cMcgUSIMIUM. # rajnega gospoda Martina Skubica, častnega kanonika, dekana in župnika ribniškega, knezo- ! škofovskega konzistorijalnega svetovalca, viteza Franc Jožefovega reda i. t. d. Opisal Jožef Lesar. M, • / Življenje in delovanje rajnega gospoda Martina Skubica, častnega kanonika, dekana in župnika ribniškega, knezoškofovskega konzistorijalnega svetovalca, viteza Franc Jožefovega reda, i. t. d. Opisal V LJUBLJANI 1892. Založila ribniška farna cerkev. Natisnili J. Blasnika nasledniki. Popravki in dostavki, Na strani i dostavi: Uvod. » » . 7, vrsta 20 čitaj mesto 22: 2L. » » 18, vrsta 15 čitaj: bolj. » » 42 pristavi pri točki 2. za 15. avg. 186!). Slavnostni go¬ vornik je bil č. g. Karol Klun. » » 54 čitaj v prvi vrstici pesmi mesto obhajaš: obnavljaš. 0 43 Predgovor. »Spomnite se svojih prednikov, kteri so nam govorili besedo božjo; glejte konec njih življenja; po njih veri se ravnajte!« Hebr. 13, 7. »Spomin pravičnega bo častitljiv.« Preg. 10, 7. ]SJ . , 1 N aprosen po preč. gosp. kanoniku L. Jeranu sestavil sem za »Zgodnjo Danico« čertice iz življenja in delovanja zaslužnega kanonika in dekana Martina Sku¬ bica, umerlega v Ribnici g. aprila 1 . 1891. Ker se je pa tu in tam izražala želja, naj bi se one čertice, objavljene v «Danice» 1 . 1892 številkah 16—36, ponatisnile in zlasti ker je naročil sedanji ribniški dekan, veleč. gosp. Martin Povše, ribniškim faranom v spomin svojemu predniku nekaj izvodov teh čertic, radovoljno ustrežem s priču¬ jočim ponatisom javljenim željam. Ganljivo je bilo slišati in čitati, kako so lani žalo¬ vali Ribničani po smerti svojega dobrega župnika — de¬ kana ; kako goreče so molile zveste ovčice za dušni mir umerlega duhovnega pastirja. Da se ljubezen in hvalež- nost do rajnega duhovnega očeta, ki sta se izražale na tak priserčen način, ne ohladite, da spomin na pokojnika nikdar ne ugasne v sercih Ribničanov, naj bi ta popis vsaj nekoliko pripomogel. Iz opisa življenja in delovanja rajnega Skubica naj se uče vsi Slovenci, kaj so dobri duhovniki našemu na¬ rodu. Mnogi izmed njih, dasi pozabljeni, morda' celo za¬ ničevani, več koristijo vsemu narodu v dušnem in časnem obziru s tihim svojim delovanjem, nego prazni pa do¬ mišljavi časnikarji ali zgovorni in glasni zborničarji. Opis ta naj bi bil tudi skromen donesek za zgo¬ dovino ribniške fare. Upajmo, da nam jo kdo, oserčen po zgledu drugih verlih pisateljev v naši dobi, v kratkem sestavi. Virov iz novejše dobe se ne manjka. Za starejše čase pa bi se morali preiskati še razni arhivi. Naposled se iskreno zahvalim vsem p. n. gg. pri¬ jateljem, ki so me drage volje kakorkoli podpirali pri tem prijetnem delu. Naj velja ves skupni trud blagemu spominu nepozabljivega pokojnika! V Ljubljani, v god sv. Tilna 1892. dr. Jožef Lesar. „Dajal je praznikom lepoto, krasil svete čase do konca življenja, da se je slavilo ime Gospodovo in na vse zgodaj povi¬ ševala čast božja.'' Sir. 47, 12. Te besede modrega Siraha se čitajo na spomin¬ skih podobicah, ktere so se bile razdelile po skerbi verlih bivših ribniških kapelanov gg. Matija Mraka in Matija Erzarja lanskega leta med ribniške fa¬ rane. Veljale so černo obrobljene podobice in navedene svetopisemske besede na zadnji strani spominu ne¬ pozabljivega ribniškega župnika, dekana in častnega kanonika Martina Skubica, ki je zatisnil oči po kratki bolezni 9. aprila 1. 1891, ter bil dva dni pozneje slovesno pokopan na farnem pokopališču v Hrovači. Gorečemu dušnemu pastirju, pravemu očetu svojih faranov, ljubeznivemu prijatelju šolske mladine in blagemu pa usmiljenemu tolažniku revežev posvečene so tudi naslednje verstice, v spomin perve smertne obletnice. Nikakor ne nameravajo podati življenjepisa zaslužnega pokojnika v besede pravem pomenu, marveč žele biti le skromne čertice, sestavljene iz hvalež¬ nosti do nepozabljivega rajnega, pa z namenom, ohra¬ niti v sercih Ribničanov kolikor mogoče dolgo duha in nauke rajnega duhovnega očeta, v Poličanih pa utrditi spomin na imenitnega rojaka. 2 Mladostna leta. Martin Skubic je bil rojen 9. novembra 1. 1814 v Stari Vasi, št. 10, po domače pri Skubčevih, fare poliške pri Šmariji. Stariši so mu bili: oče Jožef Skubic, umeri 24. januvarija 1. 1842, star 65 let, in mati Uršula, rojena Omahen, umerla v Semiču pri sinu dekanu 28. jan, 1. 1860, 70 let stara. Imela sta naj boljše posestvo v celi poliški fari, namreč celo zemljišče in mlin s peterimi tečaji, ki jima je dajal mnogo zaslužka. Bila sta torej za tamošnje razmere dokaj premožna; ali —• kar veliko več velja — ob enem tudi verna in poštena zakonska, ki nista nikdar pozabila besedi Gospodovih: „Iščite najprej kraljestva božjega, in vse to vam bo priverženo.“ (Mat. 6, 33.) Zato pa je bil tudi blagoslov božji očiten v njuni hiši. Zakon njun je bil oblagodarjen z enajsterimi otroci, petimi dečki in šestimi deklicami, od kterih živi sedaj samo še najmlajši sin Anton, ki je bil po smerti očetovi dolgo versto let gospodar na Skubčevem domu. Pred nekaj leti pa je vsled starosti izročil go¬ spodarstvo hčeri in zetu, pri kterih vživa z ženo sadove svojih trudov v mladih letih Če prideš, dragi čitatelj, dandanes na Polico, zapaziš zraven čedne farne cerkve in dokaj priprav¬ nega farovža tudi lepo, novo šolsko poslopje, ktero so si Poličani sezidali pred kakimi desetimi leti. Pred pa tu gori niso imeli šole. Temu se ne moremo ču¬ diti, če prevdarimo, da je vsa poliška fara do 1. 1787 spadala deloma v Šmarije, deloma pa v Višnjo Goro. Naš Martinek ni imel torej sreče, da bi bil obiskaval v mladih letih domačo šolo. Te sreče so bili deležni 3 v tistih časih samo otroci po mestih in tergih; ker drugod so bile šole jako redko sejane. Dandanes je seveda v tem obziru drugače, ko nimajo šole samo v vsaki tari; po nekterih farah imajo celo po dve, tudi po tri šole. To pa po našem mnenju zopet ni v pravo ljudsko korist Mi menimo namreč, da je prav in lepo, če je pri vsaki fari ali tudi pri ekspo- siturah šola; odveč se nam zde pa one šole, ktere so ustanovili v zadnjih letih daleč od cerkve, ali vsaj daleč proč od duhovnega pastirja, kakor bi se bali, da ne bi duhovnik pogosto vanje prihajal. Mi smo namreč s škofom Slomškom blagega spomina prepričani, da „šola, če dobra ni, je boljše, da je ni.“ Tudi terdimo iz lastne skušnje, da kmečkemu otroku ne dela po¬ sebnih težav polurna ali recimo tudi celourna hoja v šolo. Kajpak, da taki otroci s hojo v šolo veliko časa zamude in tu in tam vidijo kakšne nenravnosti. Ali vprašam: koliko časa zamudč pa mnogi otroci z letanjem krog šole in drugod, in kdo bi jim to očital ? Nerodnosti pa vidijo lože v domači vasi. kjer vse iz¬ taknejo in preobernejo, kakor pri fari, kjer so kolikor toliko boječi in tuji. Pazljivo oko starišev in varhov in dobrotna roka kakšnega vidnega angelja varha bi pa tudi one neprilike lahko odpravila, ali vsaj jako zmanjšala. Daši torej Skubčevi niso imeli doma šole, so vendar skerbeli vsaj nekterim svojim otrokom za šolski poduk. Ker je bil tudi Martinek bistre glavice, poslali so ga stariši devet let starega v Ljubljano v tedanjo normalno šolo, kjer se je kmalu pokazala njegova nadarjenost. Od dnč do dnč je lepše napre¬ doval. S pridnostjo v učenju in strahom božjim v 4 življenju se je bil v tujem velikem mestu kmalu prikupil vsem, ki so imeli ž njim opraviti. Ko je bil Skubčev Martinek zveršil v Ljubljani z lepim vspehom normalno šolo, ga pošljejo stariši v Novo Mesto v latinske šole, kjer se je enako od¬ likoval s pridnostjo kot z lepim vedenjem vseh šest let, ktere je ondi preživel. Njegov starejši brat Jožef, ki je bil tudi v Ljubljani v šoli. je moral doma ostati, ker mu učenje ni šlo tako gladko, kot mlajšemu Martinku. Ko je bil Jožef dorasel, je bil prevzel oče¬ tovo domačijo, a umeri je v mladih letih, še neože- njen. Tako je postal oče, ki se je bil že znebil go¬ spodarskih skerbi z novega gospodar obširnemu po¬ sestvu in sicer ravno v tistih letih, ko je bil naš Martin dijak v latinskih šolah, v modroslovju in bo¬ goslovju. Zato nam je umljivo, kar pripoveduje še živeči mlajši brat Anton, da je dijak Martin z velikim veseljem prihajal k očetu na počitnice; in da se je deržal tudi v prostem času naj rajše doma pri sta- riših, kjer ga je večkrat obiskal kak sošolec ali pri¬ jatelj. Časi je tudi sam obiskal kakega prijatelja ter izostal nekoliko dni z doma. Posebno dobra