Poštnina plačana t gotovini. Leto XV., štev. 28 u j.ii avuisivo. Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Teleton št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova al. 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telelon št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Flačuni pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, VVien št 105241 Delo finančnega LJubljana, nedelja 4« februarja 1934 Cena 2.— Din Po več kakor dvomesečnem delu je finančni odbor Narodne skupščine v petek zvečer končal razpravo o novih davčnih predlogih finančnega ministra. Tako bodo sedaj v ponedeljek ali torek od finančnega odbora sprejete izpremembe in dopolnitve k zakonu o neposrednih in posrednih davkih predložene Narodni skupščini, kjer bodo brez dvoma z veliko večino sprejete. Odredbe novih zakonov imajo pred vsem namen, omogočiti popolnejše in enakomernejše zajetje virov, ki tvorijo osnovo zlasti za pridob-ni.no in za družbeni davek. Pomenijo pa preko tega, zlasti kar se taks in trošarine tiče, nove obremenitve. Efekt, ki nanj računa finančni minister, znaša okoli 400 milijonov dinarjev. Ta znesek je neobhodno potreben, da se na eni strani pokrijejo primanjkljaji v državnih dohodkih tekočega leta, ki se tudi z naj-ngoroznejšimi kompresijami tekočega proračuna niso dali nadoknaditi, na drugI strani pa, da zagarantira ravnotežje državnega proračuna za prihodnje leto. Kako težka in delikatna je bila naloga finančnega odbora pri kritični preboji predlogov finančnega ministra, je razvidno že iz dejstva, da so se razprave vlekle skozi cele mesece in da je med tem prišlo celo do krize vlade. Avtoriteti novega predsednika kraljevske vlade g. Uzunoviča je uspelo, da se je končno našel kompromis, ki odpravlja najhujše trdote, nc da bi odrekel državi, kar v sili časa in razmer neobhodno potrebuje. Z zadovoljstvom smemo ugotoviti, da je finančni odbor Narodne skupščine svojo nalogo izvršil na način, kakor je bilo v • ianih prilikah edino mogoče in dopustno. Naporno delo narodnih poslancev, članov odbora, ki so si bili enako svesti fvoje odgovornosti do države in naroda, kakor do našega gospodarstva, sicer ni razvidno iz kratkobesednih komunikejev o sejah finančnega odbora. Nobeni reklamni zvonovi jim niso peli hvale. Nasprotno, baš v tem času ni manjkalo na nje demagoških napadov in obtožb. Navzlic temu pa ostane njihovo delo zapisano kot poštena in patriotska borba pravih narodnih zastopnikov in dobrih Jugoslovenov. Še posebe.i težak in delikaten je bil v finančnem odboru položaj slovenskih poslancev, ker je gospodarska struktura naše banovine dokaj svojevrstna in v premnogih ozirih različna od gospodarskih razmor v drugih pokrajinah države. Sedaj, ko je razprava končana, mora vsakdo, ki trezno in stvarno ocenjuje položaj, priznati, da so naši poslanci s svojim taktičnim postopanjem, s svojo stvarno kritiko in pozitivnim sodelovanjem, s težino svojih argumentov in pravilnim ocenjevanjem in prikazovanjem težavnega gospodarskega stanja v naši Kanovi ni dosegli, da so bili prvotno predloženi načrti v mnogih svojih bistvenih potezah spremenjeni, pretiranosti in trdote v njih odstranjene, nesprejemljive določbe zavrnjene in ustvarjene kavtele, da bo mogel vsak davkoplačevalec priti pri odmeri davkov v polni meri do svoje pravice. Kdor nepristransko sodi in primerja besedilo načrtov, ki so bili predloženi, in onih, ki so bili sedaj v finančnem odboru v končni redakciji sprejeti, pa pri tem uvažuje v.-e težave in nepri-iike, s katerimi se morajo javne finance danes boriti, bo uvidel, da so napori naših poslancev dosegli velik uspeh, da ta davčna reforma ni izpadla enostransko in da so se v okviru finančnih težav upoštevale glavne utemeljene zahteve. Največja borba je bila osredotočena na spremembo pridobnine in na uvedbo minimalnega obdavčenja na osnovi najemnine za stanovanje. Tu je bil prvotni pomnoževalec zreduciran od 8, odnosno 5; na 3 in pol. odnesno na 2, razteg-ijivost ocene jc bila odstranjena in pri-bitek zreduciran na minimum. Poleg tega je za S5 odstotkov obrtništva vpeljano pavšaliranje pridobninskega davka, ki oprošča od vsake prijave in ocene s strani davčnih odborov in davčnih uprav, kar pomeni že samo po sebi veliko prednost glede sigurnosti odmere. Doseženo pa je še več: da se po načelu pravičnosti morajo upoštevati tudi oai izjemni primeri, kjer davčni obveznik nima od svojega podjetja onih dohodkov, ki predstavljajo zakoniti minimum, ker bo po zaslišanju mnenja davčnega odbora re-klamacijski odbor v teh primerih zmanjšal izmero davka tudi pod minimum. Za dravsko banovino neprecenljive važnosti je, da se je dosegla umaknitev nameravane visoke trošarine na material, zlasti na les, saj bi ta trošarina lahko postala neznosna ovira našemu že itak pasivnemu gozdarstvu in lesni obrti. Treba je pomisliti, da bi bila taka davščina zadela najtežje ravno našo dravsko banovino, ker imamo pri nas «5 k rog 140.000 gozdnih posestnikov in nad 2.000 žag, ki preživljajo danes najtežje čase. Poseben uspeh je zabeležiti tudi v tem, da je vlada na pobudo izne-šene kritike definitivno uredila vprašanje davčnih zaostankov, katerih višina NaroCnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Dm 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Strossmaverjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. TEMELJI NAŠE FINANČNE POLITIKE Finančni minister Djordjevič o popuščanju svetovne gospodarske krize in o osnovnih smernicah naše gospodarske in finančne politike Begrail, 3- februarja, p. V zvezi s predložitvijo državnega proračuna za Mo 1934./35., o katerem bo že prihodnje dni začel razpravljati finančni odbor Narodne skupščine, je finančni minister g. dr. Milorad Djordjevič podal novinarjem obširno izjavo, v kateri pojasniiije osnovne smernice državne finančne politike iu podrobno analizira predloženi proračun. Gosp. finančni minieter je med drugim iz-javil: Državni proračun za leto 1934./3-")., ki sem gn \ imena vlade predložil Narodnemu predstavništvu, ie sestavljen v gospodarskih prilikah, ki se ne razlikujejo mnogo od prilik, v katerih ie bil predložen sedaj veljavni proračun. Kakor oba predhodna proračuna, pri-dslavlia tudi ta proračun politiko najod lofnejšc štednje in prilagoditve cospadar-ukini težkočam. Po radikalnem zmanjšanju izdatkov v proračuni za leto 1932./33. in leto 1933./34., je sedanii proračun v primeri s proračunom zn leto 1931./32. znižan za celili 38 milijarde ali okroglo 30 odstotkov. Naš sedanji r.-rora-čan prehaja v stacionarno stanje, ki odgo-varia nastali stagnaciji v svetovni in naši gospodarski depresiji, k&kor tudi noizore-menjenemu obsegu državnega aparata. v v Svetovna gospodarska depresija, ki ie po oceni strokovnjakov dosegla svoj višek v lotu 1932.. ie začela proti koncu leta 1932 popuščati. Da ni bilo valutnih perturbaeij > gotovih velikih državah z naravnimi posledicami r mednarodni trgovini in da ni bilo povečanja plačilne nesigurnosti v nekaterih državah na svet«. l>i se simptom izboljšanja brez dvoma pokazal bolj jasno. Čeprav let« 1033. ni prineslo odločilnega preokreta. jc vendarle dovedlo do gotove konsolidacije v proizvodnji in v pomirjen:u na denarnem trsu. V let« 1933. se opaža vsekakor nekoliko ozdravljenja gospodarskih prilil,- napram stanju leta 1332. Industrijska proizvodnja se povečala v vseh državah za okoli 10 odstotkov, za prav toliko pa tudi potrošnja. Brezposelnost polagoma pada. Število bankrotov v petih največjih industrijskih državah se je znižalo, hranilne vloge pa so v vseh evrooskih državah pokazale znaten noraet. a vrednost svetovne trgovine 'e le neznatno padla v primeri s prejšnjim letom, dočim je znašal pndec od Irtn 1931. na leto 1932. celih 34 odstotkov. Cene kažeio stabilnejšo tendenco. a položaj še vedno resen Pri vsem tem pa ie gospodarsko stanje na svetu še vedno zelo resno. Mednarodna trgovinska blokada ni niti najmanj popustila in nestabilnost gotovih svetovnih valut, ki o\i-ra normalizacijo glavnega finančnega trga. še vedno traja. Mednarodno gibanje kapitala je skoraj popolnoma ustavljeno, problem vojnih dolgov pa je ostal nerešen. Vse to priča, da gospodarska kriza fe tudi v nekoliko manj ostri obliki, še vedno traja ter nam s svojo strogo«t.;o nalaga nairosnejšo dolžnost, da niti najmanj ne odstopimo niti od nobene tofke svojega procrama gospodarske in finančne samoobrambe. Ravnotežje proračuna in stabilnost dinarja Y svoji borbi proti gospodarski krizi je vlada, kakor doslej, tudi pri sestavi novega proračuna smatrala stvarno in iskreno proračunsko ravnotežje z istočasnim čuvanjem narodnega denarja za osnovni po-stulat svoje finančne politike in tega niti za trenutek ne misli opustiti. Želeti stabilen denar, znači hoteti tudi ravnotežje proračuna z vsemi žrtvami, ki jih tako ravnotežje neizbežno zahteva. To je bila vodilna ideja pri sestavi in uravnoteženju proračuna za leto 1934/35, ki iznaša, kakor že javljeno, 10.171,250.798 Din, to je za 267,075.781 Din manj, kakor pa znaša sedaj veljavni proračun. Ta predlog proračuna predstavlja tretjo etapo naporov vlade za definitivno sanacijo državnih financ. Finančni napori naše države se vidijo v pravi luči šele. če se sedanii predlog proračuna primerja s proračuni zadnj.h dveh let. Dosedaj doprinešene žrtve in izjemni napori, ki so bili potrebni, so že rodili plodove. Naša proračunska situacija je zdrava. V prihodnjem proračunskem razdobju si bomo prizadevali, da dosežene uspehe ne samo očuvamo, marveč, da jih še izboljšamo. Proračunsko ravnotežje pa ni delo lahke improvizacije in se ne doseže z enostavno potezo za vso proračunsko periodo. Proračunsko ravnotežje je rezultat vsakodnevnih naporov in neprekidnega prizadevanja Finančne administracije, da se državni izdatki ohranijo v mejah državnih dohodkov. Vlada je prepričana, da bo okrepitev državnih dohodkov, ki jih zagotavljajo novi fiskalni zakoni, o katerih bo Narodno predstavništvo razpravljalo še pred proračunom, omogočila, da sa doseže resnično in stvarno ravnotežje v državnem proračunu za leto 1934,35. Skrajna šiednja Pri sestavi tega proračuna smo morali iti po isti poti skrajna štednje. Po naiav-nost drakonični redukciji izdatkov, ki je bila izvedena že v prejšnjih dveh proračunih, obsega ta proračunski predlog, ki znaša 10.1 milijardo, nadaljnjo znižanje za 511.6 milijonov. Efekt tega znižanja pa jc kondenziran z avtomatičnim povečanjem izdatkov za skupno 244 5 milijonov, ki so potrebni za gradnjo železne itd., torej izdatkov, ki imajo svoj izvor v sprejetih zakonih in pogodbenih obvezah države in ki se torej ne dajo reducirati. Čeprav pa to znatno znižanje ni na p-vi pogled vidno, je pri podrobnejši analizi proračuna vidna najskrajnejša kompresija osebnih in materialnih izdatkov. Proračun državne administracije zna-a 6.9 milijarde in za 75.5 milijonov manjši od sedanjega, dočim znaša proračun državnih podjetij 3.2 milijarde in je za 191.5 milijonov manjši od sedanjega. Kar se tiče osebnih izdatkov, znašajo v novem proračunu skupno s pokojninami in invaPdskimi podporami 47.25 odst. Kakor pred letom dni. je vlada tudi danes na stališču, da je bil že z zadniim znižanjem uradniških prejemkov dosežen na iskrene i.vi eksistenčni minimum O nadaljnjem znižan iu uradniških pre'emkov torej ne more biti niti govora. Prej bi se moglo govoriti o prevelikem številu državnih uslužbencev kakor pa da se jim odvzame le ena para. Od uradniških plač se ne more nič več vzeti. Pri določitvi osebnih izdatkov so se upoštevala tudi nova tako zvana prazna službena mesta, ki so bila zaradi štednje brezkompromisno brisana iz državnega proračuna, tako da se krediti za osebne izdatke nanašajo na stvarno število državnih uslužbencev in na stvarno višino njihovih prejemkov. Pri odmeri materialnih izdatkov jc vlada vzela za osnovo sedanji proračun. Izvedla je splošno percentualno znižanje vseh vrst izdatkov pri vseh resorih. Tako so n. pr. znižani izdatki za odkup posestev poslopij in zemljišč, in za obnovo in popravilo opreme za 50 odst. Pisarniški stroški, tiskovine, popravila n oslepi j in razni upravni stroški za 20 odst., potni stroški za 15 odst., izdatki za kurjavo 7 odst., vsi ostali izdatki za 5 odst. v primeri s sedanjim proračunom. Novi izredni investicijski izdatki sploh niso odobreni, v kolikor ni glede na njihovo važnost podana možnost kritja iz prihrankov ali viškov dohodkov, kakor je to predvideno v predlogu finančnega zakona. Ukrepi za omiljenje gospodarske krize V svojih nadaljnjih izvajanjih je poual finančni minister podroben pregled za posamezne resore ter ob koncu svojega ekspozeja pojasnil stališče vlade napram osnovnim problemom državne finančne politike. Glavna skrb je posvečena proračunskem ravnotežju in ohranitvi stabilizacije dinarja. Izdatki v novem proračunu so odmerjeni do skrajnega minimuma, ki je nujno potreben, da se zasigura vitalna funkcija državnega aparata. Vlada je zaradi tega prepričana, da proračunsko ravnotežje za leto 1934-35 ni samo podano, mar- več. da je tudi podlaga. na Iv ateri je zasnovan proračun, zdrava in primerna. V zvezi s prizadevanjem, da se v polnem obsegu zasigura proračunsko ravnotežje in stabilnost narodnega denarja, kar je osnovni pogoj zdravih državnih financ, je vlada pripravila niz ukrepov za omiljenje sedanjih težkih gospodarskih prilik in za oživljenje našega celokupnega narodnega gospodar-stva. Vsi ti ukrepi so v skladu s temi načeli državne finančne politike, kajti v sedanjih prilikah vtesnjenili dohodkov se moramo vzdržati ne samo nesmotrenih eksperimentov, marveč tudi vseh ambicioznih načrtov, ki nosijo, ako niso v skladu k finančnimi možnostmi, v sebi klico velikih nevarnosti za dober finančni red. Predloženi državni proračun izpolnjuje torej dva osnovna pogoja, ki karakterizirata d^ber proračun. Na eni strani predstavlja verno sliko državne organizacije, ker obsega v resnici vse neobhodne potro\e državnega aparata, na drugi strani pa je v skladu s še vedno resnimi prilikami, ki vladajo v našem gospodarstvu in katerih je vlada do skrajnosti upoštevala. V naših gospodarskih prilikah je sicer nastopila stabilizacija in celo majhn0 izboljšanje napram lanskemu letu, kar bi dopuščalo, da ostane obseg In iznos državnega proračuna neiz-premenjen; toda vlado Ppi vsem njenem delu vedno vodi prizadevanje, da se do največje možnosti spravi proračun v sklad s stvarno možnostjo in je zaradi tega novi proračun znatno znižala. Zato sem prepričan, da se bo izvedba proračuna za leto 1934-35 lahko izvršila normalno in brez težkoč, tako glede kritja državnih potreb kakor tudi v pogledu našega narodnega gospodarstva. Kakor doslej, bo tudi v bodoče naša deviza: Zdrav, to je stabilen denar in uravnotežen državni proračun v službi urejenih javnih financ in urejenega narodnega gospodarstva. Na tem načelu počiva celokupna naša finančna zgradba. Samo s strogim spoštovanjem tega načela bomo uspeli, da sedanje težkoče prebrodimo brez večjih pretresljajev in dočakamo splošno gospodarsko ozdravljenje, ki bo neminov-no prišlo In ki nam bo prineslo v toliko neposrednejše, trajnejše in popolne koristi, v kolikor bomo do tedaj vodili zdravo In oprezno finančno politiko. anska konferenca v Beogradu Zunanji ministri Jugoslavije, Rumunije, Grške in Turčije Beograd. 3. februaria. p. Po prihodu grškega zunanjega min.stna g. Maksimosa so se danes pričeli odločilni razgovori zunanjih ministrov Jugoslavije, Rumunije, Turčije in Grčije glede sklenitve balkanskega pakta. Ker je romunski zunanji minister g. Titulescu po jediva prestani operaciji zaradi vnetja srednjega ušosa še zelo rahlega zdravja, in brez nujne potrebe po nasvetu zdravnikov ne sme zapustiti sobe, so se zunanji ministri gg. Jevtič, Ruždi bei in Maks i mo s sestali z g. Titulescom v romunskem poslaništvu. Prva skupna konferenca se je pričela davi ob 9.30 ter je trajala do 13.30. Opoldne je jugoslovenski zunanji minister g. Jevtič priredil banket na čast svojim kolegom. Banketa so se udeležili člani vlade, poslaniki (balkanskih držav in veliko število drugih odli£n'ikov. Zunanji ministri so se ob 16.30 ponovno sestali v romunskem poslaništvu in konie-rirali globoko v noč. Tudi jutrišnji dan bo posvečen konferencam. V dobro poučenih krogih računajo s tem, da bodo posvetovanja zunanjih ministrov dovedla do konkretnih rezultatov iu da bo že jutri balkanski pakt parafiran. Svečan podpis pakta se bo izvršil v najkrajšem času najbrže v Atenah. Glede vsebine pakta so uradni krogi še rezervirani, deznava Da se, da bo pakt sklenjen za dobo petih let ter da bedo države podpisnice medsebojno jaiiTČiie svojo teritorialno nedotakljivost. Ni. Vel. kralj ie snoči sprejel v posebni avdienci turškega zunanjega ministra g. Ruždi beia. Davi sta bila pred pričetkom konference zunanjih ministrov sprejeta v skupni avdienci romunski zunanji minister g. Titulescu in turški zunanji minister g. Ruždi bej, popoldne pa ie bil v avdienci pri Nj. Vel. kralju grški zunanji minister gosp. Maksimos. Druga etama finančnega sodelovanja Beograd, 3. febr. p. Turški poslanik g. Hajdar bej je priredil snoči na čast zunanjim ministrom balkanskih držav banket, na katerem se je turški zunanji minister g. Ruždi bej v svojem govoru dotaknil tudi velikih problemov, ki so v zvezi l balkanskim paktom ter očrtal možnosti razvoja gospodarskega sodelovanja med Turčijo in balkanskimi državami. V zvezi s tem je omenil, da je turška vlada že sestavila obsežen in morda tudi smel načrt, ki se nanaša na pospeševanje blagovnega prometa med centralno Azijo in centralno Evropo preko balkanskih držav. Vse države, ki so vključene v tem načrtu, bi se seveda morale obvezati, da bodo izvršile vsa potrebna javna dela. ria bi se železniški tranzit med centralno Azijo in centralno Evropo kar najbolj pospešil, če se dosežejo čim krajše in čim cenejše zveze, ni dvoma, da bi medsebojna izmenjava dobrin dosegla nesluteno višino ii dovedla do gospodarskega oživljanja iu razvoja zainteresiranih držav. Materialna osnova je podana že v tem, da potrebujejo aa eni strani balkanske in srednjeevropske države razne surovine, ki jih ima Azija v izobilju, dočim so Turčiji in drugim azijskim državam potrebni industrijski in drugi proizvodi balkanskih in srednjeevropskih držav. Po dosežene m sporazumu o balkanskem paktu je to nadalje etapa, ki naj zasigura politično sodelovauje in gospodarsko solidarnost. Predpogoj tega pa je seveda medsebojno spoštovanje obstoječih meja in iskreno sodelovanje pri organizaciji miru na Balkanu. Ugovor velesil London, 3. febr. g. »Reuterjev urad«? javlja iz Aten: Poslaniki Italije, Anglije, Nemčije in Sovjetske Unije so posetili grško zunanje ministrstvo ter sporočili svoje ugovore proti nameravanemu balkanskemu paktu. Društvo narodov naj odloči Nemška vlada odklanja vsako odgovornost za narodno-socialistično propagando v Avstriji se ceni na okrog dve milijardi dinarjev za vso državo. Kakor smo poročali že včeraj, je bil v finančnem odboru sprejet predlog, ki predvideva likvidacijo starih davčnih zaostankov najkasneje v teku 11 let. Ta jasna in odločna ureditev bo v vrstah vseh davkoplačevalcev brez dvoma zbudila odobravanje in utrdila zavest, da sedanji režim ne dopušča ni-kakih izjem za malomarne plačnike. Naši poslanci so končno s svojim predlogom za reformo zgradarine dosegli tudi olajšave v prilog tujskega prometa in omiljenje prakse za kmečke posestnike v naših krajih, kjer mali kos zemlje ne daje dovolj dohodkov posestniku ali kaj-žarju, da bi se mogel s tem preživljati. Finančni odbor je s svojimi sklepi do- vršil prvo etapo svojega dela. Skušal je, upoštevajoč vso težo razmer in posledice gospodarskega mrtvila, najti vire dohodkov za uravnovešenje državnih financ. Sedaj ga čaka še obravnava novega državnega proračuna. V izvajanju načela nacionalne štednje, vsebovanega v programu Jugoslovenske nacionalne stranke, bo moral pri tem poskusiti, da zmanjša državne izdatke na obseg, ki ga zmagujejo sedanji državni dohodki. Le na ta način se da doseči trajno ravnotežje v državnem gosDodarstvu, osnovni pogoj gospodarskega ozdravljenja. Prepričani smo, da bo načelna debata, ki se bo pričela že ta teden, tudi v tem prav-cu prinesla pozitivnih predlogov in pobud. Dunaj, 3. februarja. AA. Avstrijska vlada je včeraj objavila noto, ki jo je 16. januarja poslala nemški vladi. Nota našteva atentate, ki jih izvršujejo nacionalni socialisti v Avstriji, in zaključuje: Avstrijska vlada bo prisiljena misliti na to, da preda ves spor Društvu narodov, če se v najkrajšem času ne preneha teroristična kampanja proti Avstriji hkratu z radijsko in časopisno propagando in če nemška vlada ne bo dala v tem pogledu tehtnih jamstev. Berlin, 3. februarja; d. Zunanje ministrstvo je objavilo včeraj nemški odgovor na pritožbe avstrijske vlade, v katerem pravi, da nc gre za spor med obema nemškima državama kot takima, ki bi posegal v mednarodno pravo, temveč za avstrijsko tolmačenje zgodovinskega pokreta vsega nemškega naroda. Narodni socializem, ki je zajel prebivalstvo nemške države z elementarno silo in ki je že davno tudi vzbudil pozornost avstrijskega prebivalstva, ovira avstrijska vlada z vsemi sredstvi svoje moči v njegovem zakonitem razvoju in svobodnem razmahu. Saino po sebi je umevno, da se s politično mejo med Nemčijo in Avstrijo ni odstranilo čustvo narodnostne in duhovne zveze in da sc razmah te splošno ljudske ideje ni mogel ustaviti. Avstrijska vlada ne more pričakovati, da bi ostala Nemčija brezbrižna napram vladnemu sistemu, ki odreka in zatira vse, kar navdaja nemški narod z novim pogumom in samozcupanjem Ni se mogoče izogniti, da ne bi imel hudi notranji politični konflikt v Avstriji svoj čustveni vpliv na razmerje med Nemčijo in Avstrijo. Kljub temu se je nemška vlada izogibala vsemu, kar bi se moglo tolmačiti kot vmešavanje v avstrijske notranje politične zadeve Ponovno je izjavila, da ne misli na kakšno nasilno vmešavanje ali kršitev pogodbenih obveznost Zato mo^e izraziti samo svoje zač-denje. ker je avstrijska vlada ob raznih prilikah sumničita nemško v ti do da og-aža avstrijsko neodvisnost Glede na to načelno stal;šče nemške vlade ie razumljivo, da h' nemška vlada samo pozdravila, če bi moglo priti končno do snorazuma med avstrijsko v'ado ;n narodno socialist;čno stranko v Avstriji Kolikor ie znano, tudi narodna socialistična stranka ni nikdar odklanjala sodelo- vanja za rešitev notranje-političnega avstrijskega vprašanja. Avstrijska vlada ve, da sestanka med zveznim kanceinrjem Doilfussom in Habichtom, ki je bil dogovorjen na podlagi demarše avstrijskega poslanika dne 1. januarja v Berlinu, ni preprečila narodno-socialistična stranka-temveč avstrijska vlada sama brez upoštevanja vrednega vzroka. Nato se nemški odgovor bavi s posameznimi očitki avstrijske vlade, ki se tičejo avstrijske legije v Nemčiji, pošiljanja propagandnega materiala in razstreliv v Avstrijo, hujskanja v tisku, propagande po radiju, bojne organizacije Avstrijcev v Nemčiji z avstrijsko brošuro »Hacken-kreuz gegen Oesterreicb«, s pošiljkami razstreliv in avstrijsko propagando po radiju. Glede na pritožbe o propagandi nemškega tiska trdi nemška vlada, da pomeni samo odgovor na sovražne napade avstrijskih listov. 