z odebeljeno spodnjo stra- nico); okolica Želuč špajza ( 倁 , črn krog); T024 Sele in okolica, T023 Radiše in T029 Obirsko pa hram ( 糡 , črn trapez). Razlike so v T024 Sele in okolica, kjer se v besedilu pojavi leksem špajza, SLA pa navaja hram. Slika 4: Izsek karte SLA V130.01 (2/31) 6 »Gradivo večinoma prinaša odgovore za pomena ‘prostor za shranjevanje živil’, knj. shrámba (ȃ), in ‘prostor za shranjevanje žita’, knj. kášča (á), ki sta tudi predstavljena na karti. [...] V gra- divu večkrat nastopa isti odgovor za pomena ‘shramba za živila’ in ‘klet’. Ob predpostavki, da so tudi živila za sprotno porabo hranili v kleti, je treba upoštevati tudi možnost večpomenskosti takih poimenovanj« (SLA 2.2: 182). 158 Ivona Andres  Besedilo o stari kmečki hiši v slovenskih narečjih na a vstrijskem Koroškem Morfološka analiza: špajz/špajs < *(špajz/špajs)-ъ ← avstr. bav. nem. Speis špajza < *(špajz)-a ← avstr. bav. nem. Speis velb < *(velb)-ъ ← avstr. bav. nem. Gwelb za nem. Gewölbe ‘obok, svod, lok’ velbič < *(velb)-i-ь ← *(velb)-ъ ‘stopnice’ V besedilih je za ta pomen najpogostejši leksem štenge, kar velja tudi za druga slovenska narečja, 7 in sicer temu prostoru tako rečejo v Želučah, Selah, na Radišah (rožansko) in Obirskem (obirsko), v Pliberku (podjunsko) pa verjetno štige. V gradivu za SLA 2 (Karta in komentar 2/30, avtorica Tjaša Jakop, 2.1: 92–93, 2.2: 179–181) za obravnavane kraje ali okolico najdemo naslednje lekseme (tu zapisane v poknjiženi obliki): T004 Bistrica na Zilji štenge (na karti 偕, svetel krog), enako okolica Želuč, T024 Sele in okolica, T023 Radiše, prav tako T029 Obirsko, okolica Pliberka pa štege (na karti 喃 , ležeči oval s tremi vodoravnimi črtami). Gradivo se večinoma ujema; vprašanje je le, kako poknjižiti pliberško po štìːjex, verjetno gre za (mlajši) nemčizem (nem. Stiege). Morfološka analiza: štenge < *(šteng)-ę ← srvnem. stëge s sekundarnim -n Slika 5: Izsek karte SLA V133.01 (2/30) 7 »Za pomen ‘vsaka od vodoravnih med seboj odmaknjenih ploskev v različnih višinah za lažjo hojo navzgor, navzdol’, knj. stopníca (í), mn. stopníce, je najpogostejši in v vseh narečjih razšir- jen germanizem štenge (v T002 z oznako nov.) z manj razširjeno obliko brez sekundarnega nosnika, tj. štege« (SLA 2.2: 179). 159 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) ‘podstrešna soba’ V besedilih so tako kot v drugih slovenskih narečjih leksemi zelo različni. 8 Temu prostoru rečejo v Selah izba in na Radišah ispica (rožansko). V Želučah (rožan- sko) in v Pliberku (podjunsko) se rabi leksem cimer, na Obirskem zvrhnji štibelj, v Zgornjem Kotu pa podstrešje. Podatka za ziljski govor v Bistrici na Zilji nismo dobili. V gradivu za SLA 2 (Karta in komentar 2/28, avtorici Karmen Kenda-Jež – Tjaša Jakop, 2.1: 88–89, 2.2: 166–171) podatki za obravnavane kraje ali okolico niso bili zbrani, kar je na karti označeno s poševnicami. Gradivo iz besedil tako dopolnjuje gradivo SLA. Morfološka analiza: ispa < *(jьstъp)-a ← rom. *extupa (brez lenizacije *-p- > -b-) ‘ogrevana soba’ ispica < *(jьstъp)-ic-a izba < *(jьstъb)-a ← rom. *extuba (z lenizacijo *-p- > -b-) ‘ogrevana soba’ cimer < *(cimr)-ъ ← srvnem. zimmer, zimer ‘gradbeni les, lesena stavba, stano- vanje’, nem. Zimmer ‘soba’ podstrešje < *podъ-strěš-ьj-e ← *podъ ‘pod’ + *strěx-a Slika 6: Izsek karte SLA V130a.01 (2/28). 8 »Gradivo za vprašanje ‘prostor v stavbi med streho in stropom najvišje etaže, namenjen zlasti za bivanje, zadrževanje ljudi’, knj. podstréšna sóba (, ó), so popisovalci začeli zbirati šele po Riglerjevi preureditvi vprašalnice leta 1961, zato je mreža odgovorov redka. Kljub temu gradivo izkazuje precejšnjo poimenovalno raznolikost z velikim številom enkratnih pojavitev, saj gre za poimenovanja novejše predmetnosti« (SLA 2.2.: 166). 160 Ivona Andres  Besedilo o stari kmečki hiši v slovenskih narečjih na a vstrijskem Koroškem ‘klet’ V besedilih sta za ta pomen po dvakrat navedena leksema hram in klet ter enkrat kelder, kar po pogostosti velja tudi za druga slovenska narečja. 