sta si bila s sedaj upokojenim učenim semeniškim profesorjem in častnim kanonikom dr. Janezom Semenom., ki živi v Ljubljani. Vedel se je pa Skubic doma in drugod vedno dostojno Doma je posebno marljivo knjige prebiral. V naših dnčh vse rado potuje; pa čuda ni, ko imamo toliko cest in železnic, toliko pošt in koči. Ne smemo se torej čuditi, če tudi sedanji dijaki v počitnicah bolj potujejo, kot nekdanji. Samo ob sebi je potovanje gotovo tudi znatne koristi za okrepčanje 5 duha in telesa, zlasti če se potuje v pošteni družbi, peš in z namenom, spoznavati prelepe naše pokrajine, visoke gore in bistre vode, mična jezera in lepa mesta. Nikakor pa našim dijakom ni v korist ono shajanje, ki se je začelo gojiti v zadnjih letih, one dijaške veselice po raznih krajih naše domovine, v kterih se le pije in poje, gode in pleše. Na videz se sicer takim shodom podkladajo višji nameni. Pravi se, navdušena mladina vzbuja na takih shodih med ljudstvom narodno zavest, vresničuje ideje, ktere zastopa to ali ono narodno društvo, sama se uri za narodno delo itd. Nočemo sicer temu oporekati, vendar terdimo, da so taki shodi, vsaj kakoršne smo v zad¬ njih letih opazovali, pogubni za mladino v nravnem in večkrat tudi v telesnem obziru. Na takih shodih se rada sklepajo prezgodnja in nevarna znanstva z drugim spolom; neizkušena mladina se vabi k ti ali oni politični stranki itd. Vse to in tako gotovo ne krepi, ne blaži značaja naši šolski mladini. Naj tukaj še omenimo, da tudi o obnašanji di¬ jakov, kadar gredo v večih množicah na počitnice, zlasti na železnici, se večkrat slišijo graje iz ust so- popotnikov. Mladeniči naj pomislijo, da z neolikanim obnašanjem škodujejo lepemu slovesu vse naše de¬ žele. Ne rečem pa, da bi to bilo sploh, — zgodi se vendar le prevečkrat. Kaj tacega dijak Martin Skubic ni počel. Sploh bi morali šolski mladeniči skerbno gledati na to, da bi se o vsaki priliki ob¬ našali dostojno. Ne škoda, temveč znamenita korist bi bila za odgojo mladine, ako bi se nekterim tva¬ rinam, ki se skoz vse šole mlatijo, kake ure odtergale in naj bi se poučevala tudi tvarina, ki se imenuje 6 spodobnost, lepa šega, dostojnost v živ 1 j e n j u. Po dokončanih latinskih in modroslovskih šolah je Martin Skubic v jeseni 1. 1835 veselega serca pre¬ stopil v duhovsko semenišče ljubljansko: ,,Gospod je moja dedščina; on mi je odločen v delež; česar sem se na svetu znebil, mi poverneš ti v višji meri, 11 (Prim. Ps. 15, o), je vskliknil na pragu v svetišče Gospodovo. Bog sam ga je bil poklical v preimenitni duhovski stan, to je kazalo vse njegovo življenje in več kot petdesetletno vzgledno delovanje. Poklic božji pa so mu vsikdar vterjevali dobri kerščanski stariši, zlasti pobožna mati, ki mu je večkrat govorila o vzvišeni duhovski časti, ter mu ob enem naznanjala serčno željo, gledati ga kdaj pred altarjem Gospo¬ dovim. Poklic v duhovski stan čutil je rajni Skubic tudi sam; zato mu ni bilo prav nič težko, spolniti materino željo, nasprotno: s sprejetjem v semenišče so se mu spolnile že dolgo gojene goreče želje last¬ nega serca. Umljivo je torej, da je kot bogoslovec vedno zvesto sodeloval s poklicem božjim. Napredoval je z veliko marljivostjo v čednosti in vednosti, tako da se je tudi kot bogoslovec odlikoval med svojimi tovariši, ter bil po končanem tretjem letu bogoslovja od tedanjega škofa Antona Alojzija Wolfa mašnik posvečen 5. avgusta 1. 1839. Še eno leto marljive in skerbne priprave za duhovski stan je preživel gosp. Martin Skubic v semenišču; na to pa ie stopil pridni delavec v vinograd Gospodov, kjer se je trudil od jutra mladosti svoje pa skoro prav do onega trenutka, ko mu je solnce zašlo v večnosti. Kapelanske službe v Semiču, Metliki in Kočevju. V tistih časih, ko je imel pokojni gospod Martin Skubic stopiti v službo, delovalo je v vinogradu ljub¬ ljanske škofije obilo delavcev. V duhovski stan seje namreč oglašalo toliko dijakov, da niti vseh sprejeti niso mogli. Prav mnogo nadarjenih in poštenih kranj¬ skih mladeničev si je takrat in tudi še v poznejših letih pomagalo v semenišča zvunaj kranjske dežele, n. pr. v Celovec in Gorico, da bi se pripravili za dušne pastirje kerške, goriške, teržaške in poreške škofije. Pa tudi domači mladi gospodje navadno niso dobili takoj službe, ko _ so stopili iz semenišča, ker so bila vsa mesta zasedena. Nekteri so čakali po več mesecev, drugi tudi celo leto in še več na službo. Tudi g. Martin Skubic je moral čakati več kot pol leta na službo. Še le krog „ Pusta" 1. 1841 je dobil dekret za subsidijarija ali tretjega pomočnika v Semič k bolnemu župniku, poznejšemu novomeškemu kanoniku Žagarju. Božja volja je hotela, naj delavni in goreči mladi duhovni pastir zastavi naj boljše moči med belimi Kranjci. Celih 23 let se je trudil in potil rajni Skubic med temi našimi brati ter si pridobil za one kraje velikih zaslug. Subsidijarij v Semiču je bil g. Skubic le devet mesecev Perva služba se vsakemu duhovnu — tako vsaj pravijo — posebno prikupi. O našem gosp. Mar¬ tinu moramo že poterditi, da se mu je bil Semič prav posebno priljubil, kajti dvanajst let pozneje je prosil za to faro in jo je tudi dobil. 8 Iz Semiča se je preselil g. Martin Skubic za Božič 1. 1841 v Metliko za kapelana in kateheta. Tu je ostal do sv. Jurija 1. 1843. Kakor v Semiču imel je tudi v Metliki obilo posla, ker štejeta obe fari nekako po 5000 prebivalcev in mnogo podružnic. Vsa sveta opravila je zverševal natančno, vestno, z veliko vnemo in spoštljivostjo. Kakor se je bil na¬ vadil v mladosti, tak je ostal do smerti: natančen v spolnovanju svojih dolžnosti. Videl si ga zgodaj zjutraj prihajati v spovednico, točno ob do¬ ločeni uri pristopati k altarju ali na prižnico; redno obiskavati šolo, 'ročno spisavati razna službena pisma ter spolnovati druge dolžnosti. Velika gorečnost in spretnost metliškega kape¬ lana g. Skubica ni ostala neznana cerkvenim pred¬ stojnikom. Ko so spomladi 1. 1843 potrebovali novega ka¬ pelana v nemškem Kočevju, zdel se jim je g. Martin Skubic naj bolj pripraven za to težko službo. Ko¬ čevska fara je jako obširna. Nekatere vasi so po pol¬ drugo, tudi po dve uri oddaljene od mesta. Neko te¬ žavo, vsaj spočetka dela vsakemu duhovnu sloven¬ skega rodu tudi tamošnje kočevsko narečje. Res da govore omikani meščani dandanes tudi pravilno nem¬ ščino ; vendar je bilo vsaj v Skubčevem času mnogo meščanov in prav mnogo vaščanov, ki razun ko čevskega narečja niso govorili drugega jezika. Po¬ sebne pozornosti je treba v Kočevju glede pasti- rovanja tudi radi tega, ker so meščani in ne- kteri deželani prebrisani, precej bogati in preme¬ teni tergovci, s kterimi je treba toraj drugače po¬ stopati, kot s priprostimi, revnimi ter malo učenimi, dobrimi kmeti. Naj veče zelo v tistih krajih za dušno 9 pastirovanje pa je navada tamošnjega ljudstva, zlasti moških, da hodijo po kupčiji na Dunaj, na Moravsko, Češko, Tirolsko, Bavarsko in v druge nemške dežele. Seboj dostikrat prinašajo mnogo gerdih razvad, zlasti pa verske vnemarnosti. Vse to ne more dobro vpli¬ vati tudi na žene in njih otroke. Predstojniki se niso varali v nadi, da bode g. Skubic kos bremenu, ktero so mu bili naložili. V nekterih mesecih se je bil kočevskemu narečju po¬ polnoma privadil. Še v poznejših letih, kot dekan v Ribnici, je rad spregovoril s Kočevarji v njih mate¬ rinem narečju, ko so prihajali v teržnih dnevih v Ribnico, „palice“ prodajat. Da se mu tudi gorečnost v spolnovanju dušno-pastirskih dolžnosti ni ohladila, mi ni treba še posebej poudarjati. V Kočevju je ostal Skubic šest let, namreč do jeseni 1 1849. Umljivo je toraj, da si je bil pridobil tam veliko veljavo. Pa tudi sosednji Ribničani, vsaj nekteri, so ga bili spoznali, ko so od njega kupitVali vsako leto pšenico, ktero je dobival za „bčro,“ kot plačilo v svoji službi. Drugi so ga pa spoznavali pri raznih drugih prilikah, ko so v Kočevje prihajali. Ko je bil g. Skubic dobil 19 let pozneje ribniško faro, je bil toraj vsaj nekteri m-* veljavnim ribniškim sta¬ rejšim možakom dobro znan še iz Kočevja, drugim mlajšim pa iz Semiča, kamor jih je nekaj hodilo po vino. Kočevarji pa, ki so imeli nekdanjega svojega kapelana še v dobrem spominu, so sosednjim Ribni¬ čanom takrat odkritoserčno častitali, da dobe takega značajnega dekana. Popolnoma gladko pa našemu Skubicu tudi ni šlo med Kočevarji. Kje je pač vse gladko med člo 2 10 veškimi otroci ? Ker je zahteval od njih o Veliki noči spovedne listke, v dokaz opravljene velikonočne spo¬ vedi, je bil prišel ž njimi v nasprotje in Kočevarji ga tožijo (!) naravnost — pri naučnem ministerstvu, kakor da bi ta zadeva spadala pod svetno oblast. Kdo se pri tem ne spominja, komur so sedanje kočevske razmere vsaj nekoliko znane, naj novejših korakov „odločnih“ Kočevarjev v šolskih in cerkvenih zadevah — pri ministerstvu ? Sploh pa so bile razmere Kočevcev do slovenskih sosedov — tako je rajni Skubic velikrat terdil — v prejšnjih časih veliko prijetnejše, kakor dandanes. Narodnostno napetost, ki vlada sedaj med njimi in sosedi, je umetno vzgojilo zlasti nemško šolsko društvo, liberalni „Schulverein.“ Administrator v Černomlju in župnik v Adlešičih. V jeseni 1. 1849 je zapustil g. Martin bkubic Kočevje. Previdnost božja in volja prednikov ga je postavila zopet med Bele Kranjce. Velika fara 6 e r- nomeljska, ki je vtelesena nemškemu vitežkemu redu, je bila takrat spraznjena, in knezoškof Anton Alojzij ji ni vedel preskerbeti boljšega voditelja, kot našega g. Martina Skubica. Brez dvoma je bila ško¬ fova določba znamenje velikega zaupanja v g. Skubica. Kajti voditi tako obširno faro, na kteri delujeta tudi dva duhovna pomočnika, ni bila lahka naloga. In vendar je bil g. Skubic tudi tej nalogi kos. Častno in modro je župnijo opravljal, dokler ni dobila novega župnika dne 1. aprila 1. 1851. V plačilo za dosedanje modro, zvesto in natančno službovanje pa se je tri tedne pozneje podelila g. Skubicu župnija adlešička 11 ob temnozeleni Kolpi, prav ob hervaški meji. Poprosilo je zanjo pet prosilcev, trije starejši od Skubica; vendar se je njemu izročila v dobri ter opravičeni nadi, da bode on v kratkem času zboljšal tamošnje farne razmere. Daši je bil le eno leto v Adlešičih, je vendar mnogo dobrega storil za faro v dušnem obziru. Za¬ pustil je pa tudi vidne sledove goreče delavnosti svoje. Razširil je pokopališče krog farne cerkve ter je z višjim dovoljenjem sam blagoslovil. Podružnico sv Janeza Kerstnika v Tribučah je dostojno osnažil ter jo pobelil z zvonikom vred. V Adlešičih je imel kapelana č. gosp. Matijo Štruc el j a, rojaka Černomaljca, poznejšega dekana kočevskega (1869 — 1870), ki je pa vsled neljubih razmer v Kočevju zapustil častno mesto dekana ter si izbral nižjo službo župnika v Dolenji Vasi pri Ribnici (1870—1873). Kaj se ve, če ga ni vleklo v bližino Skubčevo tudi prijateljstvo nekdanjega svojega župnika? Iz Dolenje Vasi je šel g. Štrucelj za žup¬ nika in dekana v Ternovo pri Ilirski Bistrici, kjer je umeri 5. febr. 1883. Župnik in dekan v Semiču. Samo eno leto je preživel g. Skubic v Adlešičih. O sv. Juriju 1. 1852 je dobil namreč se miško faro. Gotovo so mu bili dobro v spominu ostali pervi utiski duhovnega službovanja, ktero je bil tukaj pričel. Zato ga je vleklo v Semič. Duhovni predniki so sicer g. Skubica zelo pohvalili, ali mislili so, da je še premalo časa v Adlešičih in zato so na pervem mestu priporočili č. g. Andreja Skrabca, tedaj župnika v Polomu (Ebenthal na Kočevskem), pozneje še v 12 Toplicah, in še pozneje kanonika v Novem mestu, kjer je umeri 3. marcija 1. 1892. Ali nemški vitežki red, kteremu je semiška fara vtelesena, ali prideljena (inkorporovana), in ki ima zato pravico imenovati župnike, je izbral med enajsterimi prosilci, izmed kterih je bilo devet starejših kot Skubic, zadnjega, češ, v plačilo, ker je prej kot kapelan izverstno služil na treh farah nemškega reda, namreč v Semiču, Metliki in Černomlju. V Semiču se je odperlo g. Skubicu še širji polje delovanja, kot na dosedanjih službah. L. 1855 mu je bilo namreč izročeno tudi voditeljstvo selniške dekanije in postal je ob enem začasni šolski nad¬ zornik semiškega okraja. V obeh službah je bil na¬ slednje leto (1856) stalno poterjen. Kot župnik semiški je skerbel celih šestnajst let (do 1. 1868) z vedno enako gorečnostjo za dušni blagor svojih faranov; a trudil se je tudi za kras in lepoto farne in podružnih cerkva ter za dobro stanje cerkvenega posestva. Popravljal je vedno kaj kot moder, previden in snagoljubiv gospodar: sedaj v cerkvi, sedaj v farovžu, sedaj zopet pri gospodarskih poslopjih. Pri gospodarstvu se je posluževal že v tistih letih nekterih kmetijskih strojev ter bil tako tudi v časnem obziru učitelj svojim faranom. Pridelaval je izverstno domačo vinsko kapljico in obilo okus¬ nega sadja; posebno se je zanimal za sušenje češpelj, hoteč s tem pokazati svojim faranom, kje imajo lep vir novih dohodkov. Ni čuda torej, da so ga priprosti semiški farani, pa tudi tamošnji graščaki la in drugi ornikanci po Beli Krajini iskreno ljubili in spoštovali, Dekani se tu pa tara v bogoslovskih knjigah imenujejo oči in ušesa škofova. Dekanska služba ni torej samo čast, marveč ž njo je združena ime¬ nitna dolžnost, nadzorovati v vsakem obziru pastirje in ovce dotičnega okraja. Večkrat se prigodi med verniki in njih dušnimi pastirji, da treba od višje strani to ali ono zadevo vravnati. Prav velikrat do- tične prepirne zadeve naj lože in naj hitrejše vravna gospod dekan, kteremu so zadeve do dobrega znane. Modra beseda dekanova, o pravem času izgovorjena, več izda, kot višji ukazi prepozno poslani. Tudi kot dekan se je gospod Skubic verlo obnašal. Pridobil si je bil v kratkem času ljubezen, spoštovanje in veljavo pri poddruženih duhovnih sobratih, kterim je bil pravi očetovski prijatelj, in enako pri vernikih celega dekanata, tako v Semiču, kot pozneje v Ribnici. K temu pa niso toliko pripo¬ mogli samo njegovi talenti; gledč teh ga je morda ta ali oni preč. gg. tovarišev celo prekosil. Ljubezen in veljavo si je znal pridobiti s plemenitim ter terdnim značajem, z marljivostjo in nekim posebnim premiš¬ ljenim, razboritim obnašanjeth — z učeno besedo to imenujemo takt — do visokih in nizkih. Dičila ga je tudi neka posebna modrost in previdnost. Tako je torej v popolnem redu vodil lastno faro in vplival blagodejno na duhovne in vernike celega .okraja. Vendar ne samo kot župnik in dekan, odli¬ koval seje rajni g. Skubic v Semiču tudi kot šolski nadzornik. Za, šolo se je iskreno zanimal prav do zadnjega. Če si je pelo v visoki starosti kot 76letni 14 starček nakladal vsaj toliko poduka v kerščanskem nauku v šoli, kot sta ga imela krepka duhovna po¬ močnika; če je bil v Ribnici dolgo versto let pred¬ stojnik krajnemu šolskemu svetu; Če se je od tam pravdo zadnjega marljivo vdeleževal sej okrajnega šolskega sveta v tri ure oddaljenem Kočevju: si lahko mislimo, kako vnet in delaven je moral biti za vzgojo mladine še v mlajših, čverstejših letih, ko mu je bilo odkazano tudi široko polje okrajnega šol¬ skega nadzornika. Kot tak je marljivo obiskaval šole v okraju, ter si na vso moč prizadeval, z dobrimi sveti povzdigniti šolstvo. Povabil je gg. učitelje tudi večkrat h konferencijam ali k posvetovanjem k sebi na dom, vodil njih razprave ter jih slednjič prijateljsko pogostil. Vedno se je kazal tudi prijatelja lepemu petju v cerkvi in v pošteni družbi. Pel je rad kot dijak; zapel je ktero tudi še v starih letih. Nikdar ni dopustil svojim organistom, da bi bili gojili v cerkvi nespodobno, posvetno petje. In ko se je jela cerkvena glasba zboljševati v smislu cerkvenih do¬ ločil, tedaj je bil g. Skubic med onimi možmi, ki so goreli za lepo cerkveno petje, ki pa so dobro vedeli, da se tako vzvišena misel ne da mahoma vresničiti, da treba namreč v ta namen mnogo časa in truda. Pri tem so ga radovoljno podpirali tudi organisti. Tako je bilo v Semiču, tako tudi pozneje v Ribnici. Tukaj je vodil za časa Skubčevega pastirovanja cer¬ kveno glasbo mnogozaslužni gosp. Jožef Raktelj, nadučitelj v Ribnici od 1. 1848—1891. Pod njim je bilo glede cerkvenega petja nekako prehodno stanje. Vedno bolj in bolj se je bližalo cecilijanskemu idealu. 15 Ko pa si je g. nadučitelj Raktelj 1. 1890 vsled ne¬ srečnega padca pohabil roko, da ni mogel več orgljati, tedaj rajni Skubic ni pomišljal prav nič več. Nastavil je organista g. J. Carlija, čigar ime je v cecilijanskih krogih dobro znano. S pomočjo g Raktelja in bivšega gosp. kapelana M. Mraka pomnožil je g. Carli naj pervo cerkveni pevski zbor, tako da je štel nad 20 gerl. Začele so se pevske vaje in v kratkem času je ribniški cerkveni zbor toliko napredoval, da se lahko kosa glede pravilnega liturgičnega petja z boljšimi kori po deželi. Pri sklepu štirideseturne pobožnosti o lanskem „Pustu“, ktero je še vodil g dekan Skubic s toliko gorečnostjo, se je pervič izveršilo vse po cerkvenih predpisih. Vzajemnost in složnost pevskega zbora nas navdaja s terdnim upanjem, da bode cer¬ kveno petje polagoma vedno napredovalo. Župnik in dekan ribniški. S poslednjim odstavkom smo prehiteli časovni red v opisovanju življenja in delovanja rajnega go¬ spoda dekana Skubica. Povedati moramo namreč, kdaj in kako se je bil preselil v Ribnico. Na sv. Neže dan 1. 18G8 je bil zatisnil oči slavni ribniški dekan Ignacij Holzapfel, ki je deloval goreče skoro dvajset lot v Ribnici. Zapustil je vse svoje premoženje, krog 70.000 gld., za gluhoneme ubožce. Napraviti se mora po zadnji volji pokojnikovi poseben zavod za gluhoneme cele dežele. Dotično Holzapfelnovo premoženje je sedaj še v oskerbovanju c. kr. deželne vlade in je znašalo ob koncu 1. 1891 že 268.839 gld. 20 kr. Deželni zbor sedaj resno misli, 16 da vstanovi s Holzapfelnovim zakladom deželni zavod za gluhoneme. Temu slavnemu možu torej je postal gospod Skubic naslednik in sodimo, da po božji previdnosti. Odločen je že bil namreč po knezoškofu Jerneju Vid¬ marju za novega ribniškega dekana č. g. Alojzij Košir, takrat župnik v Teržiču. Ker je bila pa ravno v tistem času izpraznjena fara Št. Rupertska, za ktero je g. Košir tudi prosil, podelil mu jo je prečast. novo¬ meški kapitelj, ker ni vedel, da je g. Košir že odločen za Ribnico, m tako je dobil g. Skubic 12. avg. 1. 1868 dekret za župnika in dekana v Ribnici. G. Košir se je preselil v večnost za svojim nekdanjim tekmecem Skubicem komaj dobre štiri mesece pozneje, namreč 26. avgusta 1891. Došel je novi gospod dekan v Ribnico 16. ok¬ tobra 1868. Sprejem je bil jako priserčen in veličasten. Prišedši skoz Terg s spremstvom šel je naravnost v malo leseno kapelico, v kteri se je med zidanjem farne cerkve obhajala ob delavnikih služba- božja in se delili sv. zakramenti. Izrekel je pri tisti priliki serčno željo, da bi on in vsi farmani zadovoljni skupaj živeli, vedno v miru in lepi ljubezni. Ta želja se je njemu in župljanom popolnoma spolnila. Tri tedne potem, t. j. Zahvaljno nedeljo, 8. no¬ vembra, se je obhajala v Ribnici trojna veličastna slavnost. V pervo zahvala za zemeljske pridelke in ob enem za srečno dozidanje nove cerkve, ktero je bil začel Skubčev prednik, g. Holzapfel. V drugo pa se je obhajalo b lago sl o v lj e n j e nove farne cerkve sv. Štefana, papeža in mučenca, ki je bila gledč zidov doveršena. Obhajalo pa se je takrat tudi slo- 17 vesno vmeščenje (instalacija) novega župnika in dekana. Vse je bilo ginjeno, ko je tedanji ljubljanski stolni dekan, poznejši knezoškof dr. Janez Zl. P o- gačar zbranim ovčicam predstavil novega dušnega pastirja, ki jim bo zanaprej lomil kruh življenja in jih napajal z dušno pijačo, ki teče iz sedmerih virov sv. zakramentov. Zvesto je poslušala množica, ko je navdušeni govornik priporočal novemu duhovnemu pastirju z drago ceno odkupljene ovčice, ljubo mla¬ dost, možč in ženč, gospodarje in gospodinje. Serčno veselje se je razodevalo po cerkvenem opravilu še v duhovski hiši, kjer se je slavil ob enem tudi god ravno vpeljanega gospoda dekana Martina. Stolni dekan dr. Pogačar je pokazal s tem, da je prišel v Ribnico vmestit novega gosp. župnika in dekana, pred svetom, kako visoko spoštuje g. Sku¬ bica. Spoznaval ga je natančnejše, ko je zahajal na počitnice v Suhor k rajnemu župniku Škofiču, s kterim sta večkrat obiskala tudi dekana Skubica v bližnjem Semiču. V Ribnici je čakalo novega gospoda dekana ve¬ liko težavnega pa imenitnega dela. Pred vsem je moral misliti, kako ohraniti dušno pastirstvo velike fare, ki šteje 6000 duš, v onem lepem redu, ki ga je bil vstanovil rajni Holzapfel. Naj bo povedano Ribničanom v čast, ob enem pa tudi v spodbudo, da radi obiskujejo — kadar so doma — službo božjo in da pogosto pristopajo k sv. zakramentom. Ne preti¬ ravam, če terdim, daje v naši škofiji razun Ljubljane malo fara, kjer bi morali gg. duhovni dalj časa pre¬ sedeti v spovednici, kakor v Ribnici. In prav je tako! Pogosta spoved odpravlja grešn« razvade ter zabra- 2 18 njuje mlačnost in nebrižnost v verskih reččh In prav Ribničani se morajo varovati verske mlačnosti, ker so prisiljeni — vsaj mnogi med njimi — vsako leto po svetu s trebuhom za kruhom. Sodim, da je ravno pogosto prejemanje sv. zakramentov in redno obisko¬ vanje domače službe božje obvarovalo Ribničane one brezbrižnosti za vero in cerkev, ktera se večkrat opa¬ zuje pri sosednjih Kočevarjih, ki žive v podobnih razmerah. Svet navadno sodi delovanje duhovnikovo le po vnanjem: po tem, kar je kteri zidal, kar je pisal, koliko društev je vstanovil, kako je podpiral narodne težnje, koliko je svojim faranom pomagal v gmotnem obziru, itd. Vse to je potrebno in lepo, za vse to se tudi zanima vsak goreči duhoven. Ali veliko bol imenitno, najpervo potrebno je zidanje duhovne cerkve božje, širjenje kraljestva božjega v sercih vernikov. In skušnja poterjuje, da so bili pri nas za svoj poklic naj bolj goreči duhovni tudi najboljši rodoljubi, ki so tudi v gmotnem obziru veliko storili za svoje župljane, pač da, za ves slovenski narod. O tem se bomo prepričali tudi iz opisa delovanja Skubčevega v Ribnici. Rajni Skubic bil je pred vsem dušni pastir. Vsled premnogih vnanjih del, ktere je izveršil, bi smel sicer človek misliti, da se ni mogel veliko brigati za dušno pastirstvo. Ah zelo bi se motil. Sv. maša, pri¬ diga, spovednica in druga duhovska opravila so mu bila vsikdar perva in najimenitnejša dolžnost. Ne le, da je v težavnih okoliščinah ohranil v fari gorečnost Holzapfelnove dobe, marveč jo je s pomočjo dobrih duhovnih pomočnikov še zdatno pomnožil. Spove- 19 kancev je bilo vedno več, tako da so jih v zadnjih letih trije gg. duhovni — zlasti o gotovih časih — težko zmagovali. Da bi poživil in ohranil katoliško življenje v fari, je obhajal s svojimi farani od 2. — 14. jun. 1. 1889 Misijon in leta 1887 ponovljenje misijona. Vodili so obojno pobožnost čast. gosp. Lazaristi iz Ljubljane in Celja. Ljudstvo je z veliko vnemo hitelo v prostorno cerkev, poslušat govore, in k spovednicam. Bile so v novi cerkvi že nove maše, bilo je birmanje, a h nikdar prej ni bila tako napolnovana, kakor o misijonu dve nedelji in o sklepu misijona. Spominjam s e, s kakšnim veseljem so mi pripovedovali rojaki, ko sem bil v jeseni 1. 1883 na počitnicah v Ribnici, 0 „dnevih zveličanja," kakoršne so bili doživeli nekaj Prej. Tudi taki, ki poprej niso veliko marali za cerkev, so se bili vdeležili milosti sv. misijona, in se niso mogli dosti pohvaliti, kako jim je vstregla pobožnost. Širil je rajni Skubic v fari razne bratov¬ ščine. Pred vsem moramo imenovati bratovščino s v. Ur š u 1 e in III. red sv. Frančiška. Perva šteje sedaj krog 1200 udov, drugi krog 300 udov. Od obeh bodemo pozneje še nekaj veselega pripomnili. Prav zelo je po ribniški fari razširjena tudi bratovščina sv. Rešnjega Telesa. Pokojnik je bil Sam goreč častilec presv. Zakramenta. Vsak dan, ako So mu opravila le količkaj dopuščala, je redno ob- iskaval proti večeru Najsvetejše, kjer je dolgo ostajal Natopljen v pobožni molitvi. Zato je sam prav skerbno v odil to prekoristno duhovno družbo in je neumorno vabil farane k pristopu. Sedaj šteje bratovščina sv. R. T. v Ribnici nad 300 udov, kteri opravljajo mo- 20 litvene ure navadno ob nedeljah in praznikih. Oh teh je v cerkvi videti vedno mnogo častilcev i* 1 častilk sv. R. Telesa. O ponovljenju sv. misijona 1. 1887 se je vsta novila družba treznosti. Zapisalo se je v po četku prav veliko udov, sedaj pa se je družba že nekoliko pozabila, kljub temu, da se redno vsako leto slovesno obhajata družbina praznika in se redno oznanjujejo podeljeni odpustki. Res je sicer, da med Ribničani žganjska kuga ne razsaja preveč in da je treznost sploh prištevati med njih lepe lastnosti, vendar bi bilo želeti v varstvo pred kugo, da se pe r ' votna gorečnost zopet poživi! Zelo razširjena je tudi bratovščina Na§ e ljube Gospe. Vodi jo navadno eden iz med gg- duhovnih pomočnikov ne le za ribniško, ampak tudi za sodraško, dolenjevaško in Sv. Gregorsko župnijo- Zadnji dve leti se je zapisalo nad 1000 novih udov. Zlasti možakom je ta bratovščina priljubljena. Dejanje sv. Detinstva se je v zadnjih dveh letih razširilo med mladino, ki je v tem kratkem času darovala nad 80 gld., ali kar je še več, prav pridno molila za paganske otroke. Lepa cvetka Skubčeve gorečnosti je tudi štiri' deseturna pobožnost pustne dni, začeta 1 . 1800 , ktera rodi' prelepega sadu. Goreč duhoven, kterega Ribničani dobro poznajo, pisal mi je lansko leto, da si je gospod dekan Skubic s to pobožnostjo spletel nov krasen venec, ki mu ovija glavo v nebesih. Naj perva gorečnost vzbujena po rajnemu Skubicu, ne poneha; nasprotno naj plamti bolj in bolj ljubezni do Jezusa v zakramentu sv. Rešnjega Telesa! O da bi 21 s e našel dobrotnik, ki bi to pobožnost za vse pri¬ hodnje čase tudi gmotno zagotovil! Služba božja se je veršila pod rajnim Sku¬ bicem vsikdar jako veličastno. V vseh večjih praznikih Je imel sam slovesno sv. mašo ob azistenciji gg. du¬ hovnih pomočnikov in o počitnicah tudi domačih gg. bogoslovcev, kterih je bilo v tem času lepo število. Navadne nedelje pa je imel skoro prav do zadnjega °b 10. uri peto sv. mašo s pridigo. Pridige njegove So bile bolj priproste, jasno-prepričevalne in nikdar Predolge. Daši je imel po dva gg. kapelana, je vendar, he tudi v visoki starosti, rad hodil ali se vozil k bolnikom če so le izrekli željo po njem. Tako so bili zadnjega skoraj vsi bolniki v Tergu v njegovi skerbi. Prav pogosto jih je obiskaval in jim delil dušne in telesne podpore. Ribniška farna cerkev. Goreče in neumorno je zidal župnik Skubic ne- v idno cerkev božjo v sercih svojih vernikov. Pripala P& mu je bila tudi težka naloga, dogotoviti, vrediti 111 ozaljšati od rajnega Holzapfelna začeto zidavo ftove farne cerkve. Za prostrano ribniško župnijo je bila postala s tara cerkev že davno pretesna. Leta 1775 po požaru 2e lo poškodovana, je bila takrat le za silo poprav¬ ljana, menda s tem namenom, da se postavi nova- berž ko nastopijo boljši časi. A dolgo je morala vstre- 2 ati vsem potrebam, kajti še le 1 . 1868 se je umaknila hovi. Leta 1865 in 1866 so poderli staro cerkev. Sv. z akramenti so se hranili začasno v nalašč postavljeni kapelici iz lesa, na onem prostoru med novo cerkvijo 22 in farovžem, kjer je sedaj farovški vert za zelenjavo. Tudi zvonovi so bili tam postavljeni na posebnem tramovju. Služba božja pa se je veršila ob nedeljah in praznikih v podružnici v Hrovači za spodnji, in p^ 1 sv. Križu za zgornji del fare. V ponedeljek po triindvajseti nedelji po Bin- koštih, to je 29. oktobra 1. 1866, je blagoslovil tedanji stolni prošt ljubljanski in generalni vikar, mil gosp- Anton Kos, z veliko slovesnostjo vogeljni kamen novi cerkvi. Ta za Ribnico preimenitni dogodek se je opisal v posebni listini, ki se je vzidala v vogeljm kamen in se glasi takole: „29. oktobra 1866. Za Pija IX., rimskega papeža, Franca Jožefa I, avstrijskega cesarja, Jerneja Vidmarja, ljubljanskega knezoškofa, Ignacija Iiolzapfelna, dekana in župnik cl ribniškega in njegovih dveh kapelanov Riharda Franka in Matija Smoleja so tej cerkvi, ktero zidajo ribniški farani sv. Štefanu papežu in mučencu na čast, n a svoje stroške, s pomočjo cesarjevo kot patrona, na mestu prejšnje prestare in veliko pretesne, vpričo v§eh letos novo izvoljenih županov ribniške fare in silne množice druzih faranov in sosedov slovesno blagoslovili in vložili ta temeljni kamen Anton Kos, ljubljanske stolne cerkve prošt in vesoljni škofov vikar. V spomin tega imenitnega dneva smo v ta kamen vložili zapečateno pušico ter vanjo dejali: 1. To pismo, pisano na kožo. 2. Štiri kamenčke (in sicer: enega z Oljske gore, enega z gore Tabor, enega z verta Getsemani in eneg a iz „Ecce Homo" oboka, nedavno izkopanega, na ktere® 23 J 6 Kristus stal), ktere je seboj prinesel Luka. Jeran, kapelan v Ternovem, ljubljanskem predmestju, ki J® bil letos romal v sveto deželo. 3. „Zgodnje Danice 11 katoliško cerkvenega lista hajnovejšo številko od 20. okt. 18G0. 4. Gospodarskih, obertnijskih in narodnih „Novic“ ^ajnovejšo številko od 24. okt. 18GG. 5. Zemeljevid in popis ribniške doline od 1864. 1. (Pisatelj Anton L6sar.) V Ribnici na zidališču nove cerkve, v ponedeljek Po 23. nedelji po Binkoštih, 29. oktobra 1866. leta. 11 Skerbeti je moral torej novi gospod dekan za Reditev in okrasbo nove farne cerkve. Pri tem ve¬ likanskem delu sta mu bila vsikdar z neomejeno v danostjo, s polnim sercem in z razprostertimi ro¬ kami na pomoč terdno verna in velikodušna ključarja forne cerkve Janez Podboj (po domače Cene) in Janez Kljun (Bukovčan), kterih imeni hranijo Rib¬ ničani kot Skubčevo v hvaležnem spominu. Oba sta namreč že pred Skubicem umerla in dedščino v farnem ključarstvu sta prevzela njuna sinova gg. Andrej Podboj in Jožef Kljun. Misliti je bilo naj pervo na nov veliki altar. Pes so naročili lep slogu primeren kamenit altar Pd Ign. Tomanu v Ljubljani. Kipe svetnikov iz niavca je napravil sloveči France Zajec. Altar je S P*1 blizu 7000 gld. Začeli so ga staviti 28. avg. '• 1871. Dva meseca potem je bil blagoslovljen. Oltarno sliko sv. Štefana, papeža in mučenca, je na¬ tikal po posredovanju g. Antona Lesarja (f 31. avg. 1873) g, Franc Globočnik, c kr. profesor na višji realki v Ljubljani, umeri 24. febr. leta 1891. 24 Prihodnje leto se je omislil nov križev pot- Slikal ga je po Fuhrichu g. Matija Koželj v Kani' niku. Slike so stale 600 gld. Okvire je izdelal gosp- Matija Ozbič v Kamniku. Stali so 700 gld. Binkoštni ponedeljek, 10. iun. 1 1871. je križev pot po običajnem sporedu blagoslovil preč. g. P. Tadej Gregorič, iz reda sv. Frančiška, rodom Sodražan. Dnč 25. maja 1873 sta bila nova stranska altarja blagoslovljena, Izgotovil ja je gosp. Matelič, delo¬ vodja pri vdovi rajnega kamnoseka Ign. Tomana v Ljubljani Kipe sv. Jožefa, sv. Antona puščavnika, sv. Neže in sv. Uršule je izveršil iz mavca podobar g- Zajec v Ljubljani. Sliki Matere božje rožnovenške ' n sv. Janeza Evang. je slikal gosp. Wolf v Ljubljani- Veščaki terdijo, da je slika sv. Janeza Ev. eno naj boljših del Wolfovih. Oba altarja sta stala krog 5000 gld- Slavnostni govornik o tej priliki je bil gosp. Štefan Jaklič, sedaj župnik Št. Viški, tedaj župnik dolenjski (Dolenja Vas.) Precej po blagoslovljenju med vel. mašo> ki jo je služil rajni Skubic, je pervi maševal p rl altarju sv. Janeza Evangelista č. g. Ivan Ev. Tomažič, tedanji ribniški kapelan (1872—1874), sedaj mestni župnik v Škofji Loki, V soboto 12. julija 1873 ob 1. uri popoldne se je pripeljal rajni knezoškof Jernej v Ribnico, ki je pri¬ hodnji dan posvetil farno cerkev in veliki altar. Pripeljal je seboj za veliki altar svetinje ss. Kasta, Se¬ kunda in Fortuna ta, ki so se na predvečer po¬ svečevanja prenesle slovesno v šotor poleg žagrada, kjer so se opravile cerkvene molitve: jutranjice in hvalnice. Drugo jutro, v dan posvečevanja farne cerkve, so bile od 3. ure dalje sv. maše v šotoru pri 25 Svetinjah. Ob poli 8ih se je začelo posvečevanje cerkve •H altarja, ki je trajalo do poli ene. Liturgično petje Pri konsekraciji ali posvečevanju je oskerbel g. Blaž Lenček, umeri kot župnik v Starem Tergu pri Ložu 15. jan. 1. 1890. Pridigoval je pred cerkvijo rajni dekan Skubic. Svetinje sta nosila v sprevodu ribniška ro¬ jaka gg. Primož Peterlin in Anton Lovšin. Ribnica je bila ob tej priliki vsa v zastavah. Mnogo lepih slavolokov je krasilo Terg, zlasti pa Prostor krog cerkve. Naj veličastnejši slavolok je bil Postavljen med cerkvijo in sosednjo (sedaj Rusovo) hišo. Zvečer je bila splošna razsvitljava po vsem Tergu. V ponedeljek, dne 14. jul. 1873, je bila birma. Birmancev je bilo 908. Vreme je bilo tiste slavnostne dni skoz in skoz krasno, red izversten, navdušenje veliko. Knezoškof Jernej je bil navdušenosti Ribničanov močno vesel, kar je pokazal na razne načine. Leta 1874 je dobila cerkev nove orgije. Naredil j>h jo mojster g. France Goršič v Ljubljani, Delo le za tisto dobo krasno in še sedaj prav dobro ohra¬ njeno. Maloktera fara na Kranjskem se more pona¬ šati s tako mogočnimi orgijami. Imajo 24 pevajočih s Premenov in 4 sklepnike. Stale so do 5050 gld. Leta 1870 je prejel rajni g. Skubic za farno Q erkev od neznanega dobrotnika podobo Žalostne Matere božje, naslikano od umetnika g. Fr an¬ ket a. Le škoda, da ni bilo cerkveno predstojništvo Poprej poprašano, kakšna bodi podobi velikost, da hi se bila mogla primernejše v cerkvi postaviti. 4 20 Leta 1878 je bil za Veliko noč postavljen nov božji grob. Izveršil ga je Janez Gosar iz Dupelj; dekoracijo ali ozaljšavo je slikal g. A. Jebačin, deko¬ racij ski slikar v Ljubljani. Obojno delo je stalo 900 gld- Istega leta so se postavile na korih bronsirane mreže iz vlitega železa. Delo je oskerbela nekdanja knez-Auerspergova livarna na Dvoru pri Žužemberk-u za GOO gid. Pri tej priliki opomnim, da ima ribniška cerkev razun kora za orgije in pevce tudi še nad stranskima ladijama posebna, odperta kora, ki segata prav do povprečne ladije. Podobna sta galeriji, in zato po mnenju cerkvenih umetnikov kazita ne le s cerkve¬ nega, ampak tudi z umetniškega stališča drugače v lepi renesansi zidano cerkev. Če sem prav zvedel, se je takima koroma dolgo upiral tedanji dekan gosp’ Ignacij Holzapfel; a naposled se je moral udati mo¬ gočnemu vplivu načert izdelujočih krogov. Tudi gosp’ Skubicu stranska kora nista ugajala. Da jima je od¬ vzel kolikor mogoče posvetni značaj galerij, ja je z zadnjim korom enako omrežil, kakor sem že omenit Stranska kora sta navadno zaperta, ker je cerkev dovolj prostorna; le do desnega imajo ključe nekteri teržanje in gospoda. Samo pri posebnih priložnostih, kakor o misijonu, o birmi, o novi maši itd., ko se shaja preobilo ljudstva, se tudi levi kor odpre, da se izogne gnječi. Leta 1880 je dal g. dekan poslikati prez¬ biterij. Delo je na presno izveršil sloveči slikar Janez Wolf (r. 1825-j-1885). Na okroglem oboku vidiš presveto Trojico; pred njo pa ob vsaki strani prelepo skupino angeljev, ki obdajajo trojedinega Boga. Na stranskih stenah prezbiterija so slike štirih evangelistov te £ 27 Podobe Mozesa in sv. Janeza Kerstnika v naravni v elikosti, slikane na zlati podlagi. Niže pa so v °kroglih medaljonih dopersne slike cerkvenih očetov: s v. Ambroža, sv. Avguština, sv. Hijeronima in sv. Gre¬ gorija. Slike so mojsterski izdelane; le zvezdnato nebo križnem oboku je nekoliko preživo. Za olepševalno delo je imel Wolf seboj g. Antona Jebačina. Wolf Je dobil za svoj trud 1100 gld; vse delo je stalo 2 300 gld, Ob enem je bila takrat tudi ladija pri¬ merno pobeljena, oziroma prebarvana. 23. nedeljo po Linkoštih imenovanega leta je gosp. dekan slike bla¬ goslovil, gosp. deržavni poslanec Karol Klun pa je ^zložil v primerni pridigi njih pomen. Naj na tem mestu pristavim, da je slika Matere božje brez madeža spočete, ki kinča v adventu ve- *’ki altar, tudi Wolfovo delo. V spomin na ,,misijon," kteri se je obhajal, kakor smo že povedali, 1. 1883, dal je gosp. Skubic k 1884 napraviti veliki zvon, »misijonski zvon" •toenovan. Do tedaj so imeli namreč v Ribnici samo tri Zvonove, merliškega seveda izvzemši. Preprosto dote¬ danje zvonilo nikakor ni bilo več primerno veličastni c ®rkvi z dvema zvonikoma. Novi" zvon z glasom A vlil zvonar Albert Samassa v Ljubljani. Tehta “3 starih stotov in 71 funtov, ter je veljal 4792 gld. ke škoda, da je njegov glas skoraj Ais in premalo močan: človeku se dozdeva, da bolj brenči, kot buči. Zvonilo je sedaj septimni akord od A-dura (A. Cis. E. G.). V tem času je bila kupljena tudi svetilni ca P r ed sv. R. Telesom od pasarja g. Leopolda Tratnika v Ljubljani za 275 gld. in težki vliti svečniki iz li- Var ne g. Alberta Samassa. 28 Zadnje večje delo cerkvi je dal rajni gospod dekan izveršiti 1. 1830: slikanje povprečne ladij 0 ’ Kakor pridna čebelica je zbiral več let na tihem za tako delo potrebno svoto, tako da so se farani, ko je bilo delo doveršeno, kar čudili, kje je dobil zopet toliko denarja. Glavna podpora mu je bila gotovo bratov¬ ščina sv. Uršule, ki šteje v ribniški fari nad 100 možkih in ženskih vencev, torej skupno krog 1200 udov. Delo je srečno izveršil slikar g. Matija Koželj iz Kamnika. Po nasvetu gosp. dekana je g. umetnik naslika' štiri podobe in sicer dve nad stranskima altarjema, dve pa nad spovednicama v povprečni ladiji. Bratovščini, kteri ste v fari naj bolj razširjeni, sta dali misel za podobi nad stranskima altarjema spovednici pa podobama nad njima. Razun že poprej navedene bratovščine sv. IR' šule ima III. red sv. Frančiška v ribniški fari precej udov, ne le med ženskim, ampak tudi med tnožki® spolom. Daši do sedaj v fari ni še vstanovljena po¬ družnica III. reda, vendar sodim, da je v fari že nad 300 tretjerednikov, kteri so večinoma vpisani pri Sv- Gregoriju. Obema bratovščinama, oziroma redu, je hotel torej pokojnik v farni cerkvi postaviti trajen spomin, kteri naj bi ude vnemal h gorečnosti in stanovitnosti. Oglejmo si sedaj slike same! Na desni strani cerkve (poštevajoč mašnika, kadar je proti ljudstvu obernjen) nad altarjem sv. Dominika je velikanska slika sv. Uršule v nebeški slavi. Sv. Uršula se vzdiguje na oblakih, v levi ima zmagoslavno bandero in pušico, znamenje mučeništva; 29 z desno kaže na vzgor. kamor so obernjene tudi njene °či. Nad njo sta dva angelja, ki nosita palmovo ve¬ jico in lilijo za zmagovalko. Okoli sv. Uršule je v dveh skupinah enajst družic, ki se veselo ozirajo v svit- lobo, v žarkih se nad njenimi glavami razlivajočo- Spodaj na oblakih je bel golob, v znamenje, da se je po njegovi prikazni našel prej neznani grob sv. Uršule. Podobe so v naravni velikosti. Vsa slika je had 5 m visoka in čez 3 m široka. Na desni stranski steni pod velikim oknom je °kolu 2'5 m visoka in 2 m široka slika, predstavljajoča Jezusa v Simonovi hiši. (Prim. Luk. 7, 36 — 50.) Jezus s ®di pri mizi, obloženi z raznimi jedili. Marija Mag¬ dalena kleči vsa skesana pred njim. Jezus je obernjen Proti nji in razprostira svoji roki nad njo. Simon in drugi, ki so ž njim pri mizi, kažejo v obrazih, česar jim Spolno serce, češ: Kdo je ta, ki grehe odpušča? V °zadju je zagrinjalo in pogled na pokrajino. Na levi strani v križni ali povprečni ladiji nad oltarjem sv. Janeza Evangelista je v isti velikosti kot slika sv. Uršule in tovarišic slika sv. Frančiška Serafinskega v nebeški slavi. Sv. Frančišek kleči na °blakih z razprostertimi rokami "ter gleda navzgor, sv. Duha v podobi goloba, obdanega z nebeško Sv itlobo. Ob straneh sta dva angelja, kterih eden ^usi napis: „Regula III. ordinis,“ kakor bi hotel reči: »Glej Frančišek, to pravilo je izveličalo tebe in toliko 2v estih nasledovalcev;“ drugi pa ima v roki lilijo in druge cvetlice, znamenja čednosti, za ktere si mo- ta jo prizadevati izlasti tretjeredniki. Sv. Frančiška ob¬ dajajo pervaki tretjega reda: Sv. Dudo vik, kralj fr; a Hcoski, sv. Anton padovanski, sv. Bonaven- 30 tura, papež Honorij 111(1216 — 1227), sv. Kazimir in svetnice: Elizabeta, Klara, Hijacinta, Marjeta kortonska in Frančiška Rimljanka. Mariji Magdaleni nasproti je slika zgubljenega sina, ki stergan in meršav kleči pred očetom. Obraz si zakriva z levico, oče pa hiti ga objeti. Zadej je videti nevoščljivi starejši sin in hlapec, ki nese po očetovem ukazu naj boljše oblačilo. Zgorej so trije angelji, noseč znamenja vere, upanja in ljubezni in veseleč se nad grešnikom, ki se je spokoril. (Prim. Luk. 15, 11 — 32.) Večji sliki sv. Uršule in sv. Frančiška sta izum¬ ljeni od g. Koželja, manjši sta posneti po Schnorru. Drugi veliki prostori v povprečni ladiji nosijo plastična rebra z okraski, med njimi pa sinje nebo. Štirje obokani pasovi okoli velikih okenj so tudi olep¬ šani s slikanimi okraski. V vsaki kapeli so tudi štiri lezene po 8 m visoke, po kterih se vijo primerni okraski. Druge pritlične stene so marmorirane. Pri teh delih se je moral slikar seveda ozirati na starejše Wolfovo delo v prezbiteriju. Priznati pa mo¬ ramo, da jih je izveršil ne le v zadovoljnost faranov, ampak tudi mož v cerkveni umetnosti izvedenih. Čuditi se moramo, ko beremo o mnogih opisanih delih, kako je mogla vse to vrediti ena oseba. Še bolj pa se moramo čuditi, ko beremo te velikanske svote, kje so se dobile, kje zložile? Že pred, ko je prišel novi dekan v Ribnico, je imela fara velikanske stroške za cerkev. Prihranili so bili pri cerkvenih dohodkih polagoma 10.000 gld.; presvitli cesar kot patron j e dal 8.000 gld.; farani brez gradiva in staviva (kamem apno, pesek, les) in brez tlake samo v denarju 31 ^9.000 gld. Vsa cerkev brez notranje oprave je stala 67.000 gld. Toliko so bili torej Ribničani zložili za oorkev že pred prihodom g. dekana Skubica in vse s e je bilo že tudi porabilo. Koliko je moral torej rajni s kerbeti, da je zbral one velikanske svote, ktere smo Prej našteli in ki znašajo krog 30.000 gld! In opom¬ niti moram, da za vsa dela, ktera je izveršil g. Skubic, ni bilo tudi enega prisilnega sklada ali konkuren¬ ce, kajti vse se je nabralo z milimi darovi. Kje je Pač dobil rajni g. Skubic toliko denarja? Če bi rajni še živel, menim da bi odgovoril, da i 6 Bog sam blagoslavljal njegov trud in njegovo vnemo lepoto hiše božje. Priznano je, da se je bil v tej dobi razlil poseben blagoslov božji nad ribniško faro. Kupčija z leseno robo je šla Ribničanom bolj po sreči kakor kdaj poprej. Verhu tega pa se jim je odperl takrat še nov vir dohodkov: kupčija z lesom v Terst 'n na Laško. Težki vozovi žaganic in tramov verstili s ° se ona leta od Kočevja in Gotenice čez Ribnico in Sodrašico proti Blokam in Rakeku. Marsikak stotak J e dobil takrat Ribničan iz gojzda; zakaj bi ne dal Petaka za cerkev. Cerkvena darovanja, „ofri,' ! so bili v tej dobi vedno obilni. Vedel je rajni pridobiti si dobrotnikov za cerkev doma. Tako n pr. je volil v °Poroki bivši učitelj Čelešnik 1000 gld. za orgije, Marija Kovšin precejšno svoto za slikanje cerkve itd. Od Csa do časa pa je poterkal tudi na tujem. In res Se je dobilo od cesarja Ferdinanda, imenovanega dobrotljivega, strica sedanjemu cesarju, 500 gld., od Ce sarice Karoline Avguste po posredovanju kne- ^oškofa Jerneja 200 gld., in od knezoškofa Jerneja l °00 gld. za veliki altar itd. 32 Vse navedene svote je rajni skerbno zapisa val v farno kroniko, spominjsko knjigo, v ktero j e kratko sicer, vendar za poznejše čase dovolj obširno zapisaval vse imenitnejše dogodke v fari. Koliko pa je iz lastnega dal, tega nisem našel zapisanega nikjer; a prepričan sem, da niso bile majhne svote, ktereje že pri življenju daroval za cerkev. Menda ne vč za to nikdo drugi, kakor Bog sam. Ravnal je po besedah sveto-pisemskih, da naj „levica nikar ne ve, kar stori desnica." (Prim. Mat. 6, 3.) Da so znašali nezapisani manjši darovi raznih dobrotnikov precejšnjo svoto, spoznamo od tod, ker je rajni večkrat terdil, da se je za farno cerkev, kakor sedaj stoji, izplačalo do 130.000 gld. gotovega denarja. Ko govorimo o farni cerkvi, ne smemo pozabit 1 malega, enonadstropnega poslopja na južno-zapadn' strani cerkve ob farovškem vertu za zelenjavo in ob Bistrici. To je farna mežnija, ktero je dal dekan g. Skubic zidati 1. 1889. Pred je moral namreč skerbeti Cerkveniku za stanovanje po zasebnih hišah, kar pa je bilo jako neprilično. Tudi mežnija se je postavila s prostovoljnimi darovi brez kakšnega sklada p° konkurenčni obravnavi. Stala je nad 2000 gld. Tudi šolsko poslopje, zidano 1. 1847, je bilo 1. 1870 zarad tesnobe podaljšano proti cerkvi, tako da sta sedaj v njem nastanjeni štirirazredna deška in dvarazredna dekliška šola. Pa zopet je začelo pro¬ stora zmanjkovati ukaželjni mladini. Misli se že na razširjanje sedanjih pretesnih prostorov. Velika dobrota je, da razun s Poljan otroci iz cele fare lahko obi¬ skujejo štirirazrednico. Radodarnost svojih faranov pa je znal dekan Skubic tudi ceniti in jim je bil za-njo iz serca hvaležen ; hvaležen v Bogu in za Boga, ker je mogel z darovi koliko lepega storiti v čast božjo. Zato je rad na Prižnici povedal, koliko so znašali vsakokratni cerkveni durovi, „ofri.“ Na taki način si je postavil celo faro Za preglednika ter nadzorovalca, kako da oskerbuje Ce rkveno premoženje. Prijateljem, bodisi duhovnim a h neduhovnim, je rad pohvalil svoje Ribničane zarad v Ueme v obiskavanju službe božje in zarad njih ra¬ dodarnosti za lepoto hiše božje. Nekoč mu je potožil Prijatelj, da v župniji N. N. ljudje jako slabo cerkev °biskujejo, da njegovi farani ne obiskujejo Šmarnic, da Pečejo za cerkev nič storiti itd. Dekan Skubic pa mu °dgovori: „0, moji Ribničani so pa vsi drugačni. Pri Pas je cerkev zmiraj dobro obiskovana, v nedeljah Pr praznikih dopoldne in popoldne polna. Šmarnice 'P tudi druge izredne pobožnosti obiskujejo v prav °bilnem številu. Za olepšavo cerkve so prevneti in 'P časih celo sami iz lastnega nagiba prosijo, naj se to in to napravi za cerkev, češ, še tega in tega ji Pranjka. Ob enem pa tudi prinašajo darov, in nekteri Precej izdatnih. — Lepše pohvalč’ iz ust lastnega du¬ hovnega pastirja si pač nobena fara ne more želeti. Ribniške podružnice. Vendar ne le za farno cerkev se je trudil po¬ gojni g. Skubic. Skerb njegova je bila enakomerna kakor za vse farane, tako tudi za vse cerkve v fari. hh je podružnice v fari, da se ne bi bila v tem času kolikor toliko povzdignila. Farna cerkev je s svojim 34 krasom mogočno vplivala na farane. Vajeni ob nedeljah in praznikih gledati lepo hišo božjo in v njej častiti svojega Boga, si niso mogli kaj, ter so si olepšali! seveda pod vodstvom svojega župnika, kolikor mogoče, tudi svoje podružnice. Iz tega vidimo, kako mo¬ gočno v umetniškem oziru vpliva lepota cerkva tudi na priprostega človeka in kako resnična je terditev, daje cerkev šola umetnosti za priprosto ljudstvo. Naloga naša je, ob kratkem povedati, — kolikor seveda moremo, — kako in s kolikimi stroški so se prenovile ribniške podružnice po skerbi nepozablji¬ vega rajnega gospoda dekana. 1. Podružnica sv. Ane na visokem verhu Malo Gore se je po rajnega trudu popolnoma prenovila. Prizidali so cerkvi prostorno zakristijo; omislili nov veliki alt ar, ki ga je izdelal kipar Jontes iz Vel. Lašč za 400 gld. Položili so v cerkvi nov tlak iz cementa ter naročili lepe in pripravne klopi. Na prazni zid ob stranskih stenah obesili so veliki lepi sliki presv. Serca Jezusovega in Marijinega, naročeni v Inomostu na Tirolskem. 2. Pri podružnici sv. Frančiška, ki stoji na jako lepem holmu nad Sajevcem, se je, kolikor sem mogel poizvedeti, v »kubčevem času prenovila streha in popravila sta se stranska alta rja. Nakupila se je nova mašna obleka, ktera je bila poprej zelo zanemarjena. 3. V podružnici v Goriči Vasi, posvečeni presv. Imenu Marijinemu, so prenovili in popravili stranska altarja; delo je vodil podobar Ant. Miklič. Sezi¬ dali so dalje nov zvonik; zanj se je izplačalo samo 35 Odarjem 900 gld; vse potrebno gradivo so oskerbeli v aščani. Denarne stroške za to delo, kakor tudi za nove čisto ubrane zvonove (sekstakord od C-dura, E, G, C) sta poravnala skoro vse za božjo čast vneta Cerkvenika brata Janez in Matija Nosan (po domače Soštarjeva), izverstna in srečna čebelarja, ki sta da¬ rovala menda ves dobiček, kar so ga jima nanesle Pridne čebelice, v božjo čast in hvalo. 4. Podružnici v Hrovači, posvečeni presv. Trojici, so prizidali novo svetišče (prezbiterij) ter postavili notri nov veliki alt ar. Izdelal ga je rajni podobar Anton Miklič od sv. Marka za okroglih 750 gld. Iz farne cerkve so se prestavile sem stare orgij e, ko so prejšnje kupili Nemščani za svojo podružnico. A Hrovači so si omislili tudi nove zvonove, ugla¬ šene v trizvoku — Fis, A, Cis (Fis-moll.) Pri tej podružnici je farno pokopališče za v eliki del fare. Ker je bilo postalo pretesno, se je razširilo 1. 1887. Ribniška občina je kupila potrebni Prostor, g. dekan Skubic pa ga je priredil za poko¬ pališče ter ga obzidal z dohodki podružnice presv. rrojice, tako daje tudi razširjeno pokopališče last¬ nina te podružnice. Ker ni*"bil stari pokopališčni križ več dostojen in ker ga je bilo treba vsled raz¬ širjenja pokopališča itak prestaviti, omislil je gosp. dekan 1. 1890 nov, lep križ iz vlitega železa za 40o gld. ter ga postavil na primernem kraju. 5. Podružnica sv. Križa, h kteri sedaj spadajo v asi Jurjeviča, Kot, Breže, Sušje, Slatnik in Žlebič, Se je pod rajnim Skubicem po veliki skerbi zasluženih ključarjev Janeza Lesarja in tovariša Grebenca Vs a prenovila. Najpervo se je prekrila polagoma vsa streha ter vredil pevski kor in orgije. Za tem so bil' prenovljeni vsi trije altarji in prižnica. Naredile so se v cerkvi nove klopi, nova okna in nova večja vrata. Vsi stroški za ta dela so se pokrili z milo' dari. Precej milodarov se je bilo nabralo v tistih letih ko se je zidala nova farna cerkev in se je obhajala dopoldanja služba božja ob nedeljah in praznikih za zgornji del fare v tej podružnici. Ko se je bila cerkev prenovila, je prišel na versto še zvonik, kterega so vzdignili za 2 m ter mu napra¬ vili popolnoma novo streho. Delo pri zvoniku so pla¬ čali občani z enoletno 60 % doklado na davke, ktero so si sami naložili. Ko je bil zvonik gotov, naredili so v žagradu no v tlak in oskerbele so se nove omare za mašno opravo, ktera se je napravila v zadostni množini. Samo v denarju se je potrošilo v Skubčevi dobi za razna dela pri tej podružnici do 6.000 gld. Zato pa se more sedaj tako po velikosti kot vredbi in snagi vsporediti marsikteri farni cerkvi v škofiji. Čast občanom! Posebne pomembe glede soseske sv. Križa j 6 tudi to, da se je pod Skubicem na novo vredila. Prej so namreč spadali Sušjani, Slatničani in Žlebičarji pod sosesko sv. Marka v sodraški fari, a pokopavali so svoje merliče na pokopališču pri sv. Križu. Tako razmerje je bilo ostalo iz onega časa, ko je spadala pod Ribnico še vsa sodraška fara, torej tudi podruž¬ nica sv. Marka. Ko se je pa vstanovila 1. 1753 v Sodrašici samostojna duhovnija, je prišla podružnica sv. Marka pod Sodrašico, a imenovane tri vasi s° ostale pod Ribnico. 37 Iz te nenaravne razmere so izvirali o raznih Prilikah jako neljubi prepiri. Na prošnjo Sušjanov je škofijstvo rešilo 1. 1881 zadevo tako, da spadajo vasi S u š j e , S lat ni k in Žlebič od tedaj dalje pod sosesko sv. Križa. Prelepo delo. spadajoče k tej podružnici ter iz¬ vršeno pod vodstvom dekana g. Skubica, je tudi °bnovljenje sv. križevega pota, oziroma ka¬ pelic križevega pota, sezidanih ob potu, ki vodi iz Krež k sv. Križu. Dotične na pol razrušene kapelice je Marija Zidar iz Brež v zadnji volji naročila popra- v iti svojemu sinu Janezu Zidarju, kteremu je v ta namen zapustila 400 gld. Materino zadnjo voljo je ^nez Zidar zvesto spolnil. Dal je prezidati kapelice te r vanje postaviti slike križevega pota z okviri. Križev pot je bil ob enem z onim v cerkvi sv. Križa 1887 blagoslovljen po č. P. P 1 acidu Fab i j a n i- j u, ’ 2 reda sv. Frančiška, sedaj provincijalu hervaško- ^ranjske pokrajine sv. Križa v Ljubljani. V bližnji prihodnjosti čaka soseščane sv. Križa kovo delo, namreč razširjenje pokopališča. Rajni g. Jekan Skubic je možem večkrat svetoval, kako naj 8e to zgodi; izveršitev se je zavlekla vsled nekega P a sprotovanja. V najnovejšem času se je od neke strani spro¬ ža misel, naj si občini Sušje in Jurjeviča vstanovita Pri sv. Križu lastno ljudsko šolo, da se tako v okom Pride tesnobi šolskega poslopja v Ribnici. Po mojem ^merodajnem mnenju je ta misel nesrečna. Razlogov 2a to terditev pa na tem mestu ne morem razprav¬ ni. Jurjevčani in Sušjanci naj si torej to imenitno ^devo od vseh strani dobro ogledajo. 38 6. Tudi pri podružnici sv. Leonarda v Nercišk 1 Vasi se je v Skubčevi dobi veliko prenaredilo. Kupi' 1 so od Ilrovašcev stare orgije za 100 gld. ter j & postavili v svojo cerkev. L. 1882 so si napravili dva nova zvonova za 400 gld. Mogočni zvonik gori' čevski je spodbudil Nemščane, da so si lansko let 0 sezidali nov zvonik, za kteri je bilo treba štet' samo v denarju 1500 gld. Tudi cerkev sama se J 0 pri tej priložnosti zunaj in znotraj prav lično preno¬ vila. Zadnje delo se je zveršilo sicer še le po srnerti rajnega g. Skubica, vendar je bilo dogovorjeno in n»" čertano še za njegovega življenja. Velike zasluge za to podružnico imata ključarja Jože Češarek in njego v tovariš J. Zobec, ktera častno službo v splošnjo za¬ dovoljnost svojih soseščanov opravljata že nad 30 let' 7. Podružnica sv. Tomaža na Poljanah. Poljanci so v zadnjih letih silno veliko storili v cerkvene na¬ mene, ne sicer toliko v olepšanje sedanje podružne cerkvice sv. Tomaža, ki je v slabem stanju, kot marveč v vstanovljenjelastne fare. Potrebo, vstanovit’ na Poljanah lastno faro, čutili so že davno. V cer¬ kvenih računih podružnice sv. Tomaža iz 1. 1787 s® nahaja namreč opazka, da je od deržavne oblasti od¬ ločeno, vstanoviti pri tej cerkvi lokalno kap el a' nijo, kakoršna se je vstanovila 1. 1788 pri sv. Gre¬ goriju. Če bi se bila spolnila ta namera cesarja Jožefe imeli bi bili torej Poljanci že davno lastno faro. Pra v tako je pa tudi gotovo, da bi je še dolgo, ali cel° nikdar ne dobili, če bi jim ne bil k temu pripomogel njih velikodušni rojak, č. gosp. Jožef Novak, biv gl župnik v Kolovratu, ki je umeri 2G. jun. 1. 1868. Ta je namreč izročil še pri življenju 4.500 gld. brat® 39 Mojemu Matiju Novaku, po domače Martinkovcu iz ^ e k Poljan, da vstanovi s tem denarjem v 20 letih _ a Poljanah samostojno duhovnijo. Fara se do sedaj Sl °er še ni vstanovila, vendar pa se je škofijstvo f 1888, pred ko je onih 20 let preteklo, določno ' 2 reklo, da se vstanovi v svojem času na Poljanah Sa mostojna duliovnija. Med Poljanci se je tu pa tam izražalo menenje, je bil pokojni gospod dekan Skubic nasprotnik ^meravani poljanski fari. Pisatelj teh verst je bral Ve č vradnih spisov rajnega gosp. dekana v tej zadevi 111 na podlagi teh pisem sme terditi, da je ono me- tle hje krivo. Rajni Skubic je vradnijam nasproti sam P°vdarjal potrebo lastne fare na Poljanah, ker imajo Pijanci po dve uri in več do farne cerkve. Nikakor f* a ni prikrival težav ne sebi, ne vradnijam, pa tudi 110 Poljancem, delo izveršiti. Terdil je namreč, da se¬ mnja majhna, nizka in mokrotna podružna cerkvica pripravna za farno cerkev, kar dandanes tudi vsi Pijanci sami priznajo. Ravno vsled Skubčevega bodrega ravnanja v tej zadevi seje storil 1. 1888 od s hani škofijstva odločilen korak, da se bode fara j^tanovila v primernem času irl' da ne bode treba °ijancem nakladati nezmagljivih bremen. Ne morem na tem mestu obširneje opisavati, m vse se je veršilo gledč Poljan v zadnjih 24 letih. 0 kratko povem, da so Poljanci za prihodnjo svojo faro 2ri; komaj več storiti mogli, kakor kar so storili. da a ho mi je pa, da se ne bodo ustrašili tudi novih Sed fi ' Vs čin, ko pride čas zidanja nove farne cerkve. Za aj samo opomnim, da so 1. 1878 in 1879 sezidali 4r °vž za doželjenega „gospoda," 1. 1884 pa novo šolo. 40 Verh tega so pa žel. 1880 zložili svoto 2164 gld. kot prispevek k daru g. župnika Novaka za novo faro. Lansko poletje, ko je bila ribniška fara izpraz¬ njena, je poslala c. kr. deželna vlada na Poljane ko¬ misijo, ktera je natanko določila meje novi fari. Razun vasi poljanske soseske, ktere spadajo sedaj pod Rib¬ nico, bo nova fara obsegala tudi ertneško sosesko s podružnico sv. Jurija, spadajočo sedaj pod Sv. Gregor, vsega skupaj okoli 500 duš. Vsi občani, njim na čelu sedanji lastnik gradu Ertnek in „ Pekla,“ bi. g. Ivan K o s 1 e r in skerbni poljanski župan Jan. A n d o 1 j š e k, so dali pred komisijo besedo, da začno precej zidati novo cerkev, berž ko dobe duhovna. Naj bi se jim le kmalu uresničila opravičena želja! Prijatelj šolske mladine. Iz dosedanjega opisavanja in naštevanja del, ktere je izveršil rajni Skubic, smo se prepričali, da je bil goreč duhovni pastir, duhoven po volji božji, in skerben, zvest pa umetnost ljubeč gospodar hiše božje. Župnikova služba strinja v sebi pa še mnogo drugih dolžnosti Med drugim je vsak župnik po svojem poklicu tudi učitelj mladine. Skubčevo ljubezen do šolske mladine smo že nekoliko omenili. Na tem mestu naj še enkrat pristavimo, da je podučeval kerščanski nauk v šoli, če ne v dveh, gotovo pa vsako leto v enem razredu prav do smerti, dasi je imel po dva duhovna pomoč¬ nika. Vedel je dobro, da se da po kerščanski vzgoj 1 mladine največ storiti za pošteno kerščansko življenje cele fare. 41 Do 1 marca 1. 1869, ko se je vpeljala nova s °lska postava, je bil g. Skubic v ribniški dekaniji °krajni šolski nadzornik. Od tega časa dalje l 0 ostal samo nadzornik glede kerščanskega nauka, ^ač pa je ostal s šolo in šolskimi oblastnijami v tesni Zv ezi kot ud okrajnega šolskega sveta v Kočevju prav odi. 1869 pa do smerti. V okrajnem s °lskem svetu je imel veliko veljavo in marsiktera ?, adeva se je rešila po njegovi modri besedi v občno korist. Ob zlati maši, dne 2. avg 1889, je sam voditelj °krajnega glavarstva kočevskega g. dr. pl. Thomann Poudarjal z izbornimi besedami velike njegove zasluge Pa šolskem polju. Ljubezen Skubčevo do šolske mladine priča tudi Kpa, če tudi ne velika vstanova, ktero je napravil Se pri življenju za revne ribniške šolarje. Založil je Parnreč glavnico 100 gld., s ktere obrestmi naj se kupujejo in razdeljujejo razne šolske potrebščine revnim s °larjem. Vsakokratni ribniški župnik je edini oskerbnik ^ vstanove, za ktero ni dolžan polagati računov ^komur. Bil je velik dobrotnik tudi. ubogim dij akom. Vr0 dnik „Zgodnje Danice" je prejemal večkrat lepe ^ s °te za študentovsko kuhinjo, v kteri plačuje obilno ra 'Ue vsako leto za znatno število dijakov iz Kib- in druzih ondotnih krajev; mnogo mladine namreč u