1 rditev avstrijske vlade, da se po nemškem radiju vrši protiav-strijsika kampanja, ni resnična, ker so predavanja po radiju namenjena samo nemškim poslušalcem, ki jih poučuje o razvoju dogodkov v Avstriji. Nasprotno se na avstrijski strani zlorablja radio za intenzivno propagando proti Nemčiji. Ce avstrijska vlada izjavlja, da resno razmotri-va o pritožbi Društvu narodov, se ji mora prepustiti odgovornost za tak korak. Nemška vlada vsekakor ni mnenja, da bi spadalo vprašanje, ki ima prav za prav svoj izvor v čisto notranjem političnem sporu Avstrije, v mednarodni postopek in da bi se moglo rešiti na ta način. Tatarescu grozi z diktaturo Bukarešta. 3. febr p. Snoči se je vršilo zborovanje liberalne stranke, na katerem je govoril tudi predsednik vlade g Tatarescu. Njego*' grvor je vzbudil v politični javnosti silno pozornost, ker vidijo v njem prikrito grožnjo z diktaturo, ako ne bodo prenehali strankarski prepiri, ki ogrožajo temelje države. Tatarescu je v svojem govoru aneliral na parlament, naj se strezni in sodeluje z vlado za konsolidacijo prilik Pri tem ie naglasil da bo razpust parlamenta neizbežen, ako ne pride do teea sodelovanja Če se to zgodi naj se vsakdo zaveda, da ie bil tn zadnji parlament izvolien na osnovi sedanjih državljanskih svoboščin. Petnajsta obletnica slovaške svobode Svečanosti v Bratislavi — Naval madžarskega imperializma — Pomembna deklaracija slovaških poslan-cev — Zmagovit razmah ideje češkoslovaškega edinstva Danes se vrši v Bratislavi velikopotezno organizirana proslava petnajstletnice dneva, ko je češkoslovaška država dokončno prevzela oblast na Slovaškem. Zedinjenje Cehov in Slovakov se je zaradi madžarskega odpora, ki je izzval oborožen konflikt med komai ustanovljeno Češkoslovaško in njeno nezadovoljno madžarsko soseoo, izvršilo nekoliko pozneje. Madžare je bilo treba z orožjem prepričati, da je njihova namišljena večna pravica do slovaškega ozemlja izgubljena. Slavnosti v Bratislavi imajo svoj pomen tudi s širšega vidika slovanske politike in celo z vidika današnjega položaja. Dejanska vključitev Slovakov v češkoslov. državo pomeni začetek tistega naglega in velikega napredka, ki je v teku petnajstih let tako preobrazil razmere na Slovaškem, da se od tega marsikateremu sta rok op i tne mu Slovaku vrti glava. Slovaška je bila na novo prebujena k nacionalnemu življenju in obenem trdno povezana s češkimi deželami v državno in nacionalno enoto. Sedanje razvijajoče, neprisiljeno notranje zedinjevanije Cehov in Slovakov, njih nezadržno, naravno prehajanje iz regionalnih oblik v enotno politično in narodnostno telo. je nedvomno velik in v slovanskem svetu pomemben pojav. Današnja petnajstletnica nas spominja enega najvažnejših in za uresničenje prejšnjih idealov zgodovinsko usodnega datuma. Temu dnevu pa daje poseben pomen še druga i-kolnost. Službena in še bolj neslužbena Madžarska si trdovratno prizadevata, da bi prepričali zapadni svet o potrebi novega reševanja tako zvanega »•slovaškega vprašanja«. To vprašanje neprestano straši v vsem tisku. ki služi madžarski propagandi. O njem piše v Angliji tisk lorda Ro-ther-mera. o njem je govoril nedavno v Londonu sam grof Bethlen, pogrevata ga s posebno naslado italijanski in nemški revizionistiični tisk. Vse kaže, da vidijo Madžari na Slovaškem »locus mi-noris resistentiae«, kraj najmanjše odpornosti. zato se prav sem zaganjajo z neverjetno drznostjo in se ne sramujejo niti najbolj očitnih potvorb in neresnic. Iri tedaj majhnega pomena, kako je s Slovaki in Slovaško danes, petnajst let po oboroženi zmagi Češkoslovaške nad Madžarsko. Grof Bethlen in njegovi angleški prijatelji so nedavno prejeli iz vrat. Slovakov tako temeljit, jasen in nedvoumen odgovor, da bi bili morali takoi obesiti vse svoje imperialistične upe na klin. če bi se dali prepričati z arerumenti razuma in realne politike. Vsi slovaški poslanci brez razlike strank, med njimi najiostrej=i opozicio-nalci, kakor je voditelj avtonomistov Andrej Hlinka, so podali za angleške liste izjavo, ki v nii poudarjajo zvestobo Slovakov češkoslovaški državni ideji hi odklan»a?o vsakršen revizionizem v prid kogarkoli. Ta izdava te razpršila za-dme dvome o državni lojalnosti slovaških avtonomni* o v in ie vsemu s ve Hi pokarala, da izven češkoslovaških meja ite obstotf nobeno »slovaško vorašame«. Najmanj pa so doJsrolemi za+:ralci Slovakov v Bi"d?rP!pešt.i upravičeni 'obedovati o nekem v^ašaniu, ki v njihovem snrsVi ni obsto'a'o nikdar. Saj kakšen Iphlioska s sebi sorod- nih nif^ncev ne predstavlja slovaškega naroda. Tako ie bila prav v zadm"h mesecih, v času najintenzivnejše madžarske pro- pagande v znamenju »slovaškega vprašanja«, situacija razčiščena i nasproti Madžarski i nasproti vsemu ostalemu političnemu svetu. Zaradi tega bodo imele današnje si a vnos t i v Bratislavi in drugod na Slovaškem s polno pravico značaj manifestacij za državo, ki nosi češkoslovaško ime in ki predstavlja na zunaj in na znotraj državnopolitično narodno edinstivo Cehov in Slovakov. Ze ponovno je bila tudi v slovenskem tisku beseda o tako zvanem notranjem slovaškem vprašanju, o separatistični borbi za priznanje samostojne slovaške vtonomije v okviru češkoslovaške drve. Ne da bi se spuščali v razglablja-noiitičnih zahtev ene same slovaške u:ke, ki za razliko od vseh drugih ^ dša neki meglen avtonomizem in r.; si prisvaja izključno besedo v imenu Slovakov, moramo samo ugotoviti, da se v zadnjem času opaža tudi tu počasno, a vidno prodiranje ideje češkoslovaškega edinstva. Kdor govori o resnih tež-kočah, ki da jih ima češkoslovaška država spričo separatističnih stremljenj na Slovaškem, pretirava iz nepoučeno-sti ali pa iz drugih namenov, ki so še bolj vredni obsojanja- Notranji razvoj češke in slovaške simbioze, prehajajoče čedalje bolj k oblikam objektivno določljivega narodnega edinstva, je na najboljši poti. Praški tisk se v zadnjih mesecih posebno pozorno bavi s slovaškimi vprašanji in se enodušno zavzema za to, da se ukrene vse. kar je mogoče storiti v okviru državne in narodne enote za zadovoljitev posebnih slovaških želj in zahtev. Pojem narodnega in državnega edinstva ni ozkosrčna, natančno opredeljena dogma, marveč je samo vodilno načelo, ki je samo po sebi dovolj raztegljivo, da se prilagodi posebnim razmeram in zdravim regionalnim stremljenjem. Velja pa to, kar je zunanji minister dr. Beneš tako jasno poudaril na svojem lanskem potovanju po Slovaškem: Življenski interes Čehov in Slovakov je s svetovnopolitične perspektive isti, zato morajo izrabiti sedanji položaj in si že iz nagonske potrebe po samoohranitvi ustvariti tako narodno-politično enoto, da bo lahko kos vsem bodočim preskušnjam. To pomeni: opuste naj i češki i slovaški nacionalizem in učvrstijo češkoslovaško e d bistvo. Odpor zoper nadaljnje separiranje Slovakov v državi, ki je njih edino mogoča domovina, je vedno očitnejši. Kdo pač veruie v realno življenjsko možnost kakšne samostojne Slovaške v dobi. ko je imperialistični apetit neslo-vanskih sosedov še večji kakor je bfl Dred vojno?! Na-fboli zakrknjeni slovaški konservativci spoznavajo, da so vse pittsbursike in druge resolucije le kos papirja v primeri z usodnimi svetovno-političmmi deistvi sedanjosti in da je zdrava slovaška politika edinole tista, ki je obenem brezkompromisno češkoslovaška. Vse drugo se lahko po svoje reši v okv;ru edinstva. ki deiansko že obstoii in ki S'ovakom ne jemlje nič bistvena daje jim to, česar niso im°li nikdar prej. Petnajst let oo deb^kem o-svnboip-nnu in zed!nienju so SVrvaki preživeli, če upoštevamo vse konkretne sprememb?. normalnega raz-voia. N;'bovo današn;e samo m zorno kaže. da idpia češkoslovaškega edms^va na^bnUša gon;,na sila in prvi pogoj niihovega napredka- Nemčija trdovratna Nemški odgovor na francosko spomenico ni prinesel nobenega zbližanja v razorožitvenem vprašanju Dr, Joža Bohinjec t Od besed k dejanjem Nenormalni razmah tekstilne industrije odpira žalostne in skrb vzbujajoče poglede v bodočnost Pariz, 3. febr. AA. Danes so hkratu v Berlinu in Parizu objavili nemški odgovor z dne 19 januarja na francosko spomenico. V uvodu izraža zadovoljstvo, ker je začela francoska vlada neposredne razgovore z Nemčijo, potem pa prehaja na ocenjevanje francoske spomenice. Nemški odgovor naglaša, da bi vzlic prepovedi zvišanja zalog težkega vojnega materiala ostala velesilam za dolgo dobo ohranjena premoč nad Nemčijo. Glede poenotenja vseh armad je nemška vlada mnenja, da bi ga Nemčija mogla sprejeti le tedaj če se izvede tudi povsod drugod, vštevši francosko kolonialno vojsko. Glede 50%-nega znižanja vojnega letalstva misli, da ne bi prav nič izpremenilo obstoječe neenakosti. ker nima Nemčija nikakršnega letalstva za svojo obrambo. Spomenica se obrača tudi proti francoski tezi o kontroli, po kateri naj bi se razorožitev v drugi fazi podredila dognanjem in opažanjem za dobe prve periode, češ, da bi sprejetje te francoske zahteve pomenilo nevaren činiteli negotovosti. V svojem drugem delu zagovarja odgovor nemške predloge Nemčija je pripravljena takoj pristati na kvalitativno in kvan-tita*5vno razorožitev, če 'ju na isti način izvedejo tudi druge države. Francoski predlogi uonštevajo premalo načelo enakopravnosti Nemčije ki bo dotlej ostala samo v teoriji dokler Nemčija svoje oborožitve^ ne prilagodi nivoju oborožitve ostalih držav Vojska ki io Nemčija zahteva bi pa ostala strogo obrambna in ne bi pomenila nikake nevfrnosti za druge države Nemšk" vlada dokazuje unravičenost zvišanja nemške voiske na 300 000 mož. češ da je toliko najnujnejši minimum, potreben za varnost Nemčije Nadalje ponavlja trditev, da politične napadalne in zaščitne orenmzaciic ne tvorijo dejanske vojske in je glede njih pripravljena podrediti se kontroli, »če se tudi druge države obvežejo storiti isto za lastne slične organizacije«. Glede policije predlaga povprečno število, temelječe na številu prebivalstva. Glavno je v ostalem, naglaša odgovor, da se doseže razorožitev, nakar bo sporazum o nadzorstvu znatno olajšan. Ob sklepu pravi nemška vlada, da je bistvo divergenc zlasti v ccnitvi efektiv in pa v tem, kdaj bi smela nemška vojska dobiti »obrambno« orožje. Ta problem presega okvir francosko-nemških razgovorov, vendar bi se mogel doseči splofen sporazum o njen,. Naposled našteva vprašanja, na katera želi Nemčija odgovora, da se bo mogel razorožitveni problem sporazumno rešiti. Pisatelj Bevk aretiran Trst, 3. febr d. Kakor poročajo iz Gorice, je bi. znani slovenski pisatelj France Bevk, ki živi v Gorici, preteklo soboto klican na goriško kvesturo (policijo). Ni se več vrnil. Ne da bi kdo vedel za vzrok in ne da bi bili o tem obveščeni pisateljevi svojci je bil aretiran in pridržan v zaporu. Ali je še v Gorici, ali pa so ga spravili kam drugam, ni znano. Seja khrba senatorjev Beograd, 3. februarja AA. Predsednik kluba senatorjev Jugoslovenske nacionalne stranke senator Timotijevič je sklical sejo kluba za prihodnii petek 9. februarja ob 11. dopoldne. Na dnevnem redu so naznanila predsednika kluba in sklepanje o tekočih zadevah. Čitaite tedensko revijo ..ŽIVLJENJE IN SVET" Hitlerjevci proti Viljema Berlin. 1. februarja. Doornski graftčak Viljem, begunec in '*-gnanec, ki še ni izgubil nade na skoraj«, i ji povratek v Nemčijo, je moral na sam svoj 75. rojstni dan napraviti neprijetno odkr.t-je, da je po 16 letih čakanja še silno daie** od prestola, morda dalje nego je bil vsa ta leta. Par tednov pred Viljemov« o!:letnico je šef propagande »tretjega carstva« dr. Gobbels vrgel med nemške množice novo geslo o neizprosnem boju proti reakciji. Vsa Neunčija se je spogledala, kje da je reakcija in kje se opaža njeno delovanje, da je na boj proti nji zatrobil sam Cobbeis Kakor so pač po zakonu vztrajnosti p« vedno opredeljene iz raznolikih političnih strank sestavljene mase Hitlerjeve ve',« ne, tako »o posamezniki iskali reakcijo tam, kakor so bili vajeni, preden jih Je združila Fuhrerjeva ideja v celoto. Časopisi so začeli udarjati po vsemogočnem kapitalizmu, po bančnih oderuhih, p0 mlačnem malomeščanstvu, po duhovščini in »>o birokratih. Po teh napadih bi človek lahko skoro s stoodstotno verjetnostjo »akljiicil kontinuiteto političnega prepričanja nedavne preteklosti, kajti frazeologija presenetljivo spominja na nekdanji strankar-sko-politični sestav današnje hitlerjevs.-ce večine. Vendar pa je značilno, da Je v polemiki kmalu stopilo v ospredje vprašanje monarhije in monarha, ki čaka, da ga narod slavnostno vstoliči v vsa njegova nekdania prava in prerogative. V to atmosfero, napolnjeno s srdom proti reakciji, je MI čisto po nepotrebnem posegel še sam bivši cesar, ki je izjavil, da je glavna naloga seda.-nje Nemčije »osrečiti narod z obnovo monarhije«. V Berlinu so očividno drugačnega mnenja in nekoliko podrejenih veličin narod.no socialistične stranke je dobilo nalog, da ostro zavrnejo vmešavanje doorn-skega gospoda v notranje nemške zadeva. Spopad se je zaostril do take mere. da ie državni svetnik Gorlitzer očital Viljsmu sabotažo dela na obnovi države, minister Darrč pa je bivšega cesarja naravnost obdolžil, da je samo on kriv nemškega narodnega propada. Zavrnitev iz ust državnega ministra je gotovo dovolj avtoritativna, da iz nje sklepamo na pravo razpoloženje današnjega vodstva Nemčije napram bivšemu ct3ar ju Viljemu. Spomniti se je treba, da ja Hitler vselej previdno zamolčeval stališče ki ga zavzema narodni socializem do vznf* stave dinastije Hohenzollerneev. Pustil je da so v njegovih vrstah korakali razni cesarski in kraljevski princi, sem pa tja je celo imenoval katerega izmed njih na vidno in odgovorno mesto nove uprave, dalje pa lz modre opreznosti ni šel nikoli. Pač pa on in njegovi poveljniki očividno računalo z dejstvom, da je znatno število njihovih pristašev bito politično vzgojenih v drucih strankah, ki svojih pristašev niso navduševale za pobeglega cesarja, marveč ravno nasprotno. Tem milijonom hočejo od časa do časa dati priliko, da dajo izraza evoio-mu protihohenzollernskemu mišljenju. To je sicer kaj malo po godu desničarjem, toda te je HitleT že tako močno pritisnil ob zid, da ne smejo ziniti niti besedice protesta, ako nočejo, da se zruši panje nesreča v obliki trdih pesti hitlerjev-skih udarnikov. ?dorda jim v tem položaju prihaja pozno, zato pa tem grenkejše fcpoznanje, da »o se varali v nadi, da jim bo pripadlo vodstvo, samo po sebi, »brž ko se pridružijo narodmo-soclalističnemu gibanju. Osobito lesitimistično plemstvo je razočarano nad preobratom. Reforma upravne razdelitve države, ki jo pripravlja kancelar, bo še bolj poslabšala izglede plemstva za skorajšnjo zasedbo starih privilegiranih držav. Nova upravna razdelitev se bo osla-njala na staro nemško plemensko razdeli tev, s čimer bi bila skoro popolnoma 'az-bite nekdanje kraljevine, velike vojvodiae, vojvodine in kneževine. Hitlerjevci mislijo povzdigniti do starih časti plemenska imena Sasov, Frankov, švabov, Bavarcev itd. Iz tega razloga jim Je posebno neugodno. da s*? se Viljemovega domaČega praznika udeležili oficielni zastopaiki wiirttei»berške, bavarsske in drugih aefr« danjih dinastij. Nič manj se nI hitlerjevcem zameril bivši prestolonaslednik, ki ima na Slesk^m velikanska posestva. Vlada je nameravala pridobiti na kronprinčevem posestvu več kompleksov, kamor bi naselila večje število kmetov, članov prostovoljne delovne skupine Hitlerjevih udarnikov . Uprava kron pri nčevega posestva pa za bedo kmečkega stanu ni pokazala nikakršnega razumevanja in ne dovoljuje nikakih naselbin na svoji zemlji. Kronprinc ima tam obširna lovišča, ki jih uprava ne dovoli razdeliti, ker bi s tem izgubila kot lovišča močno Da svoji vrednosti. Lahko Bi je predstavljati, kako ta razlog učinkuje na proletarske množice Hitlerjeve stranke. Prestolona-slednikova lovišča so rdeča ruta za prole-tarče narodno-socialistično stranke in le-tl znatno olajšujejo vladi vse udarce oroti desničarjem. Pri takem stanju stvari sc- menda nikomur ne zdi preveč čudno, da so udarniki stranke na mnogih krajih Nemčije nasilno razbili intimne prireditve častnikov m bojevnikov na dan 75-lctnice bivšega ne-m-škega cesarja. V Berlinu so udarniki vdrli v dvorano in razgnali med silnim truščem slavnostne goste, ki so pobožno poslušali spominski govor grofa Golt za. Napad ni bil naperjen samo proti tej prireditvi, marveč je bil znak za obračun med narodnimi socialisti in konservativnimi legitimisti. To se je občutilo takoj, ko je general von Horn odložil vodstvo bojevniške zveze > Kyffhauserbund«, ki je nosilka cesarju zveste tradicije. Na vodstvo te bojevniške zveze s sto in stotisoči člani je prišel sedaj hitlerjevski polkovnik Reinhardt iz bivšega Stahlhelma, ki se je spojil z udarniki narodnega socializma. Kyffhauserbundu Je tedaj odločena ista usoda, ž njim pa tudi pade mogočna organizacija, ki je vedno gojila oster hohenzollernski kult. Ta trdnjava se je zrušila pod pritiskom hlt.'er-jeveev na dan Viljemovega 75. rojstnega dne in za ta poraz sta v nemati meri .prispevala sam cesar in njegov sin Nenadna smrt zagrebškega industrijalca Zagreb, 3. februarja, n. Davi jc umrl znani zagrebški industniec Oton Stern Zastrupil se je z veron.ilom Stern je bil eden izmed naibogate jših Zagrebčanov Njegov brat Maks je ustanov;telj in 'ast-nik velikih usnjarn, ki spadajo med največja in najrentabMneiša podjetja v naš-državi. Pokojni Oton Stern se je aktivno udejstvoval tud- v trgovskih in industrijskih strokovnih organ;zacijh in je bil predsednik trgovske sekcije Zbornice za TOl. V Sloveniji se je v zadnjih letih živahno razvila tekstilna industrija, o kateri se na splošno pravi, da živi v dobrih časih. Ta razvoj pa, kakor izgleda, še ni dosegel svojega viška. Zelo številni so glasovi, ki vedo povedati o novih pogajanjih za ustanovitev novih tovarn. Tako se dvigajo novi dimniki v Skofji Loki, pripoveduje se o podobnih načrtih v Kamniku, v Ptuju bi tudi želeli, da se tja naseli tekstilna industrija. Kjer stoji kak zapuščen tovarniški objekt, brne okoli njega načrti o ustvaritvi tekstilne tovarne. Na ta nenormalni razvoj gledajo gospodarski strokovnjaki skeptično in tudi lajiki se boje, da bo ta veseli razmah narodnemu gospodarstvu preje v nesrečo, kakor v blagoslov. Preveč slabih skušenj imamo z razmahom gospodarskega življenja v dobi inflacije in kon-junkturnega uspevanja. G. dr. Fran Windischer je v članku ^Od mlina do tkanin« v »Jutru- cd 31. t. m. povedal, da je »razvoj tekstilce industrije v naših krajih prenagel, za potrebe naše domovine pa nastaja skrb in strah, ki ni brez podlage, da utegne prehitro snovanje novih podjetij v tekstilni industriji udariti preko cilja in voditi do neugodnih posledic že menda kar v bližnji bodočnosti.« Te besede odličnega poznavalca naSih gospodarskih prilik so gotovo tudi resno svarilo onim, ki imajo prvi dolžnost, da skrbe za socialno in gospodarsko zaščito našega domačega življa. Pustimo za enkrat ob strani vprašanje mezd, ki so v tekstilni industriji sramotno nizke, tako da resno ogrožajo zdravstvene in materielne temelje prebivalstva, čuje se. da se slabe ženske moči izčrpavaio daleč preko mej dopustnosti. Akord omamlja in s svojimi skritimi »čari* strašno žanje. Delavsko-zaščitne inere in ukrepi zaostajajo daleč za gospodarskim uspevanjem te panoge industrije. Ti pojavi morajo dejansko vsakogar navdajati s skrbjo in strahom, kaj bo čez čas z našim krepkim kmečkim živ-ljem, ki je iztrgan iz svojega dosedanjega življenjskega okoliša in potisnjen med štiri stene k brnečim strojem v zrak, poln strupenih bacilov. Tu so potrebni energični ukrepi, da od naroda odvrnemo zlo, ki mu grozi. Industrija sama. tako vsaj izsrleda. vidi pred seboi le en cilj: izkoristiti konjunkturne prilike do skrajnih mej možnosti za utrditev svojega gospodarskega uspevanja. V Kranju se je pred kratkim na sre-skern načelstvu vršila anketa, ki naj bi se ravno z ozirom na rastočo industrializacijo Kranja in okolice porazgovorila o možnosti ustanovitve Zdravstvenega doma za Kranj in okolico in o možnosti ustanovitve protituberkuloznega dispanzerja. Povabljeno je bilo 10 industrij, odzvala se je samo ena tovarna! Znamenje neumevanja dolžnosti tekstilne industrije za zdravstvene razmere med prebivalstvom! Taka brezbrižnost ne bi smela ostati nekaznovana! Huje od gospodarskih ruševin so zdravstvene ruševine naroda! Miliioni denarja bodo odšli drugam, tovarne bodo zaprte, beda naroda bo pa ostala. In to moramo preprečiti, ako na problem gledamo resno in iz vidika splošnih narodnih potreb. London. 3. februarja č. Na tr213čih zlata je nastala včeraj velika panika. Odigrali so se priiori kakor nekoč pred leti, ko se je Anglija odrekla zlateanu standardu. Beležili so silne ponudbe zlata, ki pa je bilo takoj vse prodano. Ponudbe so dosegle višino S40.000 funtov šterlingov (blizu 200 milijard dinarjev). Pokupili so vse zlato in očividno so bile te ponudbe še premajhne. Največ zlata so agenti pokupili za Ameriko. Ves ta promet se ni vi šil na službenem tržišču, marveč po privatnih agentih. Zlatarji, ki krijejo sicer svoje potrebe na angleškem službenem tržišču, so objavili, da kupujejo zlato po 32 šilingov za soverei-gen. Cena zlatu je porastja za 4 šilinge pri unči, kar pomeni rekord. Se včeraj so prodajali zlato po 120 šilingov, danes pa so zahtevali zanj že 139 šilingov Dva velika prekooceanska parnika »Berengaria« in »Bremen«, ki sta že blizu ameriške obale, vozita velike pošiljatve zlata v celokupni vrednosti 3.5 milijonov dolarjev. Na par-nikih, ki bodo te dni odpluli proti Ameriki, so že rezervirane cele vrste kabin za na- Ustanovitev socialno-demo-kratske stranke Beograd, 3. febr. p. V dvorani Delavske zbornice se je davi pričel kongres delegatov delavstva iz vse države, ki je bil sklican zaradi končnega sklepanja glede osnovanja sociaino-demokratske stranke v naši državi. Kongresa se udeležuje 177 delega tov iz vseh delov države poleg številnih go stov iz Avstrije Češkoslovaške. Madžarske Rumunije in Francije. Kongres ie otvoril predsednik pripravljalnega odbora dr Ziv-ko Topalovič. ki ie pozdravil dnšle delegate ter orisal namen zborovanja Po konstituiran ju kongresa le delegat iz Maribora g. Josip Pete lan obširno poročat o vprašanju ali na I se v Jugoslaviji osnuje socialno demokratska itranka. O njegovem referatu se je razvila debata, v kateri so se vs/ go vorniki izjavili za osnovanje stranke Ko /e dal predsednik ta nredlnp na elavnvnn ie je bil sprejet z aklamacijo. G. Jovan Jakšič iz Tekstilna industrija pri nas kaže naslednji razvoj: v letu 1926 je bilo v tej stroki zaposlenih 5000 oseb. Ta številka je v 1. 1930 poskočila na 9.000, danes pa je dosegla že 12.000 ^eb. Povprečna dnevna zavarovana mezda je dosegla kljub dosledno izvedenemu akordnemu sistemu in stalno nad osemurni zaposlitvi komaj 27.23 Din v 1. 1932, v letu 1933 pa je bila celo še nižja. V tekstilni industriji ^o zaposlene razmeroma zelo mlade delovne moči, kar spada med gospodarske potrebe tekstilnih tovarn. Starci niso za akord. Povprečna starost pri moških je 30 let, pri ženskah pa celo samo 26 let. Če se trdi, da gre razvoj tekstilne industrije preko cilja, to pomeni, da bo konjunkturni val pričel padati, da bo prišla kriza in z njo usodepolna brezposelnost. Poleg teh pojavov, je neizbežen pojav zlasti tekstilne industrije ustvarjanje invalidov dela, ki bodo našim vasem dajali novo socialno lice. Kaj smo storili za vse te slučaje, odnosno kako se briga tekstilna industrija, da omili posledice v težjih časih, ki lahko pridejo? Vidimo, da ni urejeno niti zavarovanje za slučaj brezposelnosti, niti zavarovanje delavcev in delavk za slučaj onemoglosti ali starosti. Brezposelni, onemogli in starci bodo padali izključno v breme državi, banovini in občinam. Razvijajoča se industrija pa živi v veselih časih dobre konjunkture! Na tem problemu so posebno intere-sirane kmečke občine. Delavstvo pohaja iz kmečkih domov, tia se bo vračalo, ko ne bo dela ali ko opešajo moči! Že enkrat po prevratu smo nad delavstvom posebno težko grešili. To je bilo takrat, ko se nihče ni zanimal za ureditev starostnega in invalidnega zavarovanja rudarjev, čeprav je rudarska industrija takrat preživljala zlate čase in si u-stvarjala naravnost nepojmljive dobičke. Zato je še danes rudarsko zavarovanje v najtežji krizi. Od leta 191S do 1. 1925 se rudarska industrija pri svojih najsijajnejših računskih zaključkih nikdar ni spomnila, da bodo rudarji tudi onemogli in postali starci. Danes je podobno z usodo delavstva v tekstilni industriji! Starostno in invalidno zavarovanje postaja neodložljiva socialna, gospodarska in naša nacionalna potreba, ako nam je resno pri srcu narodna blaginja in narodna obramba. Po nujni ureditvi zavarovanja za slučaj starosti in onemoglosti kriče tudi številke hišne služinčadi. To so kmetska dekleta, ki v starosti žive najžalostnejše življenje. Okrožni urad jih izkazuje že 8500- Med najnujnejše naloge naše nacionalne in državne politike spada ureditev teh panog zavarovanja. Tuj kapital, ld s starimi stroji črpa na naši krvi težka bogastva, naj misli in skrbi tudi na dneve onemoglosti in starosti našega nacionalnega človeka! Županska zveza in podobne organizacije morajo v ureditvi teh vrst zavarovanja videti eno najvažnejših točk svojega programa. Borba za, ženske pravice se mora osredotočiti na prizadevanju, da žena delavca po smrti moža dobi primerno materialno pomoč za moralno in nacionalno vzgojo svoje dece. Več dejanj nam je treba, ako hočemo, da bo naša naciionalna politika pozitivna. daljnje transporte zlata v Ameriko. Pri« čakovati je, da bodo tudi indijski posest« niki zlata v kratkem oddali v promet svoje rezerve. London, S. februarja č. Včeraj popoldne so poslali z ifc-tali iz Amsterdama v Lou-don 4 tone čistega zlata, ki ga bodo od-premili v Ameriko. Zlato je naloženo v SO zabojih, od katerih ima vsak 2 do 3 kubične metre prostornine. Pariz, 3. februarja č. >Petit Parisien« poroča iz Newyorka, da prevladuje v ameriških finančnih krogih prepričanje, po katerem bodo nove devize, ki se kupujejo za ameriški fond v svrho izenačenja valute, takoj uporabljene za nadaljnje nakupovanje zlata. V tem primeru bodo ameriški agenti nakupili tudi del zalog zlata pri Francoski banki. Tukajšnji finančni krogi so prepričani, da zaradi tega francoski frank še ne bo omajan, gotovo pa bi tečaj franka padel, če bodo pristojne finančne oblasti dopustile, da se proda Ameriki večjidel francoskega zlata. Sarajeva je nato razvil program stranke tn orisal njeno stališče do notranje ureuitve države, pri čemer se je ob pritrjevanju vseh delegatov izjavil odločno za jugoslovensko narodno in državno edinstiro. AKADEMIJO S PLESOM priredi po-mladek JS na II. drž. realni gimnaziji danes 4. t. m. ob pol 17. uri v dvorani Trgovskega doma pod pokroviteljstvom g. pod-bana dr. o. Pirkmajerja In častnega dam-skega komiteja. Za zabavo bo skrbel pri-znani Ronny-jazz, Tudi buffet bo dobre založen. Vabljeni vsi posebno dijaki (inje)! Starši pridite! Cuvajmo naše morje! Vr^niane!^ fia*WVP(| J5aereb§ka vremenska napoved ia danes: Spremenliivo ponekod precei vedro, ■»talno, tmeren mraz. - Dnnafaka vremenska napoved za nedeljo: Večinoma iaf»no xi>;trai mraz ^nloSni izsledi: Snremenliivo vreme z močnimi ijpre-membami temperature. Odtok zlata v Ameriko Zaradi velikih ameriških nakupov za stabilizacijo dolarja Je cena zlata na mednarodnem trgu znatno narasla t Danes velika premiera prekrasne operete, v kateri poje slavni tenor v svojem prvencu jCcuts Srareur LJUBEZEN To je film lepote, lepega petja in krasnih naravnih posnetkov Za zabavo skrbijo Jenny Jugo, R. A. Roberts ln H. H. Riemann ELITNI KINO MATICA Predprodaja vstopnic od 11. do ure. Predstave ob 3., 5., 7.!i in 9.14 zvečer. \ NOV ŽURNAL m Maši kraji in 200 tehnikov brez namestitve Ljubljena, 3. februarja Med našimi strokovnimi krogi postaja Vedno boij številen stan diplomiranih teh-nikov-absolventov tehniških srednjih šol * držav: Brez dvoma pomeni naraščanje tega. v naši državi povsem novega stanu nov problem v namestitvenih prilikah tehniškega osobja v naši industriji in obrti Ko so po prevratu, v dobi najboljše konjunkture, prišli iz šole prvi absolventi, jih je nujno absorbirala in zaposlila razvijajoča sc- industrija. Po razmeroma kratkem stud'ju so zasedli zavidljiva mesta in so se uspešno uveljavljali v svojem delu. Ta eksistenca pa je sama po sebi vplivala na izbiro poklicev. Ko so po našem časop:sju pričeli 5e javno pozivati naraščaj na tehniško srednjo šolo. so mnogi zapustili srednjo šolo (gimnazijo in realko) z namenom, da se kot tehniki prej osamosvojijo. Dotok pa se je prisilno in nesistematično povečal se s sprejemom iz meščanskih šol, posebno ko je bil absolventom meščanski šol dostop v druge šoie zabranjen. Danes je meščanska šola postala nename-njen predpripravni kurz za tehn. srednjo eoio. če tudi bi nič ne škodovalo, če bi ta šola služila predoripravi vajencem, pomočnikom in obrtnikom sploh. Pri takem usmerjavanju naraščaja na teh-iEko srednjo šolo se ie moralo zgoditi, da je v kratki dobi 13 let samo na ljubljanski šoli absolviralo do 6''žečega se stanu. Potrebe tehniškega osobja bi se slej ko prej satirale. sat rale tri vsakem obratu, če ne bi uvideli glavne ;I>c. ki dela diplomiranega tehnika nepotrebnega. Kje je pravi vzrok? Tisti, ki so uvideli potrebo ustanovitve tehn:čne srednje M5-fe, tisti, ki so jo pomagali ustanoviti in. ki so jo vredno izpopolnjevali, so pozabili ?egul;rati dotok in so pozabili predvideti namestitvene prilike v zakonodaji s*m'. Deistvo, da absolvent TSS ne sme na TVŠ v Jugoslaviji (v inozemstvu jih sprejemajo t olajševalnimi okoliščinami) se v bistvu oprav :ču je. kajti kdor želi in namerava nadaljnji študij, si ga lahko uredi drugače. Nepotrebno in le malo koristno pa bi •AiiSTIifti w Danes zadnji dan senzacionalni film HARRT F1EL I ZVOČNI KINO DVOR Tel. 27-30 Predstave ob 3., 5., 7 in 9. uri. Cene 2, 4, 6 in S Din, a 3 a s m a m bilo tudi absolventom samim, da bi po 4 letnem, detajbem teoretičnem in praktičnem študiju do 46 ur tedensko pod nadzorstvom ponavljali zgolj tehniko, ki nikakor ne izpopolni njihove predizobrazbe. Mnogo bolj važno pa je dejstvo, da maturantom na tehniški srednji šoli diploma ne daje n:kakih neposrednih pravic uve-Ijavljenja. Industrija in obrt jih ne moreta zaposliti po potrebi kot samostojne pooblaščene obratovodje. kakor to zahteva obrtni zakon, če tudi bi bilo morda mesto namestitve prazno. Ostanejo torej le še priložnostne zaposlitve kot tehn'ško osobje. Pri takih nezaščiten:h namest:tvah pa naletijo diplomirani tehniki na raznol cen konkurenčni personal. Vse vrste absolventov in neabsolventov najdemo v tehn'ških pisarnah, da vršijo tehniška dela. Če tudi je tu stan, ki je upravičen po svoji izobrazbi prvi reflektirati na tehn;škc zaposlitve in, če tudi bi bilo v interesu tehniških podjetij sam:h, da zaposlijo strokovnjake. ni zabranjen dostop nekvalificiranim. Absolventi realke, gimnazije, filozo- fi, juristi, učitelji, ki imajo določen svoj delokrog in ki imajo prilike nadaljnjih študij, zavzemajo različna mesta v tehniških podjetjih. Poleg teh neupravičenih pa sedijo pri tehniškem delu cele armade ne-kvalif ciranih ljudi. Tehnikom ni torej zaščiten noben delokrog in vprašanje »kaj pomaga absolvi-rati. če pa ne veš, kdo te bo potreboval«, se potrjuje najbolj v tem primeru, kajti izmed 601) absolventov ljubljanske tehnične srednje šole jih je do 200 brez vsake namestitve. Vsak nadaljnji prirastek pa pomeni množenje brezposelnih. Iz podanega lahko razvidimo. da krza in zastoj v industriji nista glavna krivca nenameščenja diplonvranih tehnikov. Vsako przadevanjc Organ;zacije diplomiranih tehnikov bo brez temeljitega sodelovanja šolnikov, gospodarstvenikov in zakonodajalcev ostalo brez uspeha. Vsi ti činitelji bodo poleg izvrstno pripravljenega učnega programa na tehniških srednjih šolah morali kakorkoli pripraviti in zasi-gurati tudi življenjski obstoj absolventom. Nova moderna šolska palača Na vogalu Bleiweisc-ve ceste in Gregorčičeve ulice, nasproti banovinski palači in v neposredni soseščini s Trgovskim domom je zrasla po letu dni vztrajnega dela impozantna nova ljub ljanska palača, kakor jo vidite na sliki. Na prvi pogled presodite, da je to moderno šolsko poslopje. V novi palači bosta pod skupno streho trgovska akademija in trgovska šola. Arhitektonsko, po zunanjem videzu. po notranji ureditvi prostorov, v pogledu zraka, higiene in luči bo nova šola med najvzornejšimi v naši banovini. Gradila je palačo Ljubljanska gradbena družba. Dvorazredna trgovska šola je v novi šoli že pričela pouk 1. februarja, trgovska akademija pa se zdaj seli vanjo. Neumne laži o Jugoslaviji Ljubljana, 3. februarja Pred vojno so imeli Nemci sploh to navado, da so v svojih listih in tudi v raznih knjigah objavljali najgorostasneiše laži z Balkana ter podtikali .Jugoslovenom vse, kar je zmogla bujna fantazija. Kakor pa vidimo sedaj iz berlinskega ilustriranega tednika »Die griine Post«, je ta navada še ostala. Ta list prinaša namreč članek »Haidu-cken, Popen und Komitadschis«, v katerem opisuje, kako v Jugoslaviji vedrijo in oblačijo hajduki in komiti, ki naj bi bil! sploh glavna sila vsega javnega življenja. Po fantazijah »zelene pošte« je hajduška zveza razpredena po vsej državi in vsak čas se lahko gostje najlepših hotelov ali pa prijazni, dobrodušni popi prelevijo v do zob oborožene hajduke. Pisec takih neumnih laži je gotovo bral knjigo »Teror na Baikanu«, v kateri je pokojni slavni francoski novinar Albert Lon-ders opisal makedonske komite, ter je potem nekaj slabih kopij, pomešanih s svojo domišljijo presadil na naša tla. Pohajkoval pa je tudi po nekaterih naših krajih, vjel nekaj imen ter jih potem s slikami vred, ki jih tujcem dobrohotno deli naš presbiro, napačno porabil za »ilustracijo« svojih neumnih in neokusnih laži. Tako n. pr. ima slika, ki predstavlja starega črnogorskega kmeta, naslednji napis: »Voivoda Kosta Pc-tschianaz, Senior der serhisehen Komitadschis«. Pod silko. ki kaže slikovita vrata neke kotorske cerkve in nekega redovnika, pa je napis: »Wcr erkennt in dem fromm^n Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano iztrebljenje črevesa, kar cesto učinkuje izredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanji. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ureditev belokranjskega muzeja Kako naj se usmeri delo, Ljubljana, 3. februarja. V novem proračunu prosvetnega oddelka kr banske uprave v Ljubljani je namenjenih 4000 Din tudi za raziskavanje podzen-nib jam in za ustanovitev muzeja za Belo Krajino, o katerem smo lani pisali. Kr. Iranska uprava ie za to akcijo pokazala torsj največje razumevanje in je sedaj naloga Beio-krajiricev. da delo tudi smotrno in pametno dokončajo. Belokranjci niso ostali gluhih ušes, ko je bila v naši javnosti sprožena misel o osnutku malega belokrf-jskega muzeja, ki bi bil dokaz belokranjskega dela, sposobnost1 in zrelosti dokaz liubezni Belokrenj- tenia ta neveste da bo uspeh zadovoljiv ca do rodne grude in pravilna njegova ocena vrednosti narodnih umetnin in izdelkov, ki jih je danes med vsemi našimi kraji še najbolj bogata ravno Bela Krajina. To je n ©nameravana zasluga tistih, ki so kraje onstran Gorjancev vedno zapostavljali in jih puščeli daleč od proizvodov sodobne kulture in tehnike. Ali čez desetletja bi delo biio morda že popolnoma nemogoče in brezuspešno. Pri ustvarjanju belokranjskega muzeja je treba delo predvsem razčleniti in ga razdeliti na posameznike, ki imajo ljubezen do sodelovanja pri ustvarjanju prepo-trebnega muzeja ne le za Belo Krajino, nego sploh za način življenja im delovanja našega slovenskega naroda. Muzej danes ni več le zbirka davnih starin nego moTfl vzporedno s takimi stvarmi zbirati tudi vse potrebno gradivo o naši sedanjosti. Med najvažnejše oddelke muzeja moramo šteti narodnega katerega namen naj bi bil zbrati vse izdelke domače hišne industrije. ki je v Beli Krajini še precej razširjena pa narodne noše in vezenine Tudi znane belokranjske pisanice spada io v ta oddelek in narodni reki in pesmi, ki jih je sicer že mnogo zbranih, a vendar večina še ne. V tem delu more igrati vidno vlogo zlasti naše podeželsko belokraiisko učitelj-stvo, ki se je že vedno izkazalo dostopno za vsaiko javno delo Od njih upravičeno smemo pričakovati največ, ker so vedno v neposrednem dotiku z ljudmi. Dragi, enako važen oddelek v muzeju ženske rišejo pi<*aaiee naj bi bil književni in likovni, v katerem naj bi bila zbrana vsa dela belokranjskih pesnikov in pisateljev, ki jih med najuglednejšimi v slovenski literaturi in umetnosti ni malo, dalje literatura o Beli Krajini, ki danes enako ni več ravno skromna in končno dela belokranjskih kiparjev in slikarjev, kakor tudi drugih, ki so Belo Krajino upodabPali. Zadnje je sicer morda najtežje, a vendar tudi najbolj hvaležno in največ vredno. Važen oddelek muzeja je predvsem strogo zgodovinski V njega spadajo belokranjski grbi. že izumrle šege v slikah, stari dokumenti, s katerimi so posamezni belokranjski kraji dobijali razne svoboščine in pravice. Med njimi naj omenimo predvsem Pobrežje. Vinico. Stari trg v Poljanski dolini. Črnomelj in Metliko, ki imajo do danes ohranjenih menda še največ per-gamentov in drugih papirjev iz prejšnjih stoletij, dalje stare slike gradov, meščanskih gard in vitezov '.n vojščakov belokranjskih mest. o katerih nam poroča zgodovina, kakor tudi vse znamenitosti mest. trgov ia dragih krajev, ki bi jih danes še Popen noch den Komitadschi Zacharias Mi-lekič?« Laži torej niso samo neumne, marveč tudi zlobne, kajti kdor je slišal o Kosti Pe-čancu in o duhovniku Milekiču, bi moral tudi nekaj vedeti o vlogi hajdukov ali ko-mitov v življenju jugoslovenskega naroda. Slovenci ob Jadranu Split, 2. februarja. Naža marljiva delavka za Dr.ižbo sv. Cirila in Metoda Tilka Lecfcerjeva je pred poltretjim letom vzdramila tukajšnje Slovence in pomagala ustanoviti podružnico Družbe sv. Cirila in .Metoda, ki spričo velikega števila Slovencev v tem mestu orav lepo usrpeva- To nam i* pokazal tretji redni občni zbor podružnice 20. t. m. Iz irčrpnih poročil odbornikov smo videli, da }e bilo društveno življenje med letom prav živanno. Imeli smo 12 prireditev, med temi dva javna koncerta in koroški večer v fo>'eru gledališča. Na tem večeru je predaval g. dr. R ibič o Koroški, bil? so primerne recitacije in naš mešani zbor je zapel nekaj lepih koroških narodnih. Da se je v tem tatu dvignilo tudi zanimanje članstva 7jb društvo, dokazuje dejstvo. da so ee morali prostori v Kovačičeveni hotelu, v katerih je prireiala podružnica dve leti svoje zabave. opustiti in poiskati večji prostori. Dobili smo jih na Bačvicah v hotelu >Plažte. Tu so se tudi letos poslovili splitski Ciril-metodarji od starega leta r uspelo prireditvijo. Najlepša točka i i bila ak«oriia. ki ie predstavljala osvoboditev naših bratov. Velika dvorana hotela, za la d>an lepo okrašena. je bila nabito polna članm- in priia-teli>v drjštva. Podružnica je dobila 'ako svoi dom. v katerega sta so namestili knjižnica in Čitalnica in v katerem se vrše seje. društvani sestanki in pevske vaje našega zbora. R^s potrebni so ti prostori, sai šteje podružnica danes preko 2 0 članov. Razni, skoro neizogibni malenkostni spori med posameznimi funkcionarji društva so poravnani. Dvignila se je tudi vnema članstva za društveno delo. Ob tei priliki ne smemo pozabiti g- Josipa Špana. ki deluje že od rojstva podružnice z narvefjo požrtvovalnostjo za razmah društva. Nai mu bodo te besede hvaležnosti v zadoščeni*. Novoizvoljenemu predsedniku g. LeSniku Jožefu in novvmu odboru želimo mnogo uspehe pri požrtvovalnem delu. Ciril Metodova podružnica ob 6iniein Jadranu naj postane vzor vsem posestrimam v domovini. Po srečnem naključju sta se rešila iz o#nia Skocijan, 3. februarja Te dni se je pripetila v škocijanskih goricah požarna nesreča, ki bi skoro zahtevala življenje dveh delavcev. Posestnik Bar-borič iz Savinka pri Škocijanu ima v Vinjeni vrhu vinograd s hišico in gospodarskim poslopjem. Posestnik Barborič je najel dva delavca, Jožeta Glaviča in Janeza Zupana, za dela v vinogradu. Proti večeru sta delavca v hišici zakurila in zmučena od napornega dnevnega dela kmalu zaspala. Okrog štirih zjutraj je Zupana prebudil iz spanja smrad po dimu. V zli slutnji je vstal in odšel iz hiše, kjer je videl, da gorita slamnata streha in ogrodje hišice, ki se morata vsak trenutek zrušiti in pokopati pod seboj tovariša Glaviča. Stekel je v hišo in začel Glaviča buditi. Dobro minuto potem, ko je Glavič zbežal iz sobe, se je že zrušilo hišno ogrodje in ogenj je zajel prostor, kjer sta bila delavca spala. Delavca sta izkušala gasiti ogenj z velikimi snežnimi kepami. Po kratkem času pa sta se prepričala, da vse nič ne pomaga, zlasti ker je začela pihati močna burja. Ogenj se je širil in objel še gospodarsko poslopje. Lepa majhna domačija je pogorela do tal. Nesrečo je povzročilo dejstvo, da sta premočno zakurila v štedilniku, iz katerega so držale pločevinaste dimne cevi, napeljane ob leseni steni skozi streho. Preveč razbeljene cevi so povzročile, da se ie vnel leseni steber suhega hišnega ogrodja. Posestnik Barborič trpi znatno škodo, ker ni bil zavarovan. SMUČARJI in vsi, ki želite to postat ti, mislite vedno na dva temeljna pravila, ki s« ^ glasita: 1. drži pri spuščanju smuči vedno vzporedno, ker to ti da sigurnost. 2. Imej vedno a sei~.J odlične in Jk^" « J t znane fo-fa. bonbone, ker dajo ti moč in svetost. 155« Smrtna nesreča ob železniški progi Skofja Loka, 3. februarja Tukajšnjo javnost "je globoko pretresla vest o tragični smrti g. Vrtovška Alojzija, upokojenega gimnazijskega sluge iz Kranja. Vrtovšek je napravil z večjo družbo v četrtek popoldne izlet v Zabnico. Izletniki so posedali do večera pri Kozincu, potem pa so jo mahnili proti postajališču, da še ujamejo zadnji vlak na Kranj. Nedaleč od postajice je privozil kmalu po 19. uri izletnikom nasproti tovorni vlak, ki so se mu vsi hitro umaknili. Tudi g. Vrtovšek je skočil v stran, pri tem pa je padel v sneg in tamkaj obležal tik železniške proge, kar Je PROIZVOD: »UNION«, ZAGREB imelo za posledico strašno nesrečo. Vlak je bil izredno dolg, ime! je do 50 vagonov, česar Vrtovšek najbrž ni vedel. Ko je bila namreč dobra polovica voz že mimo, se Je moral nekaj gibati. Najbrž je udarila stopnica vagona vanj in naslednji vozovi so potegnili nesrečnika s seboj in ga valjali ob progi kakih 15 korakov naprej. Mrtvega so pozneje njegovi prijatelji našli ob progi z rano na glavi. O hudi nesreči so bila obveščena še ponoči oblastva. Uradni zdravnik dr. Fajdiga je odredil prevoz trupla v Kranj. VUm v gostilno Škofja Loka, 3. februarja V noči na četrtek so obiskali predrzni svedrovci Balantovo gostilno v Kapucinskem predmestju in napravili lastnici gospe Guzijevi prav znatno škodo. Tatovi so se prikradli k hiši od desne strani, z železnim drogom so nato skrivili in odstranili želea-je pri oknu. ki jim je zapiralo pot, potem pa so se vtihotapili v gostilno in sosednjo sobo, kjer so temeljito zagospodarili. Odprli so vse predale in miznice ter pretaknili sploh vse kotičke. Pobrali so za okoli 70 Din čokolade, dva para gojzerjev, dve bonbonieri, nekaj manj ko 236 Din gotovine več litrov vina, klobuk in damski plašč. Vlomilci so se morali počutiti v gostilni neverjetno varni. Pojedli so več jajc, ki so jih našli slučajno na mizi in pospravili nekaj drugih jedi. Tudi s pijačo so se okrepčali in nato brez sledu izginili. Vlomilci so morali priti v gostilno, kakor sodijo domači, v prvih jutranjih urah. Slišal jih ni nihče. Vlom je bil takoj naslednje jutro prijavljen orožnikom, ki so pričeli preiskavo. Storilci niso pustili za seboj nobene druge sledi kakor stopinje v snegu. K Balantovim je bilo že večkrat vlomljeno. Vse kaže, da vlomilci niso daleč. Alf si ie &Usn „Vodnfh&ve rfrsrfl^ f Konjska kupčija s ponarejenimi bankovci Bobova, 2. februarja. Pred dobrim tednom se je pojavil v obmejnih krajih italijanski konjski trgovec, ki je razdelil med svoje nakupovale« Teč je število tisočakov za nakup konj, ki naj bi se izvozili v Italijo. Takšen nakupovale«-je bil tudi Turšič Ivan z Rakeka, ki je na zagrebškem sejmu kunil od našega domačina Blažinča iz Rigoncev par lepo rojenih konj za 5000 Din. Biažinč je kupil s tem denarjem rfrujri par konj ia jih odgnal domov. Pozneje se je izkazalo, da bq fisočatei ponareiejii. Oblastvo ie denar zaplenilo. hitremu postopku oblastev se je zahvaliti, da je bilo vzpostavljeno prvotno etanj*" posesti Kupoa in oba k»j«ija so namreč Še pred mejo prestregii. Krivji so aretirani. Danes W»1y rrftseb in Renat* M8I?«-r Seaosif i&ira Lepe »like iz Egipta. Arabci in Be-duini in njih običaji. ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 3., 5., 7. in 9. \ uri. Cene 4, 6 in 8 Din, Bu lahko ohranili, dočim jih bosta čez nekaj let zc/b časa ali neulka roka preprostega človeka ie uničila. V ta oddelek spadajo tudi vse izkopanine, ki jih še danes pogosto najdejo v raznih belokranjskih krajih in ki ovirajo že iz Hiiskih in poznejših rimskih časov, a nekatere celo iz rane kamene dobe. Prezreti ne smemo krajevnega oddelka. Ta bi zbral vse propagandno gradivo za Belo Krajino, ki bi ga ob prilikah raznih razetav z velikim pridom vedno lahko porabili. Sem spadajo diagrami belokranjskih krajev, ki jih bodo vsaj nekateri gotovo v d oglednem času po vzgledu drugih mest dali izdelati, panorame, povečane fotografije krajev m naravnih krasot, kakor tudi tipičnih belokranjskih cerkvic in drugih zgodovinskih objektov. Niti jamarstvo tu ne sme izostati, ker ima Bela Krajina kot krašlka zemlja mnogo doslej še neraziskanih podzemnih jam, ki nedvomno skrivajo v sebi mnogo zanimivosti in lepot. Ta oddelek bi bil izborna orientacija za tujca, ki bi si želel belokranjske kraje z njihovimi zanimivostmi ogledati, kakor tudi odlično propagandno sredstvo za požhrljenje letoviščarstva. Ako omenimo še oddelek gradov, bi s tem glavne smernice pri ustvarjanju belokranjskega muzeja bile začrtane. Ta zadnji oddelek bi zbral fotografije vseh belokranjskih gradov ki jih je bilo nekdaj čez 30, in eventuelno tudi modele posameznih, ker predstavljajo že v pogledu gradbe same veliko zanimivost Tu bi bil enako potreben opis in slike zgodovinskih zanimivosti in znamenitosti teh gradov in njih postanek in pomen za tamošnje kraje, v katerih so nekdaj imeli odločilno vlogo. Vzporedno z oni en j enimi oddelki bi bilo potrebno misliti tudi n« gospodarskega, i statističnimi m tabelarnimi pregledi zadružništva, delovanja hranilnic, lesnih. pTemogokopnih in drugih industrij, daije s tipičnimi belokranjskimi pridelki, obremenitvami posestev in sploh z vsem, kar ima zvezo z gospodarskim delom Bele Krajine. — Prepričani smo, da bo delo ta ostvaritev belokranjskega muzeja našlo v onih krajih mnogo zvestih delavcev, ki bodo vložili ves svoj trud zm. uresničenje te lepe koristne misli. R-y .H SOKOLSKI DNEVI V BOHINJU Vtisi in beležke s sa veznega prvenstva v smučanj is pot ni dai do živega in je spet popravil krivične sodbe o svoji formi Pravi, da jt bil ž skrajni čas, ker bi moral sicer zapustiti svojo rodno grudo Tihi in vztrajni Smolej je kot osmi na cilju zasedel < sekund za njim drugo mesto, tretje čast no mesto pa je — že drugič v zadnjih 14 dnevih — ostalo korenini Bohinjcu — Tomažu Godcu Za njimi še nekaj »ti čev«, potem pa vrsta mlajših zastopnikov tekm valne garde, pri katerih so odločale samo sekunde Nerodno, da tega nisi vedli mel potjo, ker bi bili sicer le še Kje hitrejše pobrali pete Br Ivanu iz škofje Loke. ki pojde v Rumunijo, bi bilo treba prav malo! Prav te pičle razlike pa doKH-zujejo, da se je letcs spet povečala vrsta onih, ki sledijo tik za petami najboljšim, tako da nam v bodoče ni treba biti v skrbeh. kdo pojde na teke Ko ne pojde več Ježe ali Tomaž ali Lovro, pojde pač Lado ali Slavko ali »Ivan! • Po delu pride počitek in vsaka smučarska tekma ima tudi svojo veselo straa. V Bohinju je bilo za to stran prirejeno — skromno, zat0 pa tembolj domače — v Sokolskem domu. Kar hitro so pozabili tamkaj na razlike na cilju in nesreče med potjo in, ko je še harmonika pogna la zadnjo utrujenost iz udov, je vse veselo zarajalo po dvorani. Zunaj je tiho .e-gal nov snpžnl plašč, znotraj pa so se vrteli pari. sklepala prijateljstva in kc-vali novi načrti Komur ni bilo tre'** drugo jutro zgodaj na noge. je lahko preživel med veselimi bohinjskimi Soko'i prav prijeten večer. Prijeten tako. da ?o se zamudili celo nekateri, ki so moraii na noge . . Sicer pa je ta pesem take stara kot svet. v zimskem Bohinju pa Se posebno! • V nedeljo so gori na-1 kolodvorom že na vse zgodaj plezale prve postave proti vrhu, na cilju Sn se zbirali sodniki, ob nr^ari so se postavljali nadzorniki vrat '.n tudi prvi tekmovalci so že lezli na strmi bresr. Potem so jih snuščali. tudi okoli 90 tekmovalcev v dveminntnih presledkih preko enajstih .. . Prosa je bila težka in marsikdo se je na dnu že krreoko zH al v kolenih: toda med njimi je bilo mnogo takšnih, ki so premagali ovire in nrogo v krasnih časih ln formi. Presenetili so predvsem Mariborčani, ki jih dozdaj " smuških likih še nismo videli med odlič nimi; žal se jim uspehi niso šteli v tehtni Nedaleč od krasne trase za like ie bila p-iecej težka trasa za ženski smuk na 2 km Ta disciplina je v tekmi za nežni spol več ali manj naporna in zato li čudno, če so tekmovalke prihajale na cilj skoraj brez izjeme slabo razpoložene Dobro se je pripeljala s Ljubica iz Maribo ra, ki je kljub večkratnemu premikanju težišča zadovoljno ugotovila, da je bil? vsaj "lušno«. S Nesti iz Celja je svečano izjavila, da je vso pot onravila na smučeh in bi bilo imenitno, če bi bila prva.. Saj je tudi bila! * Popoldne so bili skoki na Hanssenovi skakalnici. Pol sporeda za sestavljeno tekmo, pol pa za skakanje samo Začetek je bil zgo'en, tekmovalno vrsto je se stavljalo peeveč kandidatov za bodoče mojstre in tako se je zgodilo, da občinstva ni hitelo mnogo za funkcionarji Škoda, tam nad Poljem je tako lepo in Bohinjci imajo tamkaj že dobro uvedeno okrepčevalnico, ki se je že večkrat obne sla boli":e kot ne vem katera v mes*u V neieljo popoldne žal ni imela pravega tjo-sefa. onim pa, ki so se ustavili poleg nje. je bilo toplo kljub belo-zeleni draperiji. ki jo obdaja Najdaljši skok si je nrivoščd jeseniški Zupan (12 in pol), prav do^c-r je bil junak zadnj'h tekem gorjanski Ženiva in ler>0 sta sekundirala tudi Mariborčana Stonar in čop V ostalem je bil sio-red zaključen že v pičlih dveh urah. kar je bilo vsem prav. ker je bilo treba čini prej v Bistrico in na vlak. Na prvi in poslednji! • V Sokolskem demu je bil poslovilni zbor. Br. načelnik je pozdravil, hr Dušitu je objavil seznam uspehov in še krepil* Zdravo«, pa je bilo konec III revije sokolskih smučarjev Potem na so onraii vodniki svoj tovor, tekmovalci svojega --in novinarji tudi svojeea. — se še zadnjič ozrli gori v čudovito leto kralies'vo Zlatoros-a in v prvem mrakti zapustili be le poljane bohinjskesra kota Pokol pa je lahko ponesen na svojo prireditev, sat ie ta dva dni videl dokaze, da botra g. Štefana Pravnika iz Krškega, ki je ogorčen nad izvajanjem lokalnega patriotizma ugotovil, da so se enaka pripravljalna dela že leta 1929 vršila v Brežicah, vendar do leta 1934. niso pokazala pozitivnega uspeha Jedrnato se mu je priključil še inž Dinko Cerjak. Videč, da sta nastala dva tabora, je dr Lovrenčič zaprosil za vodstvo občnega zbora, da bo mogoče občni zbor objektivno izvesti Pove, da je že leta 1929 Brežioa-nom priporočal, da to vprašanje rešijo s Krčani skupno, ali pa, da ustanove podružnico za sebe, ako imajo dovolj članov Smatra za potrebno, da se to vpra šanje t a .čisti na podlagi že potrjenih društvenih pravil, katerih § 1. bi občni zbor lahko po medsebojni uviievncsti spremenil, kakor se je to zgodilo z Ležem in Cerknico. Predsednik stavi v debato vprašanje: »Ali naj ostane se živahnem začetku mnogo lepih uspehov! Gnojenje hmelja Naši hmeljarji posvečajo mm-go premalo pozornosti pravilnemu gnojenju hmelj-nikov. Večina hmeljarjev misli, da zadostuje, če letno hmelju močno gnojijo s hlevskim gnojem Tuji hmeljarji delajo to čisto drugače, kar je zlasti razvidno iz knjige »Vloga kalija pri prehrani hmelja«, ki jo je izdal v Pragi vseučiliški profesor dr. inž. Doerell. Iz te poučne knjige povzemamo naslednje: »Za zdravo in pravilno prehrano hmelja so potrebne vse redilne snovi: dušik kalij in fosforna kislina. Enostransko gnoj?nje je tisto zlo, ki povzroča slab in manjši pridelek. Pogosto domnevajo mnogi gospodarji, da je v zemlji dovolj kalija. Napačna so nazi-ranja, da težki in ilovnati zemlji ni treba gnojiti s kalijem. V mnogih dobrih zemljah, kjer se goji hmelj, je kvečjemu 0.1 do 0 2 odstotka kalila. Celo v zemljah, kjer je razmerno več kalija, je uspeh gnojenja s kalijem Izredno dober. Ker ima hmelj ze!o dobro razvite korenine, bi se lahko domnevalo, da si vedno lahko nabavlja potrebno količino kalija iz zemlje. V resnici je pa to drugače. Kalij ie v zemlji navadno težko topljiv, tako da hmelj trpi zaradi pomanikania tega gnojna ako se mu z niim pravočasno ne enoji. Rumene ppgp na listju, slabo razvite korenine in slab nastavek soloh so znaki pomanjkanja kalija v zemlji Po ugotovitvi profesorja Wagnerja so se s pclnim gnojenjem vse koren'ne mnogo bolj razvile in razširile kakor pri rastli nah. katerim se ni gnojilo s kalijem. Potrp-Iki kalija v hmel.jnikih je zflo velika, saj hmelj rase 8 do 15 let na istem prostoru. Če se v hmelinikih sadijo še kakšne dnisre kmetijske rastline, je potreba še večja. Hmelj je izrazita kalijeva rastlina, ki zahteva poleg apna največ kalija. Kalij ne pospešuje samo rasti listja in razvoja korenin, nego predvsem tudi bolj šo kakovost kobul. žlahten vonj, če hmelj nima dovolj kalija, zelo oslabi. Lupulin, ki je najdragocenejši del hmelja, je odvisen od zadostne kalijeve hrane. Da pa je delovanje kalija uspešno, je potrebno, da se hmeljnikom gnoji že jeseni ali pa vsaj pozimi, tako da se kalij v zemlji pravilno razdeli in da prst vso to -astlinsko hrano vsrka. Po profesorju Remyju odvzame hmelj-ska rastlina naiveč kalija zemlji v juniju in juliiu. Iz tega sledi, da mora biti v tem času največ razpoložljivega kaHja v zemlji. Zadnjo količiro kalra je treba torej trositi po hmeijnikih najkasneje ob koncu maja. Profesor W'ag-ner priporoča 60 do 70 gr 40 ndstotii*- kaliieve »fli na eno rasfmo (S00 do 350 kg na hektar ali 170 do 2f»o kg; na oral) ako je medsebojna razdalja rastlin 1.5 m. S polnim gnojenjem se je pridelek pri moiih poizkusih povečal povnrečno za 215 kilogramov na h°ktaru Profesor Gross ie v svo-ii kniisl Hmpli« Di«al da se ie samo s k»H'em povečal pridelek na hektaru za «00 kilnerramov. Nn ■'natančnejše poizkuse ie v tem oziru izvršil profesor Wa>T>er ki ie leta 1Q94 s noir>im o-nnioniorrt c kaMiem dosegel za 175 do 750 kilogramov večje prideike na hektaru. Najnovejši gnojilni poizkusi, ki jih je izvršil profesor \Vagner, so pokazali naslednje uspehe: 1. kakovost in barva hemlja se s kalijevim gnojenjem izboljšata. 2. Uspehi gnojenja s kalijem so se p> kazali na vsaki zemlji brez razlike, če je bila ta lahka ali težka. 3. 350 kilogramov 40-odstotne kalijeve soli je dalo na hektaru povprečno za 203 kilograme večji pridelek. 4. Pri gnojenju s 40-odstotno kalijevo soljo so bile rastline mnogo odpornejše proti suši in raznim boleznim in škodljivcem. Manjša odpornost se je dognala pri hmelju, ki so mu gnojili samo s hlevskim gnojem brez kalija. 5. Domači hlevski gnoj je v učinkovanju vedno zelo zaostajal nasproti polno gnojenim parcelam. 6. Dobičkanosnost je bila najboljša pri polnem gnojenju, brez kalija srednja, najmanjša pa pri gnojenju samo s hlevskim gnojem. Tudi kot zaščitno sredstvo rastline ima kalij pri hmeliu kakor pri mnogih drugih rastlinah veliko vlogo Kulisch je opazoval, da so bile rastline, ki se jim je gnojilo s kalijem, mnogo bolj podvržene raznim rastlinskim boleznim kakor one. katerim se je nolno cnoi:lo. Glavno sredstvo proti hmel,'*ki peronospori je pravilna prehrana, predvsem zadostno gnojenje s kalijem.« Dr. inž. Doerell je k tem izvajanjem še pristavil, da je po'eg zadostnega gnoipnja s kalijem neobhodno notrebno tudi zadostno enojen je z dušičnatimi in fosforntmi gnojili. V žatcu se gnoji na nastopni način: Poleg hlevskega enoja dodajano na 60 rastlin še 4 do 5 kilorramov 40-odstotne kalijeve soli tri četrtine do 1 in pol kilograma ame^pera dušika in 2 do 4 ki'ogra-me sup°rfosfata. Brez hlevskega gnoia se količina apnenees dušika p~>v°ča do 4 kilogramov in količina superfosfata do 6 ki-log^mov Pri vsem tem. kar je tu navedeno, naj se še posebno upošteva da ie kaMieva sol razmerno n^ceneiše nme.tno er^o^ilo n kg čistega kalija — 2 50 kr 40-od«totne kalijeve soli — stane v Celju 4 30 TVnV 40-od-stotn« kplreva =ol je torej tudi iz eoeoo-dar=kih raz^oeov v orvem r°du snoeobna, da hudo de!o hmel^ria obilno od^o^uje. Ninno bi hi'o ž°leti da s« tudi naši hme-Harii po^^žu-ei n izki'*ern" =voi'ri tovarišev v fipMni Tplro sp hi k^kovicf hrn°Ma pri na» šp izho^p';* ir nafo Hla^n bi na svetovnem trgu dobilo včio veHavo. t Uporabljajte proti mrazu In vetru kakor tudi za solnčenje dr. Kmetovo mazilo IN OLJE. — Dobi se v vseb lekarnah in drogerijab po 10 Dm, Od Beograda do Kovina Z ladjo po „beli" Donavi — Mimo Smedereva Na obisku v bolnici za duševne bolezni Sokolski smučarji so si Bohinj izbrali za stalno pnzoiišče svojih vsakoletnih smučarskih prireditev Refe je, da je bilo v zadnjih zimah vreme tamkaj — tič manj kot povsod drugod — piecej muha sto in so morali prireditelji tekem v zadnjem h'*"-' spreminjati proge in sporede, toda ka ic~i je bistriška dolina tako globoko v snegu, kot je letos, ga skoraj ni •predela, ki bi nudil tako bogato izfciro terenov in tudi ves po jvoji mogočni pa norami ne navdušil tekmovalca in gledalca Saj m t-—a več. kot Driti z vlakom in pogledati na bele bregove, ki branijo tujcu pogled z juga, ali pa stopiti tja gori do Polja, sredi poti do jezera, ter se ozreti naokoli po tem divnem gorskem svetu ali pa se potruditi na dno doline do mirne gladine bohinjskega jezera, obdanega krog in kr » z belo-zelenimi kulisami, in človeku se ..^-hote izvije želja, da bi kar ostal tamkaj in se nič več ne vrnil v mračnov sakdanjost če posije na vso to veličastno naravo še božje solnce in ta bela pokrajina zaleskeče v milijonih in milijonih snežnih kristalov, ni živega bitja. ki bi se takrat v mislih ne poklonilo t'mu mogočnemu stvarstvu okoli sebe! * Skoraj tako pripravljen je pričakal Bohinj sok-elsko smučarsko armado Solnce se je moralo sicer tik pred otvoritvijo v soboto skriti za goste in sneg obetajoče megle, toda sem in tja je še zmerom pokukalo na smučarski rod in vlilo prijateljem bele narave novih nad in svežih sil Na belo ploskev seveda rii imelo nobenega vpliva več in je bilo na nebu prav samo za lenšo scenerijo Sicer pa je v noči od sobote na nedeljo padlo še nekaj prstov sveže bele mane. tako da se je Bohinj za druei ^an prireditev še enkrat odel v čisto belino Vremenske In sne?,ne prilike so bile torej res idealne in ni čudno. če je ona dva d-reva prišlo na bohinjska tla toliko mladih in tudi »starih«, ki so hoteli poizkusiti svoje mr>či v viteški borbi na smučeh ali na užiti nekaj ur solnca in zraka na bistriških poljanah Naj bo omenjeno, da so l"ili Bohinjci sami včasi bolj veseli takšnih obiskov: letos So bile kar redke zastave, da bi tudi na 7unaj nekoliko noživile sliko našel«» h»o«i-aicVeffl ob servflt>->ri}fl fznod pfln^velcptfa mosta je isdia krenila na sredo Duns>va ki ie tu veličasten v vsej svoji širini. Leva obala je pokrita z nizkim grmovjem, mestoma z visokimi topoli, pusta in do gočasna Uesna *tran ie brdov:tejša. posebna z ljubk;mi vasicami. Zavijemo m'mo Višnjice. pustimo na levi strani Pančevo in se bližamo postaji Ritopeku Vužn;« nostaja d^igočas-nejša zato gleda človek bolj po sopotnikih. da se zaolete v pogovor, in tako lažie prestaja čas dolge vožnje. Domače srečanje na ladji. Okrog mene so sedeli možakarji okroglih, rdp^ib l'c. z mn.sn:m; 1;čn:nr kostmi da jih je zunanjost sama označevala za Madžare Pogovariali so se glasno, skorai upili kakor da hočejo drug drugem preprčati o resn;čno«ti svojih besed Ob sosednji mizi sredi velikega saloni drugega razreda ie sedela mlada gosna z dvema otrokoma Na moje začudenje je ogovriala otroka po slovensko Torej pov«od Slovenci! V hipu smo bili sred živahnega pogovora Gospa ie b;la žena lesnega trgovca, tudi Slovenca v Smederevu. in se je mnd:1a neka i dni nri -voiih znanc:h v BecMi-adu Zd^j se vrača Vabila me ie. naj s** ob r>rv nH:k' ustavim v Smedcevu 'n j'h ohišjem S^^anMi me Kodo s štev;1nr> s!"v>nc|co družbo, ki se tamtvii ka i rlobrn nočnti Z mr/em sta se i'>rp«pH]a iz Slovenije že nred osmimi let v Si-biio 'n Sn°'l°*|>vn »p t-ai urtr>^en teren 7A mn"avn o In ^rflp^n-pvo kot zelo cenen 1cra? V krnfVo?acnpm po govoru nisva niti opazila kdflj je ladja od ->luln 't CJrnf-V* r» '1 ■ Jimn rle revu. Na levi strani Dunava se je razprosti- ralo še smede.evsko gričevje, znano po svoiem or deiku - srn jdf cv-kein v nu O'1 daleč pa so nas že pozdravljal' mogočn' stolpi smederevskega gradu. nekdania last desnota Jurija B^ankov^-a. O^tod. kjer *em se noslovM od nrMazne smederevske Slovenke, je lad:a ziv la nvmo ponosnih stolpov t'dnjave preko Dunava. ki meri tn v šr >n' gotovo r>o'drug kilometer, prot- Kovinskemu pris*an:šču. Pet narodnosti v enem mestu Od kovinskega mestnega pr-stamšča ob Dunavu je do me>ta samega še dob-o uro hoda Cesta je š'roka prava banatska cesta ki je poleti nasuta pol met-a visoko z rdečk".madžariene Romune, ps norumunjene SWake in nosrbljen'' Sv«b< Kovin 'm/i s'hcV<-> nrav"sl»mn tpr rumnn Vat"';ško ce-kev Vaois; pj> trgnv;nab so dvoiezi^ni. poieg s-bš^ne do hiš miri^irsVe n^mšl-p ip rnm"nrkp na nise Da je le hnli nisana družba, sevedp tudi Zidov ne manjka. Slovenci v kovinski bolnici. Kakih dvaiset mnut iz mesta stoji na levi strani državne ceste ki vedi proti Vrscu 'n Ral' Crkvi r>b rumunski meji bolnica za duševne bolezni !z prejšnjih napol nodrt:h noslopij ki so služila za madžarsko vojašnico, so nap-avili seda i modelne ibiekte. ki služijo za boln-co samo -n za vodstvo Zasluge za moderno preureditev te bolnice imata v prvi vrst' dva moža: sedanji uprra1riic<"> 7 na irnrvdpi-npišim' aparflt' ki zaposluieio 'e nekoliko 'iudi nrav tako z modernimi stroji urejeno 1ika'nico in igromno knh-nio kier se dnevn" kuho za nrihližno 7=0 ljudi V zdravn:ško pomor =luž;ta boln;čna l"karna -n kenvčri! I^b ^ra forii Kof strežnice so 7anos'pne tu prve ;ini kato'rfl\ kar nek^Vfnn s!ovencVa nasptbini Nain«>- •rpiSfl terta Tivnrlfl nfl i" nr;i«Tn*> ivornn^ y odrom kipr naš- ffln^ie prirejajo koncerte in kjer se bodo v krat- kem vršile tudi kino predstave. Najzanimivejš pa so v te i bo!n:ci gotovo ostd.ii prebivalci zavoda — boln'ki. V moškem oddelku. Po dolgem ogledovanju vseh gospodarskih objektov smo stopMi v miški oddelek. Bolnica ima sedo j pnbližno okoli 650 bolnikov. med njimi več žensk kakor moških. Za mošškt oddelek služ:ta dva objekta s štirioglatim dvoriščem ki je prot' ženskemu oddelku zanrt z visok m kamfnit;m zidom Po dvorišču so se spreha .ali holn ki, ki so ostali ob našem prihodu čisto brezbrižni »Gospodin Brili!« je pozval zdravnik mladega simpatičnega pac:enta. »Vi se imenujete briljant. kai ne?«, je nadaMeval zdravnik po nemško, ker je »Herr Brilli« \'emec »Jaaohl!« se je glasil točen odgovor. »Oglejte si tega gospoda, kaj je ta gospod?« Rriljant me opazuje z dolgim prodira > čim pogledom naposled ugotovi: »Črne oči — Arni dijamant!« Tako me je prvi bolnik novišal na deseto trdotno stopinjo črnega diiam.inta Zdravnik mi razlaga usodo tega pacijen-ta Ril je železniški jradnik in se mu je v službi omrači' um Seda i se s vi samo z tz-imi i 're in ure sedi zaprt v svoji sobi in dela načrte Vsak nanir mu nrav nride Izumil je leteče avtomobile, naimoderneje skonstruirane han"arie za nrict^ianip let ! bavi na se tudi s konstruiranjem nernptuum Tv»hila Da bi dobil zaunanie anie me je doktor nre.-istavil za inženieria Gospi ' Rri' se ie nato ndal in nam razka7a' svoje 'imntvnro Poležal na ie tucii svojo ume* nost v drobni r>isa'«,i in sem trdno nrpmtfan bi nospka' " tem vse d-i^p^anie lin^tian ske in mariborske rekorde. Edino pritožbo Kulturna trdnjava na Kozjaku Gradišče, 1. februarja. Malo je glasu o nas z obmejnega Kozja-ka, ki je še, kljub naravnim lepotam in obmejni legi, v primeri s Pohorjem malo obiskan, kar pa bo menda zaradi konforta, ker se Kozjak ne odlikuje s tako krasnimi planinskimi domovi in kočami kakor jih premore Pohorje. Ciril-Metodarji in »Mejaši« so edini zvesti obiskovalci meje. ker vedo. da je Kozjačan, ki je ostal kljub trudu sosedov zvesta slovenska korenina, vesel vsakega obiska, ki ga veže z zaledjem. Kaj radi pa pohajajo na našo, ali bolje, na njihovo mejo sosedni Nemci,ki vedo, da s prijaznim »Griiss Gott. Letošnja božičmca na nemški šoli pri Sv. Duhu naj nam bo zgled. Edine kulturne trdnjave na našem Kozaku so pač šole. ki imajo sveto nalogo uči- ti ln vzgajati mlade »Kozance« v zavedne Jugoslovane. Lansko leto je nastala med Kaplo in Sv. Duhom na Ostrem vrhu mlada obmejna trdnjava, za katero pa javnost ve le malo; enorazredna narodna šola v Gradišču, že od 1. 1922 je bila tu podružnica šole na Sv. Duhu. Dve leti sem pa je biia šola brez učitelja. Na prošnjo vseh so oblasti slednjič le namestile v Gradišče učitelja g. Joška Turka, ki vodi kot upravitelj od februarja iani osamosvojeno enorazred-nico. V tem kratkem času je znal oživeti vse obmejno Gradišče. Dne 17. decsmbra 1933 je priredil s šolarji v skromnih šolskih prostorih lepo uspelo proslavo kraljevega rojstnega dne in božičnico, na kateri so mladi Gradiščani prvič izvajali program, da bi jim ga kot Kozjačanom kar ne prisodil. Na koncu so zapeli še domači fantje dve pesmi v splošno zadovoljstvo. Hvala Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki je darovala 500 Din in Kr. banski upravi (300 Din), ki sc omogočili obdaritev vseh 62 otrok z najpotrebnejšim. 29. dec. pa so prispele k nam z nahrbtniki malo poznane dobrotnice od stega mariborskih planink. ki so skuhale malim Gradiščanom čaj. jim napravile božično drevo in iih obdarovale še z oblekami in čevlji. Veliko zaslugo pri tem imajo gdč. učiteljica mešč. šole Mlina-ričeva in uč. abit. gdč. Ernica Kramerjeva ter šol. upravitelj Joško Turk. Prisrčna hvala vsem, ki niso pozabili čuvarjev na meji. Ob grobu dr. Andreja Sfangerja Ljubljana, 3- februarja. Tole;; drugih večnih dokazov in spomsni-kov slovanstva Julijske Krajine imamo tudi mnogo velikih svetih grobov. Na naši strani velika istrska groba: Laginjin in Spin-čičev, na oni strani pa poleg neznanih grobov bazoviških in drugih žrtev tidi srob vladike Sedeja, grob Luke Kirca, 'it. Edvarda Slavika in «edaj še grob dr. An-drije Stangeria. Dr. Andrija Stanger, zgledni narodni voditelj, ie umri v starosti SI let že 30. januarja v Opatiji, vest o njegovi smrti pa je kakor mnoge druge vesti, z veliko zamudo prišla preko meja. Ta idealni in zaslužni rodolmb je preživljal žalostno starost, odkar se ;e moral umakniti yl opa-tijskega občinskega doma. od koder ie preko četrt stoletja vodil občino in _istočasno tidi ves nacionalni pokret Liburnije. Andrija Stanger se je rodil v Volosfcem in ic bil njegov oče brodolaetnik. Tri sunve je Poslal na morje, niega pa v šole. Mladi Andriia ie 7. Mamdičem nekaj časa deloval v Trstu pri >Naši slogi-', ko pa ie v \ olo-skem odprl svoio odvetniško pisarno. so so začeli zbirati okrog njega vsi naši narodno zavedni ljudje. Z njimi je dr. Stanger začel boie 7>a narodni preporod Liburnne in za osvojitev občine Volosko-Opati;a. Ta borba je bila zelo težka, kajti boriti se je bilo treba na štirih frontah: proti Kemrem. Ita-Kianašem in Madžarom ter tudi proti mlač-nosti iit nezavednosti roiakov. Uspehi po žrtvoval nega in vztrajnega mcionalnega dela na niso izoftfali in 1. 1805 je prišla Opatija v nerodne roke. Po naravi vodno tih in skromen je dr. Stanger deloval ves zatopljen v naloge svoiega dela in v skrbi ler se je samo enkrat pogostoma imenovalo njegovo ime v veliki politični aferi. Ta afera je nastala 14 aprila 1914., ko je prispel v Opatijo italijanski zunanji minister Di San Giuliano, da se sestane z avstrijskim zunanjim ministrom grofom Berchtoldom. Tedaj se je zbralo v Opatiji poleg mnogih politikov in predstavnikov aristokracije tudi okrog '200 novinarjev iz raznih dežel. Bila je velika parada in italijanskega zunanjega ministra so sprejeli v slogu onega ceremoniala, ki ga je tako rada uporabljala predvojna diplomacija Dr. Stanger je moral pozdraviti italijanskega ministra kot ž ipa n opatiiake občine in pozdravil ga je — v hrvaškem jeziku. Italijanski zunanji minister je v svoji zahvali za pozdrav omenil. da mil hrvaški jezik ni neznan in da se ie že v svoji mladosti zanimal zanj. Pozdravu pa so sledili takoj drugi dan ostri napadi italijanskega tiska proti dr. Stan-gerju, ker je opozoril italijanskega ministra, diplomacijo in aristokracijo na to. da je Istra — jugoslovenska. K pogrebu pokojnega narodnega vodit el i a se je zbralo mnogo naroda iz Opatije in Liburnije. Taki pogrebi pa se smatrajo za ^demonstracijo« in zaradi tega ni manjkalo spremljevalcev iz vrst oborožene sile in policijske službe. Prišlo ie tudi do incidentov, kaiti policijski spremljevalci so fakoi opazili. da so nekateri venci na pokojnikovi krsti prepleteni z vrvicami v naših narodnih barvah. Te vrvice eo seveda zaiplenili. ^Bezpriiorni" na ljubljanskih ulicah Kako naj zajezimo povodenj malih beračkov? Ljubljana, dne 30. januarja. iBezprizorni« je izraz iz boljševiškega besedišča in pomeni po naše: brez nadzorstva. Tako so v Rusiji nazvali trume otrok, ki so se po meščanski vojni in po gladovnih katastrofah, ki so sledile revoluciji, od vseh strani z dežele zgrinjale po mestih in so polagoma postale prava šiba božja za prebivalstvo. Iz vrst teh otrok, ki so brez staršev, brez doma, brez nadzorstva živeli od tega, kar sta jim nudila ulica in smetišče, se je rekrutiraio vse tisto, Kar je v človeški družbi negativnega in Kriminalnega. Posledice, ki jih je pojav »bezpnzor-mh« prinesel Rusiji, še do danes niso izbrisane. Po tem kratkem uvodu bo vsakdo razumel, da je beseda, kakor smo jo napisali v naslovu, v naših razmerah m3lo pretirana. Pretiravamo pa nalašč zato, da toliko glasneje opozorimo na pojav, ki smo ga v zadnjem času opazovali na ulicah našega mesta, v mnogo skromnejšem obsegu, iz katerega pa bi se polagoma pray lahko izrodila nove vrste socialna epidemija, če r.e bi poklicana oblastva o pravem času posegla vmes. Slabo oblečen, bled. prestradan otrok, ki zvečer — vse tja do policijske ure — lazi od lokala do lokala in ljudem, ki pijo po krčmah, nudi kakšen malovreden, nepotreben predmet v nakup in ki pod krinko takšne skromne »trgovine« prav za prav samo prosjači od mize do mize, v Ljubljani ni po- vsem nov pojav, že pred leti smo večer za večerom srečavali takšne otroke, ki so hodili okrog in ponujali gostom vozne rede, pomaranče, papirnate rože, vžigalice nogavice, razglednice, pecivo itd. in pri tem venomer ponavljali stereotipne zgodbice o bolni materi, ki leži doma, o očetu, Ki je že leto dni brez posla, in o šestih otrocih, ki nepreskrbljeni čakajo doma. Toda v prejšnjih časih so bili ti mali »prodajalci« redki, podjetni fantje, ki so imeli do tega kroš-njarstva do neke mere pravico že zavoljo tega, ker so prvi prišli na originalni dornt-slek, iz katerega so lahko kovali skromen kapital. Gostje so se takrat po navadi še precej ljubeznivo odzivali njihovim ponudbam in so samo na tihem zmajevali z glavo in se spraševali, kaj bo iz generacije, ki jo je življenje tako na vse zgodaj poslalo na ulico in v krčmo. V teku letošnje zime, ki je v tej dobi krize v resnici zima največje bede, pa so se otroci usuli na ulice in lokale kakor kobilice. človek v popoldanskih in večernih urah ž? skoraj ni mogel pasirati ulice v mestu Id ni mogel v gostilni posedeti č';trt ure, ne da bi stopil predenj bled, jetičen. izstradan, raztrgan otrok in mu v jecljavi prrš-nji ponudil na prodaj papirnat'n rož ali pomaranč. Razume se. da človek od takih otrok ne more kupiti ničesar, zlasti ne pomaranč. in otrokom seveda tudi nikoli ni bilo do kupčije. Bili so veseli, če so dobiii kakšen dinar v dar. Zgodbe o bolnih materah in brezposelnih očetih, ki so jih venomer ponavljali, so postajale zmerom manj verjetne. Kolikor niso naberačenega denarja potrošili po avtomatičnih buffetih. so ga . nosili očetom in materam, ki so ga potem največkrat družno zapili v najbližji krčmi. V največ primerih sta opravljala ta posel po ulicah in krčmah po dva otroka, ki sta delala v nekakšni kompaniji. Starejši je bil neke vrste aranžer in blagajnik m ie svojega mlajšega tovariša, ki mu največkrat ni bilo niti do šest let. samo dirigiral in n.u na licu mesta neprestano dajal konkretna navodila. V teh otrocih na naših ulicah je doraščal povsem nov tip mladega izgubljenega vaga-bunda, prosjaka in brezdelca. Zato je razumljivo. da so oblastva, ki jim pripada tudi skrb za mladino, takoj posvetila vso pozornost temu vprašanju. Za enkrat je poskrbljeno, da se to otroško prosjačenje ne bo več tako svobodno razvijalo kakor doslej. Na mladinskem uradu mestne občine pa marljivo proučujejo vse doslej ugotovljene primere. Zanimivo je, da med temi malimi berački ni bilo mestnih otrok, temveč so največ prihajali iz predmestnih in Smučarji t Najboljše, od smučarskih mojstrov priznana, nepremočljive. specialno Izdelane smučarske čevlje pod znamko >BRANA« izdelujeta BRATA NAGLIČ, ŽIRI Zahtevajte oeaikl Cene solidne I Aerije dobite tudi v trgovini tvrdke A. GORBC. LJubljana, TyrSeva cesta St. 1. okoliških občin, zlasti z Viča. Poizvedovanja so dognala, da otroci niso beračili na lastno pobudo in za svoj račun, temveč so jih pošiljali po mestu očetje in matere, katerih družine sicer v resnici žive v veliki bedi, ki pa naberačenega denarja niso porabili za kruh, temveč za alkohol. Ko bo mestni mladinski urad proučil vse zbrano gradivo, bo o vsej stvari poročal policijski upravi, nakar bodo vse poklicane Instance sporazumno ukrenile, kar je potrebno. Nasproti brezvestnim staršem, ki na tak način zlorabljajo svoje otroke, bodo oblastva nastopila z vso strogostjo. Nasproti nedolžnim šestletnim in še manjšim otrokom pa policija seveda nima nobenega rešilnega sredstva. Da rešimo te otroke pred propadom, jim moramo nuditi socialno pomoč. Vsaj čez dan naj bi bili ti siromački deležni hrane in prijaznega varstva po dnevnih zavetiščih. Iz teh naših bezprizornlh bi v resnici utegnila zrasti povsem nova socialna nevarnost za družbo. Mestnemu mladinskemu uradu, ki lahko s svojim blagodejnim vplivom tu največ pomaga, ki pa v svojem proračunu nima zadostnih postavk za ta namen, bo treba staviti sredstev na razpolago, da bo lahko uspešno pobijal to zlo. Med cigani in siromaki v Jatagan-inali Beograd, 2. februarja Ali veste, kaj in kje je Sava-mala, ali vam je znano kaj o Jatagan-mali? Sava-mala. porečete, to še gre. dasi Sava v Beogradu ni ravno majhna, toda Jatagan-mala, to pa nikakor ne. Kvečjemu Jatagan-mali, dasi bi cb »malem« moral biti menda tudi »veliki«, ki ga pa nv Tako seveda vi: toda Beograjčan, ne vsak, pa vendar morda vsak drugi vam bo znal pojasniti, da ta »mala« ni č;sto n;č v zvezi s kako majhno Savo ali kakim n.ajhn:m jataga-nom, temveč da je to stara turška beseda »maha'a maala, mala«, ki pomeni »predel« v mestu. Tako vam je torej Sava-mala mestni predel ob savskem pristanišču, Jatagan- V ostrih zimskih dnevih in pri športu NIVEA-CHEliE aii NIVEA OLJE Nadrgnite si lice in roke, preden se podaste na prosto z Nivea-cremo ali Nivea-oljem. Oba ščitita Vašo kožo pred neugodnimi vremenskimi vplivi, tako da ostane gladka, sveža in prožna in pospešujeta ozdravljenje razpočenih in vnetih mest. Pronicujeta globoko v tkivo, ojačujeta ga, da postane odporno. Med sredstvi za nego kože na vsem svetu vsebujeta edino Nivea-crema in Nivea-olje kožni maščobi sorodni eucerit, na katerem temelji njih edinstveni, dobrodelni učinek. mala pa ravno tako tem nad cesto v Topči-der, med državno bolnišnico in pa Vajfer-tovo pivovarno. Toda ne mislite, da vidite tod široke asfaltirane ulice z večnadstropnimi palačami, temveč si predstavi jaite ljubljansko Zeleno jamo ali pa Mestni log v cvetu najhujšega barakarstva: v teh dveh »malah« vidite seveda tudi »z;dane« koče poleg čisto lesenih, polupodrtih šup. toda zidane z nežgano opeko in blatom. V Ja-tagan-maji. ki je prebivališče najrevnejšega prestoluičnega prebivalstva, v veliki meri nezaposlenega delavstva, »ulice« nimajo imen, temveč samo zaporedne številke. Tako se pravi n. pr., da cigan Petar Petrovič stanuje v Jatigan-mali. četrta vrsta. št. 12.. da so starko Katarino Stiko-vac-Ivanovič, bivšo čuvajko garderobe na železniški postaji našli zadavljeno in oropano v njenem stanovanju v Jatagan-mali. tretja vrsta, št. 10. Taki in vsakovrstni drugi ljudje stanujejo v Jatagan-mali, s strahom in trepetom pričakujoč že tolikokrat napovedanega pa zopet molče preklicanega in pozabljenega dneva, ko je bilo v mestni občini odrejeno, da sc mora prebivalstvo izseliti, ker se bo Jatagan-mala začela podirati, da se za vedno odpravi to torišče bede, to leglo naj-zavratnejših bolezni in celo tudi jama razbojnikov. lin s čim se bavi prebivalstvo Jatagan-male? Z vsem, kar more dati zaslužka, če je tudi še tako majhen. Boljše še tako malo ko nič. Daleč vam je iz Jatagan-maie do smetišč ob Dirnavu, kjer občinski smetarji izpraznjujejo vagone s smetmi Naj je lepo ali grdo vreme, vidite tu kakor mravelj na mravljišču žensk in moških in otrok, ki brskajo po kupih smeti in pobirajo vse, kar se da vnovčiti: krpe, ostanke oblačil, ki gredo v predilnice, staro železnino, gumbe, les itd. In ni izključeno, da se kdaj pokaže med smetmi tudi kak dinar in med zmečkanim papirjem »banka«. Kaka sreča! Hlebec kruha stane dva dinarja. Nad petdeset družin iz Jatagan-male se preživlja leto in dan samo s prebrskavanjem občinskih smetišč, pri čemer jim niti od daleč ne prihaj na um da požirajo tu na debelo klice onih težkih bolezni, ki potem kosijo mlado in staro po Jatagan-mali. Ciganka, ki jo vidite, kako pobira po ulici živalske odpadke in ostanke cigaret, stanuje tudi v Jatagan-mali. Njen rojak, ki prodaja perutnino po hišah, ravno tako. Arnavt, ki vam žaga drva, prihaja od tamkaj s svojim »križem«, žago in sekiro. Najbolj pošteni in pridni ljudje stanujejo tu, poleg njih pa morda najhujši izvržek, naj- ki jo je izrazil nasproti meni. je bila. da vlada v zavodu strašen teror, da ga ne puste delati in ustvarjati. Pod t.roriem razume on dve ali triurno sprehajanje po svežem zraku. Doktor mi med potjo do novega pacijenta razlaga izvor in vrste duševnih bolezni. Največ bolnikov je znorelo zaradi prevelikega uživanja alkohola, precej jih je tudi dedno obremenjenih, bebcev in idijotov. i>.aj-hujše je na s progresivno paralizo. Naš novi pacijent je bil maihen, zavaljen dobrodušen »čiča« z dolgimi, lepo zavihanimi brki. »Sta je Stevo?« dE pa dobro, brate. Jesi li video, kako se ljuljJo Smederevo? Ja sam to učinio. Ja mogu da tresem cco svet kao kruške na dr-vetu.« Možak ima v svojih rokah vse potresne eunkp. Če le hoče se strese Beograd, cela država ali pa tudi svet. Ker pa je prizanesljiv. tega noče in le v najhujši jezi potrese na kakšnem kraju. Tretji pacijent je Sima On je brat samega ljubega Boga. Pri svojem bratu doseže vse. kar hoče Poleti je bila velika su^a. pa ga je doktor v šali poprosil, naj prosi Dri svojem bra^i Bogu. na pošlje ma'o iež-ja. »Hoču ali -/a večeru moram dobiti svinj sko pečenje«, je bil točen odgovor. Po naključju je drugi dan res dezeva'0. In pečenka? Božji brat je nanjo pozabil Najbolj mi je ugajal Črnogorac Jožo. Velik Vakor gora plašen kakor zajec Noben prisilni jopič ne zaleže, kadar ima Jožo »hude« ure Jožo ie znorel med vrjno na fronti Zato se časih toliko zboji puške Je pač dobrodušen dečko Vpričo mene je pripovedoval svoje junaške čine v vojni. Bil se je prot' Ta'ianom. »7naš kako su Talijani velike plašijivice! Deset Taljana, a ja sam: u jednoj ruci bom- bu, u drugoj pušku, a u zubima meser. I sve kukavice pobjegoše.« Mislim, da bi tudi »nekukavice« pobegnile pred takole oboroženim, napel znorelim orjakom. Pogled na bolnike v celoti je žalosten. Fo večini bebci in paralitiki. Nekateri celo jetičniki. Po stanovih pa so si strašno različni. Najmanj jih je še iz inteligenčnih vrst Menda samo trije. Bolniške sobe so čiste, belo prebarvane, postelje železne, čistoča vzorna. Kakšni kosi posteljine so strgani. Te strga v navalu podivjanosti bolnik sam. za kar se mora potem pokoriti v samotni celici, dokler se zopet ne umiri. Ženski oddelek Ženski oddelek sestoji prav tako k dveh traktov, v katerih prebiva nad tristo bolnic. Strežejo jim same sestre. Na širokem dvorišči. ki jim služi za izprehajališče. postavajo v skufpinah in se razgovarjajo. Zgovornost in klepetavost jih tudi v tem staniu odlikuje. Pogled na te nesrečnice ni nič kai prijazen in zapusti v slehernem obiskovalcu globok vtis. Nekatere napol oblečene tekaio sem in tja, vpijejo in se krohotaio. Nekatere ki čisto postrižene, ker ne etrpe na sebi las. Čela si vežejo s trakovi, po obrazu se na-mažejo s prstjo da so videti kakor divjakinje na jugu Afrike. Pri drevesu na tleh čepi komaj petnajstletna deklica. Ostrižena ie na >bubi<. v obraz je vsa modra od kričanja. Ko smo se ii približali. sem opazil, da ie privezana z vrvjo ob deblo Na moje vprašanje mi pove zdravnik. da besni in hoče slehernega ugrizti! Ker mora. kakor vsaka druga na zrak je zaradi večje varnosti privezana. Zenrtke niso indiferentne nasproti obiskom. Pač ženska radovednost- Obslopile so nas in več ko ena mi je hotela izkazovati svoie ljubeznivosti. Na to eem bil že preje opozorjen. JSgs Mrki stolpi ogromnega gradu despota Gjurgja Brankoviča se ogledujejo v zelenem Dunavu in se tiho razkazujejo radovednemu popotniku na ladji Vse pa so udarjene na tobak. Cigarete, cigarete. pa magari čikj Vse se prerivain okrog na6, vsaka hoče kaj pametnega povedati. Toda ženska zavist tudi tukaj deluje. Druga drugo odrivaio. druga drugo smeši in jo hoče osramotiti, da odsitopi njei mesto. >Pa gospodine, šta ti sa niom raizcovaraš? Ona je luda. brate!« Tem besedam sledi divji aTohot vseh ostalih. Pristopimo k ženski sredniih let. Predstavlja se nam, da je Rookefelerjeva hči. Govori zmešano brez vsake zveze zdai madžarsko, zdaj nemško, potem zopet srbsko in angle ško. Bila ie v Ameriki, po rodi pa je Madžar ka. — Druga ie pesnica. Lase ima preveza-ne z modrim trakom, nosi črna očala in nodi v pesniškem zanosu- Poje o Radiču. o Hrvai eki. o minem vinu in o človeški 6reči. Govori teatralično. zmerja pa tovarišice čisto pro- etaško. Treitja prevpije vse s svojim glasom: >E ti mladiču, daj mi jedne tvoje oči! Letelo ie name in na moja očala. Divje se zavrti, odrine z enim sunkom tovarišice in že je pred nami. Šele doktorjeva beseda jo pomiri. Ko smo odhajali, prileti za nami neka starka. Dobrodušno gleda v zdravnika in moleduje, da bi jo kmalu izpustili iz zavoda. Pravi, da je že čisto zdrava in da ne mara več prebirati z noricami. Doktor ji obljubi, da ho kmalu izpuščena. Vsa po-tolažena odide k ostalim in pripoveduje doktorjeve besede. čisto ob koncu dvorišča zagledam starko, sedečo na tleh in vzdihujočo. Približamo se ji. »Dukati, moji dukati. gde su? Pokrali su mi jih, lopovi, cincari!« ogabnejaa usedlina prestolničnega dna. Pre- Jiri tu pač niso redki, pretepi so že red-ejSi, še redkejše tatvine, ker pač ni kaj ukrasti, večjih zločinov pa skoraj ni. Poije zanje je v boljših »malah«, ki nimajo več tega imena. Taka je Jatagan- mala. Ko pridete ▼ Beograd, pa si jo oglejte. SLALOM STREME potrebujete za vožnje v smuku, za skoke in slalom tekmovanja. »Beka« slalom streme jc res ceneno. Zahtevajte naše izdaje: »Vse za zimo« s cenikom ter »Šport in moda";. B. KOLB & PREDALU LJUBLJANA. Selenburgova ulica EHMnBHHmBBBHl Orkanska nevihta na liski železniški progi Zagreb. 3. februarja. Železniška zveza med Zagrebom in Splitom ni ostala odprta niti 24 ur. ko so z velikim trudom odkopali snežne žamete okrog Zrmanje. Na delu so bile močne kolone delavcev, kajti pri Zrmanji je bilo snega do 4 m. V četrtek dopoldne so stopili v promet po tretji prekinitvi v letošnji zimi spet potniški vlaki, brzi vlak pa naj bi bi! stopil v promet včeraj. Do tega pa ni prišlo, kajti včeraj popoldne je pričela po vsej liški progi razsajati spet močna burja. Na sektorju med Zrmanjo in Malovanom pa je orkanska nevihta nanosila nove snežne žamete, ki so kmalu dosegli višino od 3 m. Posledica tega je bila ponovna ustavitev vsega železniškega prometa med Zagrebom in Dalmacijo. Orkanska nevihta besni s toliko silo, da ni mogoče niti misliti na čiščenje proge. Zveza med Zagrebom in Hrvatskim Pri-morjem je odprta, samo na lokalni pro<»i Škrljevo-Bakar so bili vlaki odpovedani. Tudi v Gorskem Kotarju močno sneži, temperatura pa se giblje med 6 in 10 stopinj pod ničlo. Prekinitve železniškega prometa med Zagrebom in Dalmacijo so redne pojave vsake zime. Zaradi tega jc treba govoriti o težkem problemu liške železniške proge. Ki je edina železniška zveza večine Dalmacije z zaledjem. Ceste prekinitve te edine zveze povzročajo ogromno škodo našemu narodnemu gospodarstvu. Prekinitve prometa niso odvisne od višine snežnih žametov okrog Zrmanje, kajti do njih pride večkrat v vsaki zimi. pa naj bodo zameti visoki po 2, 3 ali pa po 10 m. Jedro težkega problema je torej Zrmanja sama in bi bil ves problem odpravljen le na ta način, če bi se železniška zveza med Dalmacijo in zaledjem ognila nesrečne Zrmanje. Bila je Srbkinja, bogata kmetica. Prodala je polje in vinograde in denar zakopala v avliji (na dvorišču). Pa so prišli razbojniki in jih izkopali. Tačas je znorela. Slehernega sovaščana in sovažčanko je obdolžila tatvine, se z njimi pretepala in jih napadala. Spravili so jo v norišnico. Sedaj topo in srepo zre predse in momlja o svojih dukatih in o cincarjih, ki so jih pokradli. Ko smo prestopili vrata pri izhodu iz tega oddelka, sem se kar oddahnil. Ozračje v teh poslopjih človeka preveč duši. Težko pametnemu med norci, pravi stari ljudski rek, ki drži. Med potjo do ravnateljevega stanovanja smo srečavali nekatere bolnike, ki so hiteli po svojem delu. Veliko bolnikov namreč lahko zaposlujejo pri dnevnem delu. Poleti jih upotrebljavajo tudi na posestvu, kot pridne in vestne delavce, čim ostrejša je »komanda«, toliko rajši delajo. Zavod ima za naše razmere naravnost ve-fikansko poljsko posestvo, ki skoraj na pol prehranjuje ves zavod. Polje obdelujejo z modernimi traktorji in je eno naj« vzornejših v Banatu. Opoldne in zvečer sem bil pov&bljen kot gost k skupnemu omizju vodstva zavoda, kjer sem zvedel vse polno zanimivosti iz življenja zavoda. Letos bo praznovala bolnica desetletnico obstoja. Ob tem prvem jubileju moramo iskreno čestitati bivšemu upravitelju dr. Radmanu in ekonomu g. B. Severju, ki s .a največ pripomogla, da se je zavod tako krasno razvil in postal vzor vsem zdravstvenim zavodom v naši državi! Ali si že član »Vodnikove družbe"? V LUČKAH - V SRČKIH je naslov maškeradi Sokola I, Tabor, na pustno soboto 10. februarja 1934. Domače vesti ♦ Grški zgodovinar v Beogradu. Profesor zgodovine balkanskih narodov na solunski univerzi dr. Mihael Laskaris je prispel v Beograd, da zbere podatke za svoje novo zgodovinsko razpravo o grško-srbskih odnošajih pred balkanskimi vojnami. Profesor Laskaris je že dolga leta v tesnih zvezah z našimi zgodovinarji. ♦ Novo vodstv0 zagrebškega etnografskega muzeja. Po smrti zaslužnega ustanovitelja zagrebškega etnografskega muzeia Salamona Bergerja je bilo izpraznjeno rav-nateljsko mesto te naše važne in dragocene kulturne ustanove. Za vodstvo muzeja je pač potrebna osebnost, ki že sama jamči, da bo ustanova napredovala v dosedanji meri. Zaradi tega je velika sreča, da 1« padla odločitev na dr Božidara širolo, pro-fescrja in znanega muzikologa in skladatelja. Dr. Božidar širola se je rodil 1. 1889. v žaknju pri Karloveu ter je po dovršenih filozofskih študijah na Dunaju dosegel dn-ktorat iz muzikologije. Dr širola je znan iot zbiratelj naših narodnih pesmi, zlasti pa onih najstarejših z otoka Krka in iz Kastavščine. Zaradi uspešnega znanstvenega dela je postal tudi redni član Jugoslovenske akademiie znanosti in umetnosti v Zagrebu. Eventualne infekcije po uporabi telefona vas najlažje obvarujejo okusne ANACOT-PAŠTILE. ♦ Profesorski izpit je te dni položil pred »talno izpitno komisijo za srednješolske profesorske izpite v Ljubljani g. Ciril Ar-jko, suplent realne gimnazije t Križevcih pri Zagrebu. ♦ Diplomski izpit je položil na zagrebški pravni fakulteti g. Udo K a s p e r, glavni urednik »Mariborer Zeitung« v Mariboru, čestitamo! ♦ Nov sodni tolmač. Apelacijsko sodišče v Ljubljani je postavno dr. Lippaja Viljema, odvetniškega pripravnika v Ma riboru za stalno zapriseženega sodnega tolmača za madžarski jezik na sedežu okrožnega sodišča v Mariboru. Da! pritvmuj. MAČEK na Aleksandrovi cesti 12 kupite najbolj ugodno molka in dečja oblačila. * Tradicionalni praznik Dubrovnika. Sve-ianosti sv Vlaha (Blaža) so se pričele aa Svečnico popoldne ob 2., ko je bilo s starodavnih trdnjav Minčete in Lovrijenca oddanih 21 topovskih strelov. Istočasno so aadoneli tudi zvonovi vseh cerKva, na starodavnem Orlandovem stolpu in na trdnjavi Lovrijenac pa sta zaplapolali starinski ustavi sv. Vlaha, zaščitnika Dubrovčanov na morja in kopnem. Tradicionalne bratovščine so tekom popoldneva priredile svoje obhode, vršilo se je tudi obdarovanje siromakov, ki spada že od nekdaj v spored tega velikega dubrovniškega praznika. Pred večerom je bila v katedrali slovesna služba božja, zvečer pa je bilo mesto div-no razsvetljeno. Letošnjih slovesnosti se udeležuje tudi mnogo posetnikov iz Hercegovine v spomin na 500 letnico prvega obiska hercegovskega vojvode Hraniča. Iz Hercegovine so prispeli v Dubrovnik zastopniki mnogih prosvetnih društev, na čelu duhovščine pa je vrhbcsansKi nadškof dr. £arič. Fofoamaferft, poslužite se prilike! gveži filmi uporabni do sept. 1935 1. od 6X9 S snimkov 26» Sch. k Din 15.— 8 snimkov 26" Sch. š. Din 18,— S snimkov 26IJ Sch. š Din 22.— Povrhu še eno povečano sliko 13X18 gratte za vsak pri nas kupljen film! FOTO TOURIST LOJZE ŠMUC vis-a-vis hotela Union • Za naše morje! Naša pomorska obrambna organizacija Jadranska straža je osredotočila svoje idealno stremljenje prej vsem na mladino, ki jo je v dravski banovini trenutno že nad 60.000 pod praporom buzdovana kraljeviča Marka. Prirejajo se sestanki, predavanja, akademije in na njih se mladi stražarji navdušujejo za naše morje in pomorsko življenje. Sekcija podmladka Jadranske straže že pridno izdeluje načrte za pomladne izlete na Jadran ia bodo vsi podmladki v bližnjem času o tem točno obveščeni. V decembru je bilo okoli 3000 podmladkarjev deležnih skiop-tičnih predavanj o lepotah naših primorskih krajev, o življenju na našem morju o smotrih in namenih JS V mesecu januarju se je delo vneto nadaljevalo Tajnik o. o. JS v Ljubljani g Hubert Marjanovič je predaval na več ljubljanskih šolah, referent g. Viktor Pirnat pa v Ljubljani in na deželi. Zadnjo soboto v januarju se je zbral o v kinu Unionu v Celju do 2000 članov podmladka tamošnjih srednjih, strokovnih, meščanskih in osnovnih šol s svojimi učiteljskimi a?fcori Vsi so napeto sledili govorniku, pomorskemu filmu in lepim skioptičnim slikam V preteklem mesecu je bilo deležnih predavanj sekcije PJS nad 3000 organiziranih članov Tudi odrasli člani JS so se na raznih krajih banovine udeležili mnogih predavanj na svojih občnih zborih in sestankih. Predavali so razni priznani predavatelji o. o. JS iz Ljubljane. Zdaj je med odraslimi veliko zanimanje za junijski izlet s parnikom »Kraljica Marija« bližnji orient. Pristopajte v JS, podpirajte njeno socialno akcijo! Vse za naš Jadran in našo mladino! Čuvajmo naše morje! * Znižana vožn;a gostilničarjem za zvezni ohfni zbor ? Mariboru. Prometno ministrstvo ie dovolilo za 250/n znižano vožnio po železnici udeložnikom občnega zbora Zveze cof*tilniškib zadrug, ki bo 8 t. m. v Mariboru in sicer tako da vsak kuni za dovoz v Maribor celo karto za povratek na bo nlafcal nolovico ornti izkaznici, da se Qe občnega zbora udeležil- ♦ Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« St. 10 z dne 3. t. m. objavlja zakon o dodatnem aktu k mednarodni konvenciji o prevozu blaga po železnicah, uredbo o organizaciji oddelka za gradnjo železnic pri ministrstvu za promet, pravilnik o sestavljanju prečiščene bilance denarnih zavodov, ki se hočejo koristiti s predpisi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov, norme O lastnostih in preizkušanju asfaltnih emulzij za spojno snov pri gradnji cest. razne razpise in objave o mednarodnih konvencijah, objavo odločbe o ustanovitvi davčne uprave za mesto Maribor in razne objave iz »Službenih Novin«. ♦ Zveza absolventov rudarskih šol Jugoslavije je imela 28. januarja svoj VIII. redni občni zbor v Zidanem mostu. Med drugim so se osvojili važni sklepi v pro-ovit in razširjenje zvezinega delovanja v vsej Jugoslaviji. Z velikim navdušenjem je bil sprejet tudi predlog, da se odpošljejo vdanostni pozdravi g. ministru za šume in rude, kakor tudi vsem rudarskim sat-ništvom ter Udruženju rudarskih inženjer-jev Jugoslavije. ♦ Belokranjsko učiteljstvo bo zborovalo v soboto 10. t. m. v Črnomlju. Ker se bodo obravnavala v situacijskem poročilu očitanja g. Kumlja, sekcijs-kega tajnika, našemu požrtvovalnemu g. Ljubiču, prosimo polnoštevilne udeležbe. Na dnevnem redu bo tudi referat o kmetijskem in gospodinjskem nadaljevalnem šolstvu. Odbor. ♦ Gostilničarsko kuharski tečaj. Vsi interesenti naj takoj javijo definitivno svoj pristop kuharsko gostilničarskemu tečaju, ki se bo pričel 6. t. m. v gostilničarske.m domu na Privozu 11. v Ljubljani. Telefon 26-75. ♦ Sokol Marenberg-Vuhred priredi 10. t. m. v Brudermanovi dvorani veliko pustno maškarado. Prijatelji Sokola, iskreno vabljeni. ♦ Proračun morav«ke banovine znaša blizu 49 milijonov dinarjev. Na seji banovin-skega sveta pa ni prišlo do soglasja glede uvedbe trošarin na vino in žganje, ker se je večina banovinskih svetnikov izjavila proti njim. Proračunska razprava je bila zaradi tega zaključena samo načelno, ker bo za primer, da ne bi bile uvedene trošarine na. vino in žganje, treba poiskati nove vire dohodkov. ♦ Jugoslovenf na kongresu evropskih muslimanov, ki se bo pričel letos 12. avgu. sta v ženevi, bodo imeli svojega zastopnika tudi v eksekutivi. Kongres evropskih muslimanov prireja Vseislamski kongres, ki je sttilna ustanova in ima svoj sedež v Jeruzalemu že od decembra 1931. Doslej je bilo že več regionalnih islamskih kongresov v Aziji, v Evropi pa bo letoB prvi ki bodo na njem zastopani muslimani iz 22 držav član kongresne eksekutive bo tudi Šalim ef. Muftič, predsednik Ulema-medžli-sa v Sarajevu. Svetovni islamski kongres pa se bo vršil letos na jesen v Jeruzalemu. ♦ Naši v Ameriki. Kakor javljajo ameriški slovenski listi, je za jugoslovenskega izseljenskega komisarja v Zedinjenih državah v Kanadi imenovan rojak Slavo Trošt v Newvorku. Njegov naslov je; Slavo Trošt, Commissioner of Emigration, Broadway 1819. Newyork, Amerika. — Mihaelu Kočarju v okolici South Milwaukee-ja je nedavno pogorela hiša do tal z vso opremo vred — največ po krivdi dveh gasilskih društev, ki nista hoteli iti gasit, marveč sta se prepirali v čigavo področje spada požar. Hišo. ki je imela devet sob, je bil Kočar kupil pred poldrugim letom za 8500 dolarjev. Nesrečna Kcčarjeva družina se je začasno preselila v West Allis. — Smrt je med našimi ameriškimi rojaki zahtevala v zadnjem času mnogo žrtev. V Terriiigtonu je umrl Jože škulj, star 56 let ionia iz okolice Velikih Lašč. V Ameriki je 'bil 26 let. V Clevelandu zapušča brata. V Newyorku so v zadnjem času legli v grob trije rojaki: Franc Peterlin, star 61 let, doma iz Velikih Poljan na Dolenjskem. V Ameriki je bil 37 let. Zapušča ženo in osem otrok. V bolnici je umrl Martin škrbina. star 69 let, doma * Brega pri Krškem. V Ameriki je bil 41 let. Istotam je umrla Marija Intiharjeva, stara 50 let in doma iz Otave pri Cerknici. V Ameriki je bila 32 tet. Zapušča moža, tri sinove in tri hčerke V naselbini Diloaivale je preminil Franc Komat, po domače Vršaj, star 57 let, doma iz Velike Loke. V Ameriki je bil 30 let. V Clevelandu zapušča hčer, v stari domovini pa ženo, sina in dve hčeri. — V Mil-•vvaukeeju je izdihnil po dolgotrajni bolezni Lojze Gorju p, star 51 let, doma i* Gmanjcev pri Novem mestu. V stari do-movini zapušča ženo in več otrok. — V Cliisholmu je po dolgotrajni bolezni preminila Marija Podlogarjeva. stara 41 let Zapušča moža in petero otrok. Rodila se je v Rakitni pri Postojni. T Ameriki je bivala 21 let. V Leadvilleju je preminil Jože Vidmar iz črne vasi na Barju. V Ameriki zapušča tri brate in sestro. ♦ Slap Plive bo izgubil svojo lepoto in romantiko. Komisija strokovnjakov, ki je v Jajcu pregledovala strugo reke Plive. ki je po zadnjih nevihtah menjala svoj tok, je odredila odstranitev vseh mlinov okrog železniškega mostu Upajo, da se bodo na ta način vodne moči Plive okrepile in da bo reka spet izšla iz korita, ki so ga povzročile geološke izpremembe. Z odstranitvijo teh mlinov pa bo uničena romantika in lepota slapa, kajti baš ti mlini so dajali slapu najlepše okolje. Tudi stena, preko katere pada slap, se je že znatno okršila in ker morajo odstraniti odluščeno kamenje, se bo slap znižal, njegova sila se bo zmanjšala in tako ne bo več onih krasnih vrtincev, ki so jih izletniki tako občudovali. ♦ Iz Zagreba je izginilo v januarju 16 oseb Iz statistike zagrebške policije Je razvidno, da je od novega leta izginilo iz Zagreba 16 oseb, in sicer 12 moških in 4 žene Vrnilo se jih Je S, osem pa jih še iščejo brez uspeha Med pogrešanimi je samo še ena ženska. Iz statistike je nadalje razvidno, da so povodi takih dogodkov po navadi domači prepiri, otroci pa zapuščajo dom v glavnem zaradi slabih šolskih ocen Po navadi izsledijo polovico onih. ki So izginili brez sledu Med te spada sedaj po vsej verjetnosti tudi trgovec Franke, ki se je pred Ljubljana Komenskega nI. 4 Zdravnik: Telef. 3623 Dr. Franc De r gane, kirurg šef-prlmarij v p. 14 dnevi podal na Savo lovit ribe ter izginil. * Sr«*kl načelnik kot obtof^nre. pred smederevskim okrožnim sodiščem se je pričela razprava proti sreskemu načelniku Radiši Stojkoviču, ki je obtožen, da je po-tvarjal zapisnik in oviral preiskavo, ko so na železniški profi v Veliki Plani našli truplo geometra Vešoviča. Sodišče je zaslišalo že mnogo prič, da bi se dokazalo, če je tedanji sreski načelnik Stojkovič res nagovarjal in tudi silil navzoče prebivalce, da bi podpisali zapisnik, ki je govoril samo o nesreči. Mnoge priče so izpovedale, da je načelnik Stojkovič pred truplom umorjenega geometra ponovno zatrjeval zbranim prebivalcem, da ni mogoče mis'iti na zločin, marveč samo na nesrečno naključje. Obtoženec je priznal, da je tako govoril, zatrjuje pa, da je na ta način izražal samo svoje osebno mišljenje in da ni govoril kot uradna oseba ali celo kot vodja prve preiskave. Ker sta državni tožilec in tudi ob-toženčev zagovornik predlagala neke nove r>-iče. ie bila razorava od!o*o,in do 10 t. m. FOTOAMATERJI! 6» 1 piti ** i % K' .. ' " -aC v. . V\ VELIKA IZBERA FOTOAPARATOV in POVECEVALCEV * Stroga obsodba carinskega posrednika. Zagrebško sodišče je obsodilo na tri leta robije carinskega posrednika Milana Pro-danoviča, ker je prijavljal in carinil dragocene perzijske preproge kot — povoščeno platno ter oškodoval s tem državni erar za 223.179 Din. 'Izgovarjal se je da se je zmotil, ker je iz Trsta dobival tudi povoščeno platno. Baje je misli, da je tako platno tudi v onih zabojih, v katerih so bile v resnici preproge. ♦ Policijska preiskava o oderuških zastavljalnicah Fogliardija v Zagrebu je končana in je policijska uprava Fogliardija že včeraj izročila sodišču. Velike zaloge v oderuških zastavljalnicah in skladiščih so popisane, zapečatene in zastražene. Policija je doslej prejela 7-5 prijav izrazitih primerov oderuštva, odslej naprej pa naj se oškodovanci obračajo na sodišče. Oškodovanci, ki so v Fogliardove zastavljalnice znosili dragocenosti in najrazličnejše predmete ter mnogo denarja, 5e niso vsi prijavili, ker jih pri tem ovira napačna sramežljivost. Preiskava, ki jo bo odslej naprej vodila sodnija, bo morala spraviti na dan še razne pomočnike, ki jih je imel pri svojem brezvestnem poslovanju oderuh iz Italije. Kakor vse kaže, je imel Fogliardi tudi delničarja, ki je financiral nekatere zastavljalnice ♦ Uganka umora v Požarevcu. Dva meseca sta že minila, od kar so našli umorjenega zdravnika dr. Stanoja Milivojeviča v okolici Požarevca, preiskava pa je še vedno tam, kjer je bila ob odkritju zločina, — namreč pred veliko zagonetko. S preiskovalnimi organi sodeluje ves čas brivski mojster Bora Veljkovič, ki je edini videl neznanega »kmeta, ki je iskal zdravnika po naročilu morilcev. Opis tega človeka je seveda le medel, Veljkovič pa je prepričan, da bi neznanca takoj spozmal, če bi ga videl in izpregovoril z njim Ie nekaj besed. Preiskovalni organi so z 'brivcem Veljkovičem obhodili že vse vasi okrog Požarevca in Je Veljkovič govoril že s preko 30.000 okoliških kmetov. Sla morilcev pa še vedno ni našel med njimi. Sedaj bodo pregledali tudi vasi sosednjega sreza in bo tudi na teh potih preiskovalne organe spremljal brivski mojster Veljkovič. ♦ Krvav obračun med šefom in uradnikom. Beransko sodišče vodi preiskavo proti bivšemu šefu gozdne uprave v Bijelem polju, Blažu Bojiču, ki je med prepirom v pisarni ustrelil svojega uradnika Milači-ča. šef in uradnik sta imela že dolgo časa ogorčene politične spore in naposled je prišlo do krvavega obračuna. Bojič trdi, da ga Je Milačič dejansko napadel in da je zaradi tega streljal. V pisarni, kjer so našli mrtvega uradnika, Je bilo vse razbito in razmetano. ♦ Proglasitev za mrtve. Okrožno sodi-Sče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve: Andrej Justin iz 2i-rovskega vrha, ki je leta 1914. b 97. pehotnim polkom odšel na rusko bojišče; Marjana Puperjanova, rojena Pečnikova, iz Pu-štala, ki je pred tridesetimi leti odšla na Koroško: Franc Ludoviko iz Jasenova. ki je v svetovni vojni odšel na srbsko bojišče ; Marija Jekovčeva iz Ljubljane, ki je leta 1914. odšla v Pfibram, potem pa se spet vrnila v Ljubljano: Franc Jamnik iz Stare Loke, ki je odšel leta 1914. na rusko bojišče. « Darujte Podpornemu društvu »leolh. LJubljana, Pod Trančo 2-111. ZDRAVNIK dr. France Bergel] prične 8. februarja s privatno prakso na Bledu, Ljubljanska cesta 86. 1590 Naselil se fe v Cerknici zasebni zdravnik med. unlv. dr Drago Piaiar ordinira od 9 do 12 in od 16 do 18 od d^eua do dneva se bolje počutim Zdravje človeka je odvisno od želodca. Zanemarjanje želodčnih obolenj povzroča večkrat težke in dolgotrajne bolezni, pa tudi smrt. Radioaktivna rogaška slatina pomaga želodcu pri prebavi, odločuje od njegovih sten za telo neporabljive zaostanke in tako pospešuje prehod zdravilnih sokov v kri. Poživlja pa tudi delovanje črevesja in ozdravlja tvore in čire. Kdor pije redno vsak dan radioaktivno rogaško slatino, je vedno dobre volje, zdrav ln poln življenjskih sil. 1431 Skladišče rogaške slatine v Ljubljani, Gosposvetska 13 (kolizej) ♦ O usodi razbojnika Markovlča bo te dni odločila kasacija. Boograjsko sodišče, ki je Markoviča obsodilo na smrt, je namreč vso spise včeraj izročilo kasaciji, ker je Markovičev zagovornik vložil priziv ter zahteval revizijo. • Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 15. do 21 januarja je bilo v drav ski banovini 21 primerov tifuznih bclez nI, 32 gkrlatinke, 5 otročlčne vročice, 21 vnetja priušesne slinovke, 153 davice, 21 sena, po 2 otrpnjenja tilnika, hripe in ošpic ter 1 griže ♦ Zanimivo sodbo o »Jutrovl« mladinski knjigi prinaša februarska številka »I/ov-ca« ki je pinvkar izšla s pestro vsebino in običajni lepi opremi, članek se glasi; Naša mladinska literatura jep recej bogata. Mladina iina priliko citati najrazličnejše pravljice, pripovedke in pesmice. V takih knjižicah in knjigah čitamo tupatam tudi kaj o živalskem življenju. Toda ista bolezen, ki je postala že kronična ali celo moderna pri naših pripovednikih o živalstvu, se je zajedla tudi med mladinske pisce. Če primerjamo pisano s prirodnimi zakoni, najdemo, da večina naših ljudi hodi z zaprtimi očmi skozi prlrodo. Izjemo pa vidimo v eni naših zadnjih mladinskih knjižic, ki je izšla konec lanskega leta v založbi konsorcija »Jutra*. France Podlipnik (psevdonim), ki se je že večkrat izkazal mojstra v pripovedovanju za mladino, je napisal 50 strani obsegajočo knjižico. Napisal je življenje otrok na deželi, v katerem igrajo glavno vlogo naši najzvestejši prijatelji: veliki in mali kužoni. Naslov knjižice je »Jelarjevl čuvaji«. Okoli zvestih čuvarjev, od dobrega starega »Rusija«, preko »Pika« in »Kara« »Vidre« in še nekaterih drugih spremljevalcev Jelarjeve mladine do najzvestejšega, do »Diga* prikazuje pisec veselje in žalosti ugledne kmečke hiše v prijetni Savinjski dolini. Posebnost knjižice je lepo, prijetno pripovedovanje in pa to, da pisec prikazuje živali take, kakor so in jih vidijo gospodar in mladina. Ilustriral je knjižico Niko Pirnat. Ker je prav ona mladina, ki pride v dotiko z največjimi prijatelji prirode, z lovci, najbolj doumljiva za tako pripovedovanje, je knjižica prav priporočljica našim malim prijateljem. • Deseti brat. Za devetdeset letnico Jurčičevega rojstva je izdala založba Naš oder novo dramatizacijo najbolj popularnega slovenskega romana »Deseti brat«. Dra-matizator režiser Ferdo Delak je vse dejanje navezal na osrednjo osebo desetega brata, ki stopa močno v ospredje, da se nam približa še celo bolj ko v romami. Odlike Delakove odrske predelave bodo — po sijajnem uspehu tega dela v mariborskem gledališču — spoznali brez dvoma naši odri, ki pogrešajo dobrih ljudskih domačih del; knjiga obsega 71 strani v obliki osmer-ke in stane 20 Din. Odri, ki želijo vprizo-riti »Desetega brata t na j pišejo na založbo »Na§ oder«, Ljubljana, Gajeva ulica 8. ■BSB] vitaminapolni * Razpisana je pehotna podoficirska šola v Zagrebu. Prošnje je vložiti do 10. aprila Pojasnila &e dobijo pri Francu Peru, kape-tanu v p. Ljubljana, Maistrova ulica 14. * Plakat za I. jugoslovenski protltuber-kulozni kongres. Od poslanih 26 skic za osnutek kongresnega plakata Je priznana prva nagrada za osnutek »Zdravje« (g. Peter Kocjančič). Dalje so bili nagrajeni še osnutki »Jugoslavija« »Simbol« In »Boj in ščit«. * Obledele obleke barva v različnih barvah in pllslra tovarna JOS. REICH. * Lastno stanovanje lahko dobit« v solastnini v stanovanjski hiši! Ponudbe sprejema »Stavbna zadruga«, LJubljana, poštni predal 307. Ne pozabimo danes na 1. PLES „U. D. I. Kr. J." ki se vrši v Kazini ob pol 9. uri zvečer. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 2 temperatura, 4. relativna vlaga, v %, 5 smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1_10, 7 padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo druge najnižjo temperaturo S. februarja Ljubljana 7, 771.8, —4.4, 63, S2, 10, —, —; Ljubljana 13, 773.3, —1.6. 48, S2, 7, —, —; Maribor 7, 773.0, —9.7, 80, NW1, 0, —, —; Zagreb 7, 762.6, —5.0, 60, NNE4, 10, —, —; Beograd 7, 771.9, —10.0, 90, NNE1, 9, —. — Sarajevo 7, 770.0, —5.0, 90, ESE1, 10, —, — Split 7, 759.1, 5.0, 80, ENE5, 10, 0.3, dež; Kumbor 7, 759.7, 10.0, 45, ESE5, 10, —, —; Rab 7, 763.0, 2.0. 50, ESE3, 10, —, —. Temperatura: Ljubljana —, —5.0; —1.4, Maribor —3.0, —10.0; Zagreb —3.0, —5.0; Beograd 1.0, —11.0; Sarajevo 0.0, —5.0; Split 5.0. 4.0; Kumbor —, 8.0; Rab —, —3.0. Članom VZAJEMNE POMOČI in članom ostalih pomožnih blagajn! Nudimo proti gotovim pogojem celotno odškodnino za izgube pri gornjih pomožnih blagajnah Naslov interesenta naj se Javi pod šifro »Kritje« na oglasni odd. »Jutra«. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" taikl radt\* ust*' Svetovnemu učenjaku prof. dr. Mam-loku gre hvala, da je uvedel radij ¥ nego ust. Blagi žarki radija v Do-ramad zobni kremi učinkujejo čudovito na zobno meso, ga masirajo ter krepe krvni obtok, kar dovaja hitreje zdrave redilne snovi. Na ta način ostane ustna votlina normalna, zobja pa zdravi ter dobe snežno belino. Poskusite tudi Vi! Dobite jo povsod! Iz Ljubljane Javna seja občinske uprav« ljubljanske. Dne 1. t. m. prekinjena redna javna seja občinske uprave ljubljanske se bo nadaljevala v torek 6. t. m. ob 17. v mestni dvorani. o_ Zveza naprednih Jugoslovenski h akademskih starešin v Ljubljani priredi v ponedeljek. 5. t. m. sestanek naprednih starešin v restavraciji Zvezdi s pričetkom ob pol 8. zvečer. Na dnevnem redu je predavanje tov. dr. Mihelaka o našem radiu. Na sestanku bo poročal tudi g minister dr. Albert Kramer o gospodarskem in političnem položaju v državi. Ker se g. minister po 9. url odpelje, prosimo gg. tovariše, da pridejo točno ob napovedani uri. Odbor. n— Štiridesetletnico svoje poroke obhajata dane« v Šiški s. Leopold Kralji?. <*kla« diščnik državnih železnic v pokoju, in nieco-va življenjska družica Mariia. Jubilantoma želijo ob tei priliki vsi njuni ožji prijatelji in znanci vse najboljše, predvsem pa. da bi dočakala Pila in zdravn vsaj še svoio zlato Poroko. . „ . u— JNS okrajna organizacija za Vodmat fp razvija v močno politično edinioo. Svoje gospodarsko in kulturno delo vrši tiho, ^a-to pa Intenzivneje. Omenim naj Je regulacijo Vodmatskega trga. ki Jo je izvedla mestna občina na pobudo in prizadevanje okrajne organizacije. — Za Božič so bili mnogi revni v okraju deležni podpor v živilih. Velika zahvala gre zato tudi gosn. šarabonu in gosi. A. Volku, ki sta z izdatno podporo priskočila na pomoč. — V*e drugo, kar se sliši, vzbuia pri resnih Iju-dPh in pa pri članstvu, ki se dobro rare-da discipline, samo posmešek. u— H, javna produkcija gojencev drt« konservatorija nam prinaša 3 komorne skladbe. Najprvo izvajata Lubec Roza (vi* olina) in Menardi Pija (klavir) sonato slavnega mojstra Corellija, ki velja še dane» za enega prvih velikih klasikov violinskih in komornih skladb. Nato sledi BrahmsoT trio za klavir, violino in rog. Trio ima i stavke ter ga izvajajo Gallatia Reinhold (klavir), Dermelj Albert, (violina), Arko Anton (rog). Delo ima vse odlične znake Brahmsovih del, katera prištevamo med dela klasične glasbe. Tretjo točko sporeda tvori Arenskega trio za klavir, violino in čelo. Izvajajo se I. III. in IV, stavek. Skladatelj A renski spada v moskovsko šolo, v šolo čajkovskega. D^lo je odlično ter gs izvajajo: Menardi Pija (klavir). Orni* Francka (violina), šivip. Gustav (čelo). Začetek točno ob 20. v Filharmonični dvorani, vstopnina dovoljena proM nakupu sporeda, ki stane 3 Din in se dobi v knjigami Glasbene Matice. u— Spored koncerta 9. t. m. ob 20. v Ftk, harmonični dvorani obsega dva dela: ▼ L delu imamo jugoslovensko narodno in 'imet« no pesem. 'Izmed narodnih bomo slišali dve v obdelavi Kosta Manojloviča, 2 v obdelavi Paščana in znano splitsko narodno pesem »Oj Marjane« v harmonizaciji G-> tovca. Izmed umetnih pesmi pa se izvajajo Paščanov zber i-Želja za dragim« dalje La-jovčeve »ža^e* in Milojevičeva »Muha in komar«. V II. delu nnm najprvo zaigra pianistka Sonja Gjungjenac 32 varijacij v c-molu od Beethovna, 4 Pajčvičeve r-Balkan-sk igre« in 4 krajše Debussvjeve skladbe. Zbor zapoje Kcmjevičevega rVragolana-, Plamenčevo »Pesem o Kandanskem veselju«, Stepanovo »Lastovičko« in štolcerjev »Ptiček veli« s spremljevanjem klavirja. Ikruh I se dobi v vsaki boljši trgovinL Zbor vodi Svetolik Paščan, Novosadski pevski zbor je eden najboljših zborov cele naše kraljevine. Vstopnice po običajnih cenah so v predprodaji v knjigarni Glasbene Maticc. u— Rezervni in upokojeni častniki, k! bivajo v Ljubljani, morajo v smislu točke 6 »Potsetnika« vedno takoj in sproti prijavljati vsako sprememho svojega stanovanja bodisi ustrneno ali pismeno v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1. u— Srednješolska organizacija »Žar« n« državni klasični gimnaziji priredi 11. t. m. v Trgovskem domu slavnostno akademijo s plesom pod pokroviteljstvom bana g. dr. Draga Marušiča in častnega damskega komiteja. Začetek točno ob 17. konec ob 24, Igral bo Ronny. u—- Ženska sekcija krajevnega odbor« JS v Ljubljani bo imela letno zborovanje 5. t. m. ob IS. v damski sobi kavarne Emone. u— AII ste si že ogledali filmsko delo »Galipoli«, epopejo junaških bojev angleške vojske na pohodu proti Dardanelam? Ta film je zelo posrečena rekonstrukcija hudih takratnih bojev. Film se bo predvajal danes v Elitnem kinu Matici v režili ZKD ob 11. u— Danes nam zapoje slavni tenor Loui* Graveur v prekrasnem filmu »Pevčeva ljubezen«. To filmsko delo je zbudilo povsod mnogo zanimanja ln občudovanja. Opereta je polna komičnih scen in dobrih dov-tipov, kar je kakor nalašč za ta čas. Sodelujejo R. A. Robert, tiian komik, dalje H. H. Riehman in Jennv Jugo, kater* igra je v tem filmu izredno ljubka. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V 5ISKI. — Telefon 33-87. Danes poje sloviti tenorist Rihard Tanber prekrasne pesmi in arije iz opere »To-sca« v svojem najboljšem filmu Simfonija ljubezni Predstave v nedeljo: ob 3., 5., 7. in v ponedeljek: ob %7. in %9. uri. Pride? TAJFUN Pride! Radio kotiček Ljubljana, 4. februarja. Danes ob 10. dopoldne bo predaval v radiu g. prof. V. štrukelj o statistiki; na njegovo predavanje opozarjamo zlasti delavce. Ob 11.15 se prične koncert pevskega zbora koroških Slovencev iz Kotmaravesi. Iz današnjega programa bi omenili še vokalni koncert z>bora SONK iz Ljubljane, med njim citraški koncert kluba »Vesna« in sicer z začetkom ob 16.30. Ob 20. bo koncert radioorkestra. ob 21. pa zaigra solo na harmonikr p Stanko. Jutri od 18.30 stopi pred mikrofon znani inž. Ferdo L u p š a, (glej sliko!) ki nam bo predaval o svojih doživljajih v Zadnji Indiji. Mnogo je inž. Lupša že napisal zanimivega o tej daljni deželi, mnogo lepega mata bo pa nedvomno povedal tudi v radiu, saj je videl in doživel toliko, da bo lahko še dolčo opisoval svoje doživljaje in pripovedoval o njih. Redki so med nami, ki so videli toliko sveta, posebno pa tako svojevrstnega sveta, kakor je 'Indija. In prav je, da je pridobilo vodstvo našega radia tako odličnega predavatelja, saj bo njegovo predavanje gotovo eno najzanimivejših, kar jih je bilo doslej v radiu. Znižana cena od Din 35«" na Din 20,-! Največje veselje napraviš svojemu prijatelju ali prijateljici, če mu (ji) podariš za darilo znameniti roman U ,Pro]cletstvo ljubezni ki ga dobiš pri upravi »Slovenskega Naroda«, Ljubljana, za Din 20.- (oba dela); v platno vezana ob,» dela skupaj Din 40,- (s poštnino Din 3,- več). u— Izredna skupščina Udruženja ljubljanskih konservatoristov bo v četrtek 8. i m. ob 20. na konservatoriju, dvorana 17, u— Lutkarski odsek Ceskoslovenskž Obse v Ljubljani priredi danes ob 16. v Narodnem domu predstavo. Na sporedu veseloigra »Janez kot princ«. Gostje dobrodošli. u— Kje smo? Ali res v Ljubljani. Poljansko cesto ima samo Ljubljana in potem bo že res, ker se na tej cesti, in sicer v Odeon baru vrše te velemestne atrakcije, vredne pariškega varieteja, da smo v Ljubljani, dasi se človeku zdi, ko vidi izvajati temperamentno družbo Romur.k senzacionalne atrakcije, da sedi v kakem pariškem varieteju. Res vredno, da si te atrakcije ogleda, kdor si želi izvrstne večerne zabave. Vsaka toč-ka sporeda traja Z uro. Program se začne izvajati že ob 11 tiri ZOBNI ATELJE BAJC ALOJZIJ Rožna ulica št. 7 jcaradi bolezni do preklica ne sprejema. u— Sokol Stepanja vas vabi na pred-pustno zabavo e plesom, ki bo drevi ob 19. v Sokolskem domu. Vstopnina 3 Din. u— Nesreča pri delu. Pri podiranju neke stavbe je v soboto podsulo mestnega delavca, 50 letnega Valentina Kležarja. Ponesrečenca, ki ima zlomljeno nogo in poškodbo na glavi, so reševalci odpremili v bolnišnico. u— Plesni zavod Jenko v Kazini bo !me! svoje tečaje še do sredine marca: vsako nedeljo popoldanski ples od pol 16. do 19. vsak ponedeljek začetniški tečaj ob 20 in vsak petek nadaljevalna vežba Posebne plesne ure in informacije vsak dan Otročki ringaraja V nedeljo, dne 11. februarja popoldne. UNION ATENA u— Vajenski dom priredi danes ob 10. pod okriljem ZKD predavanje o povojni Evropi Predaval bo profesor Stepišnik. v ponedeljek bo pa predaval g. Kravos ob 18.30 o podmornici s slikami. u— Narodna čitalnica v Dravljah. Pod okriljem ZKD bo 8 t m ob 20 predavanje o Vatikanu in Primorju v Zapužah pri Slepem Janezu Predaval bo g Iskra. u~ Sokol v fitepanji vasi. Danes ob 14. bo pod okriljem ZKD predavanje g. Hribarja Zorana o vlogi denarstva v narodnem gospodarstvu. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Iz Celja e— Velik« zanimanje vlada za koncert slovitega ruskega baritonista Borisa Popova, ki bo v torek 6. t. m. ob 20.30 v Mestnem gledališču. Opozarjamo interesente, da ei la-koi nabavijo vstopnice v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdove. e— 0 mikrokozmu, nevidnem svertu atomov, bo predaval jutri ob 20. na Ljudsem vseučilišču r. prof. dr. L. Cermelj iz Ljubljane. Zanimivo predavanje bodo spremljal«« skioptične slike. e_ Wallfriedovo kmečko bur*o »Maksi« bodo uprizorili celjski igralci v petek 9. t m. ob 20. v Mestnem gledališču v režiji g. Milana Košiča- Predstava bo za abonma. Neabo-nenti dobijo vstopnice v predprodaji v knii-garni K. Goričarja vdove. e_ V celjski bolnišnici fe umri na Svečnico 741etni mestni revež in bivši slikarski mojster Josip Passero iz Gaberja (Kovinarska ulica IS) pri Celju. c— Usmiljenim srcem! Dri. krajevna za-Ščita dece in mladine v Celju odda dva otroka v 6tarosti dveh. odnosno sedmih let v brezplačno oskrbo. Revščina doma je velika, mati že od septembra v bolnišnici, oče brezposeln delavec. Bla^a srca, usmilite se revčkov! Nadaljnje informacije daie drž. krajevna zaščita dece in mladine v Celht e_ |z Celjske kriminalne statistike. \ območju predstojništva mestne policije je bilo lani 170 tatvin. 18 vlomov. 10 utaj. 34 goljufij, 22 poneverb, 9 primerov ponareja nja denarja, 5 težkih telesnih poškodb, 122 manjših kriminalnih prestopkov in 420 od-gonov v domovinske občine. Na zdravniški pregled v Zdravstveni dom je bilo poslanih 32 oseb, povečini ženske; od teh je moralo IS zaradi veneričnih bolezni v bolnišnico Lani so bili izvršeni 4 samomori, smrtnih nesreč je bilo troje, gorelo je štirikrat. Lani je število tatvin v primeri z 1. 1932. padlo, pač pa se je beračenje znatno razširilo e— Kino Union. Danes ob 14.15. 16.15. 1830 in 20.45 ter jutri ob 16 30 in 20.30 zvečni film »Otok demonov« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Lep naPredek dela Protituberkuloz- ne iige. Mariborska PTL si je nadela lani hvalevredno nalogo, da zgradi v Mariboru moderen protituterkulozni azil, za katere ga je lani začela zbirati prostovoljne prispevke. Največ so prinesli tradicionalni dinarski prispevki stanovanjskih najemnikov in hišnih posestnikov. Ob Koncu jamarja je dosegla vsota že 90.813 Din. Upati je, da bo ob pobiranju februarske čajen-uine dosežen že prvi stotisočak. a— Prihod novosadskih Pevcev. V ponedeljek dopoldne ob 11. bo pripel v Maribor mešani pevski zbor iz Novega Sada. Mariborsko občinstvo se vabi, da se sprejema na kolodvoru udeleži v čim večjem številu, zlasti pa je dolžnost pevcev, da sprejmejo bratske pevce na kolodvoru kor porativno. a— Donskl kozaki v mariborskem gledališču, Po sijajno uspeli turneji po Ameriki se vrača slavni pevski zbor donskih ko-zakov v Jugoslavijo in bo priredil v mariborskem gledališču svoj koncert v sredo 7. t. m. i večer. Zbor, ki ga vodi Sergej Žarov, je vsemu Mariboru še v najlepšem spominu s svojega zadnjega koncerta pred dvema letoma, ko je bila velika unionska dvorana mnogo premajhna. a— Ena najodličnejših mariborskih znanstvenih ustanov, to je Muzejsko društvo, bo imelo svoj občni zbor v nedeljo 11. t. m. ob 10. dopoldne v čitalnici študijske knjižnice z običajnim dnevnim redom. Vsi člani so vljudno vabljeni. Živinozdravnik JOŽA KELUC je otvoril prakso v Košakih pri Mariboru Aleksandrova cesta 2, v hiši g. Peklarja. Sprejema od 8.30 do 11.30 nre. Stanovanje: Maribor, Meljska cesta 41/1. Krojaški pomočniški izpiti bodo v nedeljo 25. t. m. dopoldne in naj se zato vsi kandidati vajenci in vajenike krojaške stroke, ki so dovršili svojo učno dobo, čimprej zglase v pisarni krojaškega združenja na Slomškovem trgu št. 14, kjer so uradne ure vsak ponedeljek in četrtek med 18. in 19. in kjer bodo dobili vse ostale potrebne informacije o polaganju izpita. Vsak kandidat meta prinesti s seboj prošnjo. učno potrdilo o trajanju učenja, ki mu ga izda mojster ali mojstrica ter od-pustnieo iz obrtne nadaljevalne šole. a— Iz obrtniških krogov. Na resolucija Slovenskega obrtniškega društva v Mariboru i dne 14. januarja, ki je bila poslana vsem pristojnim činiteljem, je prispel od narodnega poslanca g. Krejčija odgovor, ki vsebuje precejšnjo tolažbo in nove upe za naše obrtnike. Društvo se zato obrača na vse svoje člane in ostale obrtnike, da se v vseh zadevah svojih davčnih težav obračajo neposredno na pisarno SOD v Ve-trinjski ulici, ker bo nato društveni odsek za davke in rubežni vse potrebno poročal narodni skupščini, finančnemu ministrstvu, senatu in drugim. a— Lujdska univerza v Mariboru. V četrtek 8. t. m. bo predaval univ. prof. g. dr. Milan «Ivšič U Zagreba o bistvu kapitalizma in o boljševizmu. V petek 9. t. m. pa bo isti govornik predaval o fašizmu. a— Včerajšnji živilski trg je bil po daljšem presledku zopet dobro založen, zlasti s slanino Kmetje so pripeljali več voz poljskih pridelkov in sadja ter okrog 2000 kokoši in piščancev, na Vodnikovem trgu na so razvrstili slaninarji kar 43 voz sveže slanine in svinjine. Cene so ostale neiz-preimenjeae. a— Na 6 let roblje Je bil obsojen 2« letni Janez Mencinger iz Večeslavcev, ki je lani septembra na kožuhanju med pretepom nekemu mladeniču razbil glavo. Mencinger je uboj priznal, izgovarjal pa se je z vi. njenostjo. a— Nezgoda. Včeraj je padel petletni sin delavca Jože Vratar iz Ribnice na Pohorju in si zlomil levo nogo. Zdravi se v mariborski bolnišnici a— Smučarjeva nezgoda. Na svečnico je padel pri smučanju 21 letni strojni ključavničar Franc Sadek s Koroške ceste tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Zdravi se v mariborski bolnišnici. Iz Ljutomera lj— čitalnica je Imela nedavno 67. redni občni zbor. Koliko požrtvovalnosti je potrebno, da se razdeli med čitatelje letno nad 6000 knjig, ve ceniti samo tisti, ki je kdaj deloval v knjižnici Da si more knjižnica nabaviti vsak" novo slovensko knjigo, gre v prvi vrsti zahvala Mestni hranilnici »n mestni občini ki klltib gospodarski krizi podpirata kulturno delo Čitalnice. Poleg Prhljaj izgine! La«je prenehajo izpadati! Lasje »pet rjucejo! iSkk n* UM knjižnice vzdržuje čitalnica tudi čitalniški Krožek, ki posluje v dveh oddelkih. V spomin na svojega ča-tnega člana Strossma-jerja priredi čitalnica danes 4. t. m. nabiralno akcijo dan knjige. Iz Loke šl— Škofjeloški šahisti so zborovali v ponedeljek pri Cenetu Zbor je vodil predsednik šahovskega kluba lekarnar g. Bur-dveh. Tajnik g. Vreničar ie navedel, da šteje klub 60 članov. Blagajnik g. Krek je naglašal, da bo treba varčevati. Novi odbor vodi spet g. Burdvch. Članarina je ostala ista. šl— V poročilu o glavni skupščini škofjeloškega Sokola je pomotno izostalo ime knjigovodje banovinske mlekarske šole g. Andreja Zege, ki je poročal za delovanje gledališkega odseka. šl— O preureditvi javne razsvetljave je razpravljala škofieloška občinska uprava na zadnji seji. Sedanje žarnice naj bi se zamenjale z obločnicami, kakor jih imajo skoro že vsa mesta po Gorenjskem. Ob-ločnice naj bi dobil najpreje Mestni trg. potem pa tudi vsi drugi deli mesta. Skle-nieno je bilo. da se izdela za ves mestni okoliš enoten načrt na osnovi novega regulacijskega načrta, s čimer se bo rešilo to za naše mesto res velevažno vprašanje na najširši osnovi. Izvedbo tega problema je prevzel g. Rado Thaler. Iz Kranja r_ Skupno združenje obrtnikov v Kranju naznanja članom, da sprejema prijave za pomočniške izpite, ki bodo 1. marca, do 12. t. m. r_ Nov fotografski ateljeu Včeraj je otvoril fotograf g. Janko Kramar nov atelje v Sajovčevi hiši. Priznani strokovnjak, ki je bil dolgo časa zaposlen pri fotografu g. Jugu, bo fotografiral z umetno razsvetljavo. Priporočamo, da ga posetite. r_ Popravek. Ni res, da so za Sokolovo maškarado na morski obali, ki bo na pustno soboto, kakor vsako leto v Narodnem domu v Kranju, letaki ruuenomodri, pač pa so ru-menovijolčasti. V6e (goJbe, postrežba, ure-ditev) bo prvovrstno. Nagrade za lepe skupine mask in še za njihove nastope posebej. Res je, da bo vse vzorno prirejeno, kakor je bilo vzorno na gasilski prireditvi. Primemo maskiranje ne bo težko: mornarji, pižame, navadni gostje itd. Saj tako veste! Z Jesenic s_ Podružnica SPD Jesenice priredi dne 21. februarja ob 20. uri v kolodvorski restavraciji redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vabljeni vsi. Odbor. Z Golnika g— Odličen poset. V ponedeljek 29. I. sta posetila naše zdravilišče bivši veliki župan, sedanji predsednik Pokojninskega zavoda g. dr. Vilko Baltič in senator g. dr. Valentin Rožič. Ugledna gosta sta si v spremstvu upravnika sanatorija g. dr. R. Ncu-bauerja z živahnim zanimanjem ogledala vse zanimivosti zavoda. (Op. uredništva. Da se je zdravilišče tako naglo razvilo in da je danes socialna ustanova prve vrste, je v veliki meri zasluga g. dr. Baltiča, ki je leta 1925. kot takratni veliki župan izposlo-val od ministra socialne politike odobrenje za sprejem privatnih pacientov ter tako zagotovil obstoj in nemoteni razvoj te važne ustanove) g— Predavanje ZKD. V ponedeljek 5. t m. bo predaval narodni poslanec g dr. Stane Rape: »O aviatiki kot modernem prometnem sredstvu«. g— Zdravilišče Golnik priredi pod okriljem ZKD v ponedeljek ob pol 17. predavanje g. dr. Rapeta o aviatiki kot moder-nem prometnem sredstvu g— »Stric v toplicah«■ ponovno na golnl-škem odru. Lansko pomlad so nam »Stričevo življenje v toplicah« pokazali z najboljšim uspehom igralci dramatskega odseka vojnih invalidov iz Ljubljane. — Zadnjo nedeljo pa so igro ponovili gg. Novak in tovariši iz Ljubljane. Tudi ta vprizoritev je prav lepo uspela. Iz Kamnika ka— Zimski kmetijski tečaj v Trzinu, ki je trajal 13 dni, je bil te dni zaključen. Udeležencev je bilo prve dni okrog 70, proti koncu pa stalno od 140 do 150, tako da je bila prostorna dvorana društvenega doma že skoro premajhna. Tečaj Je zaključil z lepim govorom sreski načelnik g. Franc Voušek iz Kamnika. Govorila sta še v imenu sreskega kmetijskega odbora veterinarski svetnik g Jožo Rauter in zastopnik Kmetijske družbe tajnik g. Kafol, v imenu udeležencev pa se je zahvalil šolski upravitelj iz Trzina g. Arvigler. ka— škoda po lanski povodnji se je deloma že popravila. Tako je zopet postavljena brv pri »Vesni« in popravljen jez pri mekinjski brvi. Namesto mostu v Duplici vodi zdaj preko Bistrice še zasilna brv. Misliti bo treba na postavitev novega mostu, ker je ovinek skozi Radomlje preko Jarš ali Homca le prezamuden za vozove z onstran reke. Pa tudi jez pod novotrškim mostom in desna obrežna stena sta podrta. Ker bi pa stalo popravilo obeh okrog 20.000 Din, je mestni občinski odbor sklenil, naj se iz težkih gospodarskih ozirov za zdaj popravi le jez, katerega bo treba zaliti s cementom. ka— Alkohol In njegove žrtve. Vest iz Radomelj, pod tem naslovom priobčeno v »Jutru« od 30. p. m moramo resnici na ljubo tako-le popraviti: Omenjeno nedeljo je bil res mal pretep, kakršni se dogalaio pri vinu. žal tolikokrat med družbo mladih. Ni bilo kar 30 radomellskih fantov, ki bi surovo navalili na Koširjevega Hiierona. ampak le v prerekaniu. ki je nastalo zaradi mer len.1a svoiih moči pri vlečenju neke kljuke, ie dobil omenjeni fant od tovariša P. š. nekaj klofut. Te pa menda niso bile tako nevarne, ker po zdravniškem pregledu Hieron ni dobil ran, torej jim tudi ni mogel podlečL —t— ka— Škodo popravljajo. Zadnje povodnji so napravile občutno škodo na vodnih napravah vzdolž Kamniške Bistrice. Da se prepreči 5e nadaljnja škoda, so morali prizadeti kljub pomanjkanju potrebnih sredstev izvršiti nekatera najnujnejša popravila. Poleg sreskega cestnega odbora ln mestne občine pa trpijo precejšno škodo tudi lastniki zasebnih vodnih naprav. V zadnjem času, ko je struga Bistrice skoro brez vode, povsod prav pridno popravljajo povzročeno škodo. Kdor sev°da zdaj ne pohiti, bo imel pomladi ob polni strugi vode pri popravilu več stroškov. Te dni so končali popravila na velikem Hočevarjevem jezu na Grabnu, katerega so temeljito prenovili. da bo uspešno kljuboval razdiralni sili Bistrice. Popravilo jeza je bilo nuino potrebno zaradi varnosti desnega obrežja, katerega je voda močno poškodovala in so bile v zadnji povodnji resno ogrožene vse zgradbe do mekinjske brvi. Tudi mestna občina bo morala izvršiti večja popravila jezovih pod mekinjsko brvjo in novotrškim mostom. Ker bodo stroški precejšnji, bo morala počakati, da občinski odbor izglasuje potrebno postavko v proračunu. De1! pa so seveda nuina. ker bo pomladna voda napravila sp°t dvakratno škodo. k a— Neredni plačevale! električnega toka povzročajo občini mnogo skrbi. Kpr ima občina pri njih lepo vsoto neizterjanih zaostankov in mora sama redn'" p'ačevati svoie obveznosti elektrarni, je prišla občinska uprava do prepričanja, da mora z vso stroerostio izterjati vse zaostanke in odk'or>iti tok vsem onim. ki jih ne bodo poravnali. ka— Kino Kamnik bo predvajal danes veselo opereto -»Grofico Marico«. Predstave ob pol 16., 18. in 20. Zvočna predigra! Iz Litiie i— Za izboljšanje naSega sadjarstva. Sreski kmetijski odbor se je pričel resno pečati, da izboljša naše sadjarstvo. Sadjarjem bo nudi' prav poceni arborin za uničevanje sadnih škodljivcev. Interesinti naj se javijo pri županstvih. Ob škropljenju pa bo obiskal sreski kmetijski referent vse prijavljene sadjarje ter bo dajal v domačih sadovnjakih vsa potrebna navodila. i— »Turške kumare« drevi ob 20. na sokolskem odru Iz Za«?a«*fa z— Ob 10-letnici zagorskega Rdečega križa. V nedeljo ob 9. bo v Sokolskem domu občni zbor občinskega RK, ki proslavi obenem 10-letnico obstoja. Ustanovni zbor RK se je na pobudo sreskega načelstva in županstva vršil 6. januarja 1. 1924. Sklical ga je bivši župan g. Re.povž. V prvem odboru je bil predsednik g. dr. Tomo Zamik. V teku obstoja je društvo pokrenilo in izvedlo mnogo akcij. Med drugim je organiziralo zbirke za poplavljence, ustanovilo podmladke na obeh šolah v 15 razrednih odborih, v katerih je včlanjenih 518 šolskih otrok, priredilo je razne nabiralne in cvetlične dneve, zdravstvena predavanja s filmi. obdarilo nešteto siromašnih otrok, zbiralo za pogorelce in pokrenilo prehranjevalno akcijo za gladujočo deco. Sad tega zadnjega pokreta je bila ustanovitev mlečne kuhinje v zvezi s sodelovanjem KJ3, ki je pozneje prevzelo nadaljnjo vodstvo. Ob desetletnici ima društvo naslednji odbor: predsednik Matija Pelko, podpredsednik Mrnuh Lavoslav, tajnica Blatnikova Angela, blagajnik Hribovšek Ivan, odborniki pa Mitter-hammerjeva, Pergar Viktor, černelč Božo, Mihelčičeva Hilda, Suša Viktor, Adamič Arnošt in šulin Matko. Za svojo desetletnico je društvo poklonilo 1000 Din krajevnemu društvu za varstvo otrok. Dne 18. t. m. pa bo v Sokolskem domu priredilo dobrodelni koncert. Sodeloval bo pevski zbor r,Loški glas« pod vodstvom učitelja g. Korošca mlajšega in rudniška godba pod taktirko g. Godine Srečka. Ob 10-letnici naj prejmejo vsi, ki so kakorkoli podprli dobrodelno delo občinskega RK, najtoplejšo zahvalo. Kdor le more, naj se včlani z malenkostno članarino mesečnih 2 dinarjev. Podporni člani plačajo samo 6 Din za vse leto. Iz Trbovelj t— Fotoamaterski odsek SPD si je uredil zt< svoje člane moderno, vsem zahtevam odgovarjajočo temnico. Ta lepi šport se je v zadnjih letih pri nas razvil izredno visoko, saj ustvarjajo nekateri naravnost umetniške slike, o čemer smo se lahko prepričali že lani na fotoamaterski razstavi. Deio pa je bilo posameznikom otežkočeno, ker so se morali posluževati domačih, primitivno urejenih temnic. Zato je bila nujna potreba, da so si ustvarili skupno temnico, ki mora zadovoljiti tudi razvajenega amaterja. Največ zaslug za razvoj amaterske fotografije pa ima brezdvomno predsednik odseka, g. Adolf Vizjak, ki je sam izboren amater. t— Delovanje RK Izmed vseh humanitarnih in karitativnih ustanov je v Trbovljah gotovo najpomembnejši in najvažnejši Rdeči križ, ki nudi pomoč povsod, kjer je potreba najnujnejša. Posebno skrb pa seveda posveča siromašni deci. RK se ne ozira ne na politično ali kakršnokoli prepričanje, zanj je n»erodajna edine ie revščina. Zato je dolžnost vseh dobrih ljudi, da to ustanovo podpirajo. Nocoj priredi RK v Sokolskem domu veliko dobrodelno prireditev, katere čisti dohodek je namenjen prehranjevanju siromašne dece. Prijatelji revnih otrok, udeležimo se te prireditve v čim večjem številu! t_ Smučarska tekma Sokoličev. Sokolsko društvo v Trbovljah priredi danes ob 14. smučarsko tekmo za naraščaj in deco na približno 1.5 km dolgi progi. Zbirališče ob pol 14. uri pri gasilskem domu v Trbovljah - trg. Starši, pridite si ogledat uspehe svojih otrok. t_ Smrtna nesreča mladega kmečkega fanta. V sredo se je pri nakladanju lesa težko ponesrečil 201etni mladenič Petek Jakob iz Knezdola. Težak hlod ga je pri nakladanju udaril zadaj na glavo in mu razbil lobanjo. Pripeljali so ga takoj k zdravniku, ki mu je nudil prvo pomoč v tukajšnji rudniški bolnici. Petek pa je po dveh urah poškodbi podlegel. Pokojnik je bil dober in tih mladenič. Iz LaSkega i— Avtobusna zveza s Celjem in železniške cene. Vedno bolj spoznavajo Laščani. kako hudo so prizadeti z odvzetjem konce sije za avtobusni oromet s Celjem Ko je zdaj železniška uprava nastavila za vso okolico Ljubljane konkurenčne cene. ne pa tudi za proeo Celje-Laško. to Izerubo ob čutimo Razdalja ki nas loči od Celja, znaša 11 km, in za to kratko progo plačaš pri CtefciMO a* Mniittrs-va sociletn* politike m Ui se do Kru z 69 odstot. do- klado na državne davke. Ce pomislimo, da je padla davčna osnova za preKo 51.000 Dm. pač 6i< odst. občinska dokiada ni visoka. Občinski odbor je potrdil tudi vse tri proračune podobčin in sicer Vrhnike, Stare Vrhnike in Verda. Na predlog župana Hočevarja se v bodoče ne bo pobirala več občinska dokiada za vzdr-žavanje vrhniškega vodovod*, pač pa se je vpeljala namesto tega posebna vodovodna priključi t vena taksa ki bo znašala od vsake kuhinjske in hlevske pipe po 3 Din, za pralnice in vrtne pipe po 5 Din, za kopalnice iu stranišča ns vodno izplakovanje pa po 4 Din mesečno. Obrtniki, ki rabijo posebno veliko vode bodo plačali letni pavšal 300 Din. Vpeljava te takse je mnogo bolj pravična, kakor doklade, ker je moral slednje plačevati tudi tisti, ki nima vodovoda: takso bo pa plačal le oni, ki se vodovoda poslužuje in to tudi sorazmerno po številu pip. V proračun podobčine Vrhnike je bila vnešena tudi potrev.na vsota za izvršitev geodetskih del regulacijske'? a načrta. S tem je napravljen prvi kor?k h uresničenju potrebnega dela. Arhitektsko inženjerska dela se bodo izvršba šele prihodnje leto. Obveljal je tudi predlog, da se Ir.nski sklep občinskega odbora c.a so bili privatni kon-sumenti oproščeni plačevanja občinske trošarine na vino. ukine ter sklene, da se pobira v bodočem letu trošarina po 1.50 Din za liter od vsega v občini konsumiranega vina. Kot zastopnik občine v sreski odbor za organizaci jo javnih del iz državneea sklada je bil izvoljen župan Hočevar Ob sk'eDu seje se je sestavil tudi poseben odbor, ki bo izposloval odkup privatne ce^te pod Hru-šovco. s čemer bo posebno ustreženo s^ari Vrhniki. Podlipi. Smrečju in tudi vsej hor-julski občini. Seja je trajala skoro 4 ure. Is živllenla deželi Iz H?a$ti?ika h— Dar. Namesto venca na krsto bla- gopokojnega g. Friderika Barachinija \e daroval ravnate!i zdravilišča S!at;na Radenci g. Janžek 300 D;n za šolarsko Kuhinjo v Hrastniku, za kar se vodstvo kuhinje najiskreneje zahvaljuje. h— Ciansfti sestanek za ustanovitev hrastniškega pododbora SPD se bo vršil v torek 6. t. m. ob 20. v Sokolskem domu. Poročali bodo zastopniki podružnice SPD iz Trbovelj. h_ izsledena tatova. V lanskem poletju je bilo vlomljeno v Podlunžkovo trafiko, od koder je bilo odnešenega raznega blaga za 4000 Din. Bili so takrat na sumu razni ljudje, a nobeden ni bil pravi. Pred kratkim je bilo pa zopet vlomljeno v Praproškem grabnu Ka podlagi indicij sta bila aretirana dva mladeniča iz okolice. Pri zaslišanju sta naposled priznala tudi vlom v Poalunskovo trafiko v lanskem poletju. Oba m'ada nepridiprava so oddali orožniki sreskemu sodišču v Laškem. pt?«iac j— Sreski odbor društva Rdečega križa v Ptuju priredi v torek 6. t m. ob 2). v mestnem gledališču dobrodelni koncert. Nastopi mladinski pevski zbor meščanske šole v Ptuju r>od vodstvom strokovnega učitelja Masla Draga s programom jugoslovenski m mladin«kih pp-mi Dohodki so namenjeni siromašnim Haložanom in rudarjem iz trboveljskih revirjev Občinstvo nrosimo naj se številr i udeleži prireditve. da s tem podnre dobrodelno akcijo Rdečega križa. i— Regulacija Pesnice. Y ponedeljek so se sestali pri «reskem cestnem odboru v Ptuju nteresent- za regulacijo Pesn;ce. ki dela ob deževnem vremenu veliko škodo P-ed leti b:l izvršen del regulacije od Drave do Mezgovcev. dru:'a pariija pa bi se naj ;zvršila od Mezgove do Pacmja Sestanka se je udeležbo veliko interesentov, kakor tud' zastipmk; prizadetih občin Izvoljen je bil pripravljalni odbor s pred-sedn:kom Horvatom Janezom, županom iz Dorrave Regulaciia naj b' se izvršila iz državnega bednostnega fonda, banska uo-ava naj bi načrte in drugo izgotov;1a breznlačno. sreski cestni odbor pa naj bi prispeval, v kolikor je prizadeta banovin ska cesta v Dornav;. ki je ob deževnem času sto-no pod vodo. i— Konrert g. Lukmana. kj bi ee mora! vriti danes, ie iz tehničnih razlosov ore-ložen j— Dobrotnika ie okradel. Pri posest-n;ku Kraincu Jožefu v Lanocvi vasi se je p^ed dnev zglasil 20 letni Vuk Janez iz Gorenjskega vrha ter mu potožil, da je brez posla Krainc je dal fantu potrebno posteljo in hrano ter mu odkazal primerno delo Obenem mu je tudi zaupal da je pred dnevi proda! par volov Fant ki je vedel, kje je denar spravljen, ie čakal ugodno pripko. ki se mu je ponud:la 27 januarja zvečer, ko sta b'l« zakonca K-a'n'pv/1 n-' sosedo Odprl je omaro ;n vzel iz nje vso gotovino v znesku 3002 Dn. Za priboljšek si je privošči! še par nov:h čevljev in eno srajco. Z ukradenim denarjem se je Vuk napotil v Ptuj. kjer si je nakupil potrebno obleko in obuvalo ter jo nato obral v hlev neke gostilne, kjer se ie vpričo domačega hlapca preoblekel. Krajnc je zadevo javil ptujskim orožnikom. j— Huda nesreča. Mestni delavec Sven-šek Jožef, zaposlen pri mestni žagi, je prišel po nesreči v dotiko z gonilnim jermenom, ki ga je pograbil in vrgel ob tla. Pri padcu si je delavec ^omil desnico. Razen tega je dobil tudi notranje poškodbe. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. j— Tatvina košar. Mlinariču Francu, posestniku v Novi vasi pri Sv. Marku, je bilo nedavno ukradeno iz listnjaka devet pletenih košar. Tatu so izsledili v osebi K. J., ki je tatvino priznal ter izpovedal, da je košare skril ob Dravini strugi, odkoder pa mu jih je spet nekdo ukradel. K. J. je ovaden sodišču. j— Nevaren vlomilec. Pred dnevi smo poročali, da je bil v Ptuju aretiran Mlakar Martin iz Skorbe zaradi suma sodelovanja pri vlomih z Lamprehtcm. Pri preiskavi pa se je izkazalo, da je Mlakar nedolžen. S tem našo prvotno notico popravljamo. j— Družabn1 večer Jadranske straže v č.etrtek je bil prav prijeten. Prišlo je toliko gostov, da sta bili obe zgornji dvorani Narodnega doma premajhni. Večer je otvoril predsednik, sreski načelnik g. dr. Bra-tina z lepim nagovorom o pomenu JS. Profesor g. Djermanovič nas je z zanimivim predavanjem in z lepimi skioptičnimi slikami popeljal ob Boki Kotorski v črno goro. Lep užitek nam ic nudil s pevskimi nastopi profesor g Rus ob spremi jeva n ju na klavirju po gdč Baeblerjevi. Ne smemo pozabiti tudi našega vrlega okteta Glasbene Matice, ki nas je tudi priietno zabaval s pevskimi nastopi. N«*še vrle dame pa so bile nadvse požrtvovalne ter marljivo vztrajale v šotorih do ranega jutra. Iz Murske Sobote ms— Občni zbor strelske družine se je vršil pred dnevi v mali dvorani Sokolskega doma ob polnoštevilni udeležbi vsega članstva. Predsednik major g Narandžič se je v uvodu spomnil najvišjega pokrovitelja strelskega pokreta Nj. Vel. kralja. Odposlali so se brzojavni pozdravi Nj. Vel. kralju, ministru vojske in mornarice in ministru za telesno vzgojo. Iz poročil funkcionarjev posnemamo, da je bila družina zelo delovna v preteklem 'etu. Zgradila si Je tudi najlepše in največje strelišče v Prekmur-ju. Zasege za to ima pred vsem major g Narandžič. pa tudi prejšnji župan notar g Koder Za tekoče poslovno leto je bil izvoljen naslednii odbor: predsednik major Narandžič, odborniki: čačinovič. Koder, Ko-privica, Lepenac. Lipovšek, Puncer. ToS, Velnar. Verhovec: delegat kapetan Laza-revič: revizorji: Pertot. Nišelvicer in Brač-ko. Strelska družina je lahko na svoje preteklo delo ponosna. DOBOVA. živinski sejem 31. januarja je bil prav živahen. Dobri sejmi so važna postavka v občinskem proiačunu. Potrebna pa bi bila tovorna postaja, ki je že bila enkrat vnešena v državni proračun, a se Je gradnja le zavlekla. — Pripravljalni odbor za ustanovitev Vodne zadruje za regulacijo Sotle je imel sejo. Delo okreg regulacije Sotle ima prav čudno zgodovino. 2e zdavnaj bi se bilo lahko kaj napravilo, če ne bi zdaj ta, zdaj oni zagnal Kako oviro na pot ustvarjanja, pripravljalni odbor je sklenil sedaj prijeti se dela z vso odločnostjo. KRI2EVCI PRI LJUTOMERU. Krajevni organizaciji JNS za Križevce pri Ljutomeru in Vučjo vas sta imeli preteklo nedeljo občni zbor v Križevcih, ki je bil nad vse pričakovanje prav dobro obiskan. Razveseljivo je zlasti to, da se je zbora udeležilo veliko število naših kmečkih fantov in stopilo v organizacijo. Obe organizaciji sta se združili v občinsko organizacijo, s predsednikom županom in fcanovinskim svet- j nikom g. Fr. Skuhalo na čelu. Po zborovanju je podal domači poslanec Jakob Zem-liič poročilo o političnem položaju. Nadalje je banov inski svetnik g. Skuhala obrazložil razne želje in težnje domačega prebivalstva. MOKRONOG. Prrazno in lepo je v tej do'enjski deželici. Kmetje so veseli ljudje, ki zadovoljno sive. čeprav niso bogati in jim je še čviček lani dal prav kislo letino: bore malo so °a pridelali. Toda eno napako imajo ti Dolenjce. Menda pozabljajo, da velja pri nas za vse ljudi postava, da je treba voziti z vozovi po desni strani ceste in prehitevati na levo. Dolenjci pa se bore malo menijo za to, tako ponosno kakor sam Elija v nebo. vozijo po sredi, in ubogi pešci, ki jih srečavajo, se moraio umakniti v blato al: sneg. noben voznik se ne zmeni za nikogar — Tudi v našem trgu vlada pravo predpustno veselie. Na Svečnico so priredili naši vrli gasilci pri Jeriču tombolo. G'avni dobitek sta bila dva prašiča, kf sta pač razveselila srečnega dobitnika. saj mu letos ne bo treba štediti z r-astjo Na pustno soboto pa priredi Sokol T^aškarado v Sokolskem domu. ki jo že vsi željno pričakujejo. — Menda so v naši oko-Hci naibolj reveži tisti, ki imaio predaleč do pošt?, sai na po^.aii niti nimamo pošt-j nega nabiralnika ki bi bil vsekakor zelo potreben. Menda bi ne bPo napačno, če bi nam poštno ravnateljstvo preskrbelo nabi-ralT>ik tnrM ria kolod-oni. ROGAŠKA SLATINA V »Jutru« ie bila objavljena vest. da je b:1a vložena pritožba proti volitvam v Rogaški Slatini. To ni točno, nego se je vložila pritožba proti volitvam v občini okobci Rogaške Slatine Pr;to/bi i° b'1-« uondeno. SV LOVRENC NA DRAVSKEM POL.TU V nedeljo 28 januarja ie imela naša občinska organizacija JNS letni občni zbor v gostilniških prostorih pri g Zflolšku. Pred-seinik je v daljšem nagovoru lziekel zair niro vladi, naro-inemu predstavništvu in posebno še narodnemu poslancu g. Peto-varju, ki mu je izrekel čestitke, da se je pii napadu na brzi vlak rešil zdrav iz gorečega vagona, kar so vsi navzečni vzeli na znanje z iskrenim ploskanjem. Tajnik o- j vo poročilo je obravnavalo živahno gibanje ob priliki volitev in napore za osamosvojitev občine Sv. Lovrenca na Dravskem polju. članstvo je lepo naraslo. V odbor so •bili izvoljeni: Eeranič Franc, predsednik Jera Lovro I. podpredsednik; Pišek Lovro K. podpredsednik; Sel Ivan. tajnik, Medvod Jožef, blagajnik; odborniki: Kozoderc Fr.vac, Ocl Anton, Palior Franc, SUmšek Jakob in žud"i?ovič Fr. nadzorstvo: Toma-nič Jurij, Dievenšek Boštjan, Medved Fran in Rajli Lovro. Ob kancu se je sklenila resolucija. ki zahteva ustanovitev vo^ne za-diuge za kraje Sv. Vid. Sv Lovrenc in Cir-kovee, ki naj izvede prepotrebno regula eijo porečja Polskave v svrho izboljšanja pašnikov in travnikov Sredstva bi bila iz sklada za javna dela. ŠMARJE PRI JEI.SAH Kmet:jska nadaljevalna šola je pričela 20. pr. m pouk. ki se vrši trikrat na teden. — Na božičn c; 23 t. m. je bilo obdarovanih 120 s perilom n obleko. Posebna zasluga za to gre poleg učiteljstva ge Hra.šovčevi. Lavračevi, Majh-novi in Rakeževi. Srčna jim hvala' — Krajevni odbor Jadranske st-a/e je imel 23 t. m. občni zbor. na katerem so bili izvoljeni: predsednik dr Maraž, podpredsedmk dr. Sašelj. tajnik Dolenc, bkgajmca Bri-narjeva. odborniki: Fink. Kokalj in Cigle-nečki: namestniki: dr. Lorger. dr. H*ašo-vec in Rihtarič: nadzorn; odbor Trebše n Subic. — Mestinjska gasilna četa je gostovala pri nas z igro »Guzejema Obisk je bil zadovoljiv. — V območju sreza se je cepilo lani zoper svinjsko rdečico v 2.232 dvorcih 8.561 sv:nj V srezu je bilo 08 živinskih sejmov Povprečna cena klavne živine je znašala za prvovrstno živino 4.50 Din. za drugovrstno 3.50 do 2.50 D n Na vseh seimih se ie prodalo 3S odstotkov prignane živine Kupci so bili predvsem domači mesarji ;n živinski prekupčevalci Tujih kupcev je bilo malo Na železni^k-h po stajah se je naložilo 30 vagonov živine, in sicer 27 vagonov za domačo državo in samo 3 za Italijo. Za javno porabo, odnosno prodajo so zaklali: dva b:ka 181 volov. 144 juncev. 217 krav. 577 telic. 001 telet. ULTURNIPREGLED Stavospev našim planinam Dr. Julius Kugy, „Die Julischen Alpen im Bilde" Na tem mestu smo že zabeležili izid nove knjige zaslužnega prijatelja in aluini-stičruiza poeta na^ih gora in planin, ir. Julija K u g y i a sDie Julischen A I-pen i m Bilde« Oanes opozarjamo iz-nova in podrobneje na to izredno lepo knji so ki je izšla v založbi L e y k a m « Gradcu. »Dobra polovica moie knjige »Iz življenja hnbolazea.c piše dr Ku«y v uvodu, .in mnoge strani moje druge knjige »Delo glasba gore - življenje* povdifincio -I • tiisk* A!ne Tretja krni?* Hm ie oosv »čen^ dorela Žeiei bi. da bi rx>mpn'la krono mo rega d >la za Jiiliipke Alpe Gotovo bo PO sl^inia ki io polagam na podnožie niiho v^ga nr^tola « Pn tei kmigi se je avtor od'o?il. da doIo ži nie ležišče v ilustracije Priteenil ie k soddovaniu naše npiboliše. n^ib^i nmetn' ške fotograf-* amat^rie fijib delo ie do bro znano z mnogih raz^av pa tudi >7. al ninislirne pteratnre iz »pi>rvn*t«*«T3 V-*! nika^ ? n»>kotr"'n;v; di' oa"bo!i«> ma'er'al ki i* i? ni™»a i»bri»l dr ffitvrV na'lpnš- in ni>:»"',*:'i '- "rpv tako po nr;soevs
  • tr in dnigi fotografski amaterji za Hali - lanski del Julijskih Alp. Dr. Kigy. čigar fini estetski čut in nežna ljubezen do naših okrnin dajeta značai vsei knjigi, ie napisal ilikam hepedilo Tako ie na stala knjiga, ki je največja in najlepša o Ju-liitskih Alpah livjn slavospev njihovih le oot Odveč hi bilo oosebsi poudariati. da moramo biti za njo hvaležni i dr. Kupyiu ' graški založbi. Naj omenimo imena slovenskih 60delav cev. ki so orispevali slike in tako tudi ob tei priliki nad vse častno pokazali viši-io naše um-,'lnišk.j fotografije: France Avfin dr M rlio Kai7elj Egon PVminšek prof Janko Rivnik dr Rudolf Sa Skerlen Cvotko Svigeli in dr Stanko To minšek Izm^d trž.iških sotnidnikov ie na šega rod i Via 1'ni'r Don^an Nek^ter^ no <5n-tke so prispevali tudi nemški fot" amnterii. Slike niso samo vešče in okusno izbra ne. marveč so ti.d' prvovrstno reprodiicm po modernem okusu celostransko br«/ -oba s čimer s^ zlast' pri otaninsfcib mrtvih dv'>»n»* riih reliefnost in oovp?'« nčinkjt v*itooj t»> ftlik^ katerih levii d»»l so '»ri ^nevnl' dovPnsk' eod =r> ne r>:- b°Sfdilo p"smi o ns®:^ n^""'""5'- o mogočnih vršacih, krasnih gozdovih in cvetočih travnikih, pesmi, mo;stnsko zajet- s fotografsko kamero v trenutkih, ko jih pela v svoji elamentarn; neprekosljivosti sama priroda. Dr Julij Ku?y spremlja mogočno perMiiško govorico slik z izbranimi besedami, zdaj poetično poveličuiočimi zdaj vešče rozlngajočimi po-ebno^ti in al-oinsko - zgodovinske zanimivosti posameznih conskih oart;i. C^l^o seri io pr-denih slik otvarja pogled na Triglav od VratsPla ninškovim posnetkom in z Rs »mbacbovim sonetom. »Tudi ;az te oo^dravliam.« kliče dr. Ku<'V v ovojem nrv^m k sli kam. »tebe »ors pravliic in čudežev, nono sni prestol oblakov ;n Ikhtov. gosnodnri.i n< kral;a! In z meno; te T>o7driv1in:o t:soči :n tisoči iz starih in mladih cre. ki «i iim v Hlofenpm «no'nitev ir krona nai boli prorppih ?eli« fifiniva. brervnrnip 7 n-»iigasliiva spoštovan ia polno ljubeznijo 7n»MwnH in svetel simbol.« AH ie treba Se rvrinoro^ati Vn"«o v lak' opremi in s tn'>''ni bes dilom? Kakor. mo. sp prinra vlifl 70 '-"dii«- loV«» kakšen no.r>-h ima nrl ohfinstvn 7anfo nrinrov!«* dr K'»>»v r^koliko iz-.)r.> Ob konm io!i?ili v mirti L fiU »LOV. BISTKICL Javna narodna knjižnica pn Venčesiu je v nedeljo 21. januarja upnzorila komedijo »Beneški trojčki* pod vodstv.m agilnega režiserja upravitelja g. Povha. Lep obisk smo imeli iz okolice, samo Bistričanov ni bilo. Pri tej komediji so pokazali fantje in dekleta. da imajo tudi Poborci nekaj dramske žilice v sebi. Le še! ZGORNJA POLSKAVA. Kraj°vna organizacija JNS je imela svoj redni občni zbor 28. t. m. V odbor so izvoljeni: Avg. Smer-du, Karol Poherc. Jožef Rainer. Mirko Kap-pel, Anton Hrastnik, Anton Lah, Pavel Pivec, Franc Pivec Josip Radič, Anton O-pravš in Anton Kopše. Organizacija šteje 65članov, se lepo razvija in dobro napreduje. ŽUSEM. Občni zbor občinske organizacije JNS se je vršil te dni v šoli. Bil je z;lo dobro obiskan. Vodil ga je predsednik šol-rki upravitelj Toni Hvala, ki je kot zastopnika občine pozdravil podžupana g. Peniča. Nato je prebral važne spi3e poslanca g. Spind^rja glede podpore lz banovinskega bednostnega sklada za javna dela po občinah in zimsko preskrbo siromašnega p~e-bivalstva. Po poročilih tajnika g. šarlaha Pavla in blagajnika se je razpravljalo tudi o veliki kapni jami pred šolo na Zusmu in o popravilu studenca za pitno vodo. Ddo namerava izvršiti Higienski zavod v Ljubljani s podpo-o banovinske uprave. Vodovod je na žusmu. Kjer ob vsaki suši primanjkuje vode, tako da je moraio ljudje od da'eč nositi, nujno poTeben. kakor bi bil tudi neobhodno potreben za primere požarov. Vsi prisotni so bili tega mnenja iu so podpisali zadevno izisvo. Po soglasni izvolitvi starega odbora je predlagal predsednik. da se odpošljeta poslancu g. Spind-lerju in članu bano-inskefra sveta županu g. Florranu Gaišku priz^im nismi za njuno nesebično de'o v prid občini in srezru. Predlog je bil soglasno spreiet kakor je bil tudi z navdušenjem sprejel predlog, da se odpošlje Ni. Vel. k^aliu vdanostna brzojavka. Naposled ie bil spreM p^ediotr. da se obvesti er. p"«lan°c o mrnosti preskrbe Vori'"3 in drugih podpor siromašnemu prebivalstvu. 31? 50i) Din. materialne potrebščine pa 1.695 627 Din Materialne potrebščine tvo* rijo naslednja poglavja: obče upravno oblastvo 42 450 Din. osebna in imovinska varnost 198.030 Din. narodna prosveta 752 656 Din. finančna =troka 300 Din, gradbena stroka 2)2.0"0 Din kmetijstvo 13 800 D n, narodno zdravje 116.000 D n. socialno skrbstvo 225.000 D'n. trgovina, industrija, obrt in turizem 11.500 Din. občinsko gosoodarštvo 37.000 Din, nepričakovani izdatki 7921 Din. Dohodki so naslednji: 94 odst. občinska dokiada (lani 80 odst.) na vse drž. neposredne davke 1.5792:0 Din, občinske trošarine 2 3.677 Din. občinske tak^e 4S'. (> Din, davek na luksuzna vozila 5030 Din dohodki od posestev 38 «X) D:n. razni dohodki 50.650 D n. Zvišanje občinske dok'ade na drž. neposredne davke od 80 na 94 odst., se je izkazalo kot nujno potrebno, ker so se bremena občine zaradi raznih zakonskih predpisov :n uredb zvišala, razen tega pa je bilo posebno vnesti v proračun postavko 93.003 D:n kot prispevek za rr-gulacijo Savinje in pritokov Proračun je bi! sprejet v nekoliko izpre-menjeni obliki. Za člana sreskega odbora za javna dela je bi! kot zastonnik oko!i"ke občine izvo'jen žunan Kukovec, za člana meddruštvenega odbora vseh celjskih ka-»itativnih društev, ki se snuje na pobudo protituberkulozne lige v Celju, na finančni referent Wltavskv Pravilnik dnevnega zavetišča v Celju je bil odobren Okoliška občina bo prcd'aga!a me=tni občini, naj oba občinska odbora izvolita iz svoje srede-.tekaj članov v skupni gospodarski odsek ki naj bi obravnaval vprašanja ki se tičejo obeh občin S tem bi bilo omogočeno slo/no in uspešno sodelovanje obeh občin. Člani tega odseka naj bi bi'i izvoljeni na prihodnji seji občinskega sveta Najdba trupla irJ&de ženske Laško, 3. februarja. Lovec g. dr. Roša je našel 1. t. m., ko je hodil za lisicami, v gozdu nad Debrom pri Laškem trup'o m'ade ženske, ki je bilo že močno obgrizeno od lisic in zmrzlo. Moralo je že več tednov ležati v gozdu, ženska je stara od 20 do 25 let. Imela je kratko ostrižene lase in je bila brez čevljev. Pravijo, da je tragično preminila mladenka brezposelna delavska hči od Sv. Jederti. Trupio so prenesli v tukajšnjo mrtvašnico. kitajte tsd@?ssks revijo ŽIVLJENJE IN SVET Šest avt0rf®vf Miloš Vanek ie lani Driobčil v praški »Pfitomnosti« donesek, ki se v njem ioKai efceotično izraža o sodobni češki prozi. Uspe hi Feuchtvrangerja in drugih nečeških eir kov. ki so ori češkem občinstvu zasenčili domače slovstvo, so omenjenega avtorja ori-vedli do sklepa, da je sodobna češka proza oreveč lirična da se igra. namesto da bi lstvarjala da beži od resničnosti. nam*m< suvstvi vživpla v dane«= modno aeslo da li rik.n np zanima Vr5p"a občinstva ;n da i' •p tako rplrnr od7vonilo ta na bni i7fa nova o»>»n'?k-, 7h;rVo r'a "ie Sr^mk? *Jpš1p zni* bila rekAo do sedem knjig konca leta razprodana v nakladi 5000 izvodov. Podoben utrpeh je dosegla ob istem času pesniška zbirka Josefa Hore. To nikakor ne priča o nezanimaniu za liriko v (p; protilirični dobi! Frana Š r a m e k je starejši češki noenik in pisateli modernist c-neua kova: pesnik mladoEtue razpoloženooti in čutne 'oTKiinosli brez vidnejših idemih primesi, obenem ra eden naiboiiših čeških prozi islov (n. or. romana »S,fibrny vitr« in »Tp!o«L Pesniška zbirka »J e š t e z n ic Oalo?ba Fr BorovV, Praga) ie izšla no desetletnem presledku. Se zveni njegova lira. še n' h;!a izpraz-niena posledriia čaša pesnikove onoinosM. S čudovito mladostno in^nirac-jo « pravim liričnim natosom iz'>ovpd iie ta 5"'etr,i oe^nik svo-o pesniško mladost Zbirka »Ješte 7ni% ie izraz bla,roc!ovlipnpga i'r:rne^a d-iha: r>:>neVod so nieni toni tako č'«ti da mislimo pri čitaniu na mladega pesnika, ki šp klati zvezde 7 neha ne pa na izkušenega, zrelega moža. ki stooa v vpčer c.voi^TT Jf i vi nia Vis sp np čudim, da i'p ta z! 'rka našla f?tko široko resonanro: tudi v goščavi naših Ini v d?unutaciio bolgarskih .'unakov in seveda tudi tisoče in tisoče na:ega domačega Sokolstva. /z savezne uprave poročajo da ie zadnja seja saveznega Izvršnega odbora razpravljala o vstopu bolgarskih Junakov v Zvezo Slovansk ga Sokolstva. o udeležbi naših tekmovalcev na mednarodnih tekmah v Budimpešti. o prenosu sedeža ruske sokolske zveze iz Prage v Beograd, ker deluje največ ruskih sokolskih društev baš v Jugoslaviji. V vseh vprašanjih so bili storie-ni važni sklepi — Zvezni prosvetni odsek sk'icuje 13. in 14 aprila v Novi Sad sajo zbora župnih prosvetarjev, da se napravi tik pred ol-vno "ve7"i fočei pre«'ed uspehov in določi smernice v okviriu šir'e«a programa za leto 10M 3o. Seji bo predsedoval predsednik SPO brat dr Belajčič. Ob tei pri'iki bodo gotovo že znani tudi rezultati prosvetne statistike za leto 1933. S^ja župnih referentov za sokolske čete v Beogradu v drugi polovici januaria je bila zelo dobro obiskana ter ie predelala mnogo dobrega, kar naj služi za nodvig snkolskega dela na selih in v manjših krajih vobče Zlasti zanimiva so bi'a noročila župn;h delegatov o stanju sokolskih čet. Pos-hno se je podčrtajo. da je potrehno mis'iti na osamosvojitev čet od matičnih društev, čete naj bi se nodredile župam kar bi olajšalo upravno delo in omogoči'o župam sam;m da bolie in bližje opazujejo in vodijo delo čet. Priporoča se dalje vsem četam, da osnujejo po ameriškem vzorcu posebne naraščajske »pol jenrivredne odseke« kjer naj se km°t;jski nar-Tčaj no-učuje o vseh onih važnih vprašanjih. ki jih nuino notrebuie za temeljitejšo srtokovno izobrazbo Vnzna sokolska zborovanja v Beogradu so naoovedana za marc in april Pred vsem se bo sestala 18 marca v saveznih prostorih celotna savezna uprava, da se posvetuje o vseh važnih vprašanjih in prireditvah v tekočem letu Z'asti bo ve'jala njena pozornost obema pokrajinskima z'eto-mi v Sarajevu in Zagrebu, not-ebno pa bo. da se izmenjajo misli tudi glede vse-slovan=kega vsesokolskega zleta v Varšavi ob priliki vsepoljskega zleta. V aprilu pa bo zopet zborovala IV savezna glavna skunščma kjer bodo po referatih noedinih poročevalcev na dnevnem redu razne važne organizacijske zadeve, med drugimi tudi raznrava o ustanovitvi savezne gospodarske zadruge Savezna skupščina bo zborovala nekaj dni Po sedanii^ dispozicijah bodo najprej sklicani k zak'juenim sejam zbori raznih saveznih odborov in odsekov, nato pa bo 2S aprila zaupni sestanek vseh žunnih de'egatov in nas'ednji dan manife-st^iiska glavna skuo"čina Pokrajinski zlet na Vidov dan v Sar?fe-vu ki aa prisede žune Sarajevo. Mo^tar. Bi-nja Luka Tuzla. Kragujevac in lTžice bo velika sokolska manifestacija naših bratov in sester sredi države ob priliki 20'etnice ustanovitve sarajevske župe. Pokroviteljstvo nad z'etom ie prevzel starešina SKJ prestolonaslednik Peter S^kohko srce Po vzg'edu češkoslovaške ga Sokolstva je sklenila tudi naša savezna uprava, da bo uvedla posebno pomožno akcijo za brate in sestre, ki jih je sedanja gospodarska kriza občutno zadela ČOS je namreč pričela prodajati majhna drobna rdeča srčeca iz stekla, ki so jih izdelali bratje brezposelni steklarji. Uspeh akcije je bil izredno velik že prve dni in se prodaja dosedaj baš zaradi velikega povp a ševanja ni mog'a ukiniti nego se še vedn > v nezmanjšanem obsegu nadaljuje. Prn-tako namerava tudi naše Sokolstvo > -v prodajo drobna srca in pričakuje i tudi med našim č'anstvom in ostai nostjo našla ta njegova akcija velik odzi. Smučarski odsek Sokola v Med\ t.-./ju je priredil v nedeljo tekmo na progi 6 km. ki je vodila samo po gozdu. Doseženi so bili naslednji rezultati: Našič Karel 19 min, Šuštar Franc 20:45, Hvala Jakob 22:10. Dne 26. jan. pa je priredil svojo prvo tekmo za člane na progi 15 km, za članice pa 4 km, za moški naraščaj 6 km, za deco pa 3 km. Na progi 15 km je zmarsl Srebot Svetozar v času 1:7:9. S'edita mu Drečar Franc 1:8:15 in Vašič Karel 1-8"22. T°kma se je vršila za dru5*veni prehodni pokal. Sokolska četa Horjul pri Vrhniki. 21. jan. se je vršila v gasil. demu v Horjulu 3. glavna skupščina sokolske čete. Br starosta Vrhovec ie pozdravil članstvo, nakar je s. tajnica ni'" kova prečitala novoletno poslanico SSKJ Nato je podala tajniško po-rcčiio. iz katerega je bilo razvidno, da ie iirp'a čPtn 11 sei ter da ie bilo vseh vlož-nih številk 270: število čla"=tva ie naravo, knjižica se ie znatno povečata. Načelniško poročilo je podal br. načelnik fržon. poročal ie m°d dmo-im. da se je Članovo ud°-ieži'o pokrajinskega zleta v LiuV^anl in dmeih sosednih telovadnih nastopov Izrazil je željo, da bi se članstvo udeie-žilo v čim večjem številu pokrajinskih zletov v Sarajevu in Zagrebu. zfasti ie po-udarial važnost okrožnega zleta na Vrhniki. ki se bo vršil juni'a ob priliki otvoritve novega Sokolskega doma. Sledjo je nato predavanje o Tyrševem Sokol3tvu. Br. prosvetar Uršič je poročal o prosvetnem delovanju čete ter podal program dela sokolske čete za bodoče leto. Br. b'agajnik Kete in gospodar Cepon sta poročala o stanju in imovini sokolske čete. Pregledoval-ca računov sta dala dosedanii četni upravi razrešnico s pohvalo za dosedanje delovanje, kar je bi'o soelssno sprejeto. Pri volitvah novega odbora ie bila predlagana žu-pt dosedanja četna uprava pod vodstvom staroste br. Vrhovca. Sok^l v Notmnifh Goricah. Novi odbor sokolske čete v Notranjih Goricah je priredil v nedeljo 28. januaria društveno smučarsko tekmo Prcga ie držala iz vasi čez Plešivico in spet v ravnino. Dolea je bi'a le okrog 4 kilometre, ker so tekmovalci skoro sami začetniki. Tekmovalcev je bilo devet. Na cilj jih ie prišlo osem. NafboMči čas ie dosegel IgMčar Alojz z devetnajstimi minutami. — Na®a četa ie zdaj po treh letih pričete živahno delovati. Takoj. ko je bila ustanovljera. ni Imela prostora za telovadbo, ne orodja in ne člana, ki bi bil zmožen voditi telovadbo. Pozneje je dobila četa drog od prejšnjega Sokola, ki je bil po vojni razpuščen. Ta drog je bil tedaj vse imetje čete. toda kam ga postaviti. Dobili so dovoljenje, da ga smejo postaviti pred šolo. Zdaj se je pričela šele telovadba, a je bila brez vsakega vodstva. Seveda to ni rodilo pravih sadov. Telovadcem pa to ni bilo po godu in so pri volitvah predlagali člane iz svoje srede, za katere so vedeli, da bodo vzeli zadevo resno v roke. Odbor sestavljajo: starosta Igličar Franc, prosvetar Lovše Anton, načelnik Se-lan Ivan. tamik Ig-ičar Ivan. — Omenlena tekma je bila prvi uspeh novega odbora. V kratkem času bo uprizorjena igra in v poletju se bo vršil nastop, kar bo zasluga delavnega načelnika. Tudi članice so pričele zdaj telovaditi pod vodstvom Lenarči-čeve. Prosvetar Lo*še dela s polno paro; zdai vodi vsako soboto zvečer prosvetne Občni zbor zagorskega Sokola se je vršil v nedeljo. Starosta br. Poljšak Ferdo je zbor otvoril in sledila so izčrpna poročila funkcionarjev. ki so bila spreieta z odobrava-vaniem. Predlasran je naslednii odbor: starosta Poljšak Ferdo, prvi podstarosta Kor-bar Drago, drugi pa Mrnuh Poide, načelnik Klun France, prvi podnačelnik Mrnuh Ivan, drugi pa Kušar Matko, načelnica Klunova Darinka, prva podnačelnica Rakova Justi, druga pa Legnerieva Tini, prosvetar Kalan Jože. tainik Murovič Vinko, blagajnik Ste-pišnik Franjo, matrikar Ivane Stanko, gospodar Mrnuh Ivan: odborniki: Majer Tone, Levstik Janko. Kopriva Ivan, Entor Albin, Požun Herman, Savšek Mirko, šulin Matko. Fincinger Nace, Pavlinič Niko in Knez Gustav; namestniki: Kušar Slavoj, Pergar Viktor, Culot Ivan, Kovač Vili. Hočevar Janko in Fink Ivan; pregledniki računov: Firm Nace, Helmih Julij in Juvan France: namestnika: Godina Srečko in Pirnat Karol: razsodišče: dr. Tomo Zamik. inž. Lapornik Franc, Kolenc Loize, Bajcar Ivan, Fincinger Nace; namestniki: Levstik Jan- ko, Majer Tone ln SteplSnlk Franjo; zastavonoša Jurk Jože, namestnik Kalan Jože. Sprejet je bil sklep, da morajo vsi člani in članice (razen bolehnih) do 26. leta starosti telovaditi. Občni zbor Sokola v Trbovljah se je vršil nedavno. Udeiežba je bila izredno velika. Zbor je otvorila sokolska godba na pihala s sokolskim pozdravom, ki so ga paM vsi na;zoči stoje Po pozdravu je otvoril skupščino starešina br. Pleskovič in v poročilu I poudaril važnost letošnjega leta za trboveljskega Sokola k: stopa v 25. leto svojega delovanja. Pozval je članstvo, naj stori vre, da bo Sokol jubilej lepo proslavil. Sorska godba je v preteklem letu nova pri- Mtev. Najrszveseljivejši uspsh pretekle-'efa je dejstvo, da je začelo stopati v '-ke \T3te naše delavstvo. Misliti