9 Ta prostor imenu- jejo hram v Želučah in na Radišah (rožansko), klet na Bistrici na Zilji (ziljsko), v Selah in na Radišah (rožansko) ter na Obirskem pa kelder; v dveh krajih (Zgornji Kot in Pliberk) navedbe ni. V gradivu za SLA 2 (Karta in komentar 2/32, avtorica: Danila Zuljan Kumar, 2.1: 96–97, 2.2: 187–191) za obravnavane kraje ali okolico najdemo naslednje lekseme (tu zapisane v poknjiženi obliki): T004 Bistrica na Zilji in T024 Sele klet (na karti 偕, svetel krog), tam se pojavi dvojnica hram ( 罀, svetel ležeči pravokot- nik z vbočeno zlomljeno spodnjo stranico), ki je zabeležena še v Želučah in okolici ter v T023 Radiše; v T029 Obirsko pa kelder ( 圢, svetel navzgor obrnjeni trikotnik z dvema vodoravnima črtama). Gradivo se ujema. Morfološka analiza: klet < *klět-ь hram < *xorm-ъ ‘hiša, šotor, zgradba’ kelder [kedər] < *(keldr)-ъ ← pozno bav. srvnem. këlder za srvnem. këllœre > këller ‘klet’ (> nem. Keller ‘klet’) Slika 7: Izsek karte SLA V157.01 (2/32) 9 »Za pomen ‘del stavbe od pritličja navzdol, navadno v zemlji, v katerem so hranili krompir, repo, vino ipd.’, knj. klét (ẹ̑), so najpogosteje uporabljena poimenovanja klet, kelder (največ v koroških, gorenjskih in dolenjskih narečjih) in hram (največ v primorskih točkah), nekajkrat tudi v besednih zvezah vinska klet, vinski kelder in kelder za vino« (SLA 2.1: 187). 161 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) ‘stranišče’ V besedilih je za ta pomen najpogostejši leksem hajzelj (enkrat vajzelj), pogost tudi v drugih severnih slovenskih narečjih. 10 V dveh krajih, T004 Bistrica na Zilji in Zgornji Kot, leksema v besedilu ni, v Želučah, Selah, na Radišah (rožansko) in na Obirskem (obirsko) temu prostoru rečejo hajzelj, v Pliberku (podjunsko) pa vajzelj. V gradivu za SLA 2 (Karta in komentar 2/64, avtor: Matej Šekli, 2.1: 160–162, 2.2: 294–297) za obravnavane kraje ali okolico najdemo povsod hajzelj (na karti 搁, črn leže či pravokotnik), razen v Pliberku, kjer je bila zapisana glasovna različica vajzelj, ki v SLA ni zabeležena. Predvidevamo, da je v- kot predstavni glas zamenjal h- po njegovi onemitvi. Morfološka analiza: hajzelj < *(xajzĺ)-ь ← avstr. bav. nem. Häuslein ‘hišica, hiška’ (pred prehodom bav. nem. *z > s, tj. *[haizəl] > *[haisəl]) vajzelj < *(xajzĺ)-ь ← avstr. bav. nem. Häuslein ‘hišica, hiška’ (pred prehodom bav. nem. *z > s, tj. *[haizəl] > *[haisəl]) ter po onemitvi x- drugotni predstavni w-. Slika 8: Izsek karte SLA V164.01 (2/64) Ob koncu primerjave je razvidno, da se gradivo iz besedil relativno dobro ujema s tistim iz SLA, kjer pa je ujemanje manjše, je lahko vzrok že sama formulacija vprašanja s podanim leksemom brez konkretnega pomena (SLA), v besedilih pa vsi leksemi za kartirane pomene v SLA niso navedeni. Vsaj eno od sedmih za izbranih kartiranih vprašanj iz SLA (‘podstrešna soba’) pa »z izpisom iz besedil pomensko dopolni sicer zapisane lekseme v SLA, a brez pomenskega pojasnila« (Andres 2022: 39). 10 »Na karti so predstavljeni leksemi za pomen ‘prostor za opravljanje potrebe’, knj. straníšče (í). V slovenskih narečjih se zanj najpogosteje pojavljajo številne glasovne različice iz nemščine prevzetih besed kot lajbelj, lajben, lajden; jevželj, vevželj, hajzelj in izpeljanka iz slednjega hajzeljc. Pogosto se pojavlja tudi nemška izposojenka sekret« (SLA 2.1: 294). 162 Ivona Andres  Besedilo o stari kmečki hiši v slovenskih narečjih na a vstrijskem Koroškem krajša ve Krajšave so večinoma povzete po SLA 2.2, razvezave so dostopne na povezavi https://fran.si/203/sla-slovenski-lingvisticni-atlas-2/datoteke/SLA2_Krajsave.pdf. Dodatni krajšavi sta: ob. – občina; p. – pošta viri in literatura Andres 2022 = Ivona Andres, Opis stare kmečke hiše v slovenskih govorih na avstrijskem Koroškem, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2022, https://repozitorij.uni-lj.si/ IzpisGradiva.php?lang=slv&id=141397. Logar 1996 (1973) = Tine Logar, Slovenski dialekti v zamejstvu, Slovenska koroška narečja v Avstriji, v: Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur. Karmen Kenda-Jež, Ljublja- na: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 1996, 217−231. Smole 2018 = Vera Smole, Socialne zvrsti slovenskega jezika: študijsko gradivo, Ljubljana, 2018 – Rokopis. Smole 2019 = Vera Smole, Slovenska narečja v spletnih aplikacijah, v: 1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, ur. Mojca Smolej, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019 (Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 55), 20−30, https://centerslo.si/wp-content/ uploads/2019/06/55-SSJLK_Smole.pdf. SLA 2 = Slovenski lingvistični atlas 2: kmetija: 2.1 atlas, 2.2 komentarji, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016 (Zbirka Jezikovni atlasi), https://sla.zrc-sazu.si/publikacije/SLA2-atlas- -LowRes.pdf; https://sla.zrc-sazu.si/publikacije/SLA2-komentarji.pdf. Jezikoslovni zapiski Revija i nštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu 29.1 (2023) hrbet knjige 16 mm Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Navodila avtorjem Jezikoslovni zapiski so revija Inštituta za slovenski jezik Fra‑ na Ramovša ZRC SAZU, slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto, na začetku pomladi in na za‑ četku jeseni. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slo‑ vanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke. Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporočena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoče v okvi‑ ru za stonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc‑sazu.si ali na urednikovem e‑naslovu peter. weiss@zrc‑sazu.si. Besedila naj bodo oddana v elek tronski ob liki po e‑pošti, tistim s posebnimi jezikoslovnimi znaki pa naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF. Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvle‑ ček s po do 5 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Po vzetek pri razpravah in člankih v obsegu do 15 vrstic je pri slovenskih prispevkih objavljen v angleščini, pri neslovenskih prispevkih pa v slovenščini; oddate ga lahko v jeziku prispevka. Pri na‑ vajanju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po prejšnjih objavah v Jezikoslovnih zapiskih. Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo. Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravlja‑ nju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje pre‑ dloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter z delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v rubriki Odmevi. Jezikoslovni zapiski 28  2022  2 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) ISSN 0354-0448 Uredniški odbor Urednik Tehnična urednica Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Naslov uredništva Telefon Izdal Založila Zanju Glavni urednik Prelom Oblikovanje Tisk Naklada Letna naročnina Letna naročnina za študente Cena posamezne številke Cena dvojne številke Naročila sprejema Telefon Hubert Bergmann, Metka Furlan, Alenka Jelovšek, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Peter Weiss Alenka Jelovšek Donald Reindl, DEKS, d. o. o. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana, Slovenija +386 1 4706 160 peter.weiss@zrc-sazu.si, isj@zrc-sazu.si http://ojs.zrc-sazu.si/jz http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Založba ZRC Oto Luthar, Kozma Ahačič Aleš Pogačnik Simon Atelšek Evita Lukež Cicero, Begunje, d. o. o. 200 izvodov 10 € 8 € 7 € 12 € Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija +386 1 4706 464 zalozba@zrc-sazu.si Revija izhaja s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemčija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija. To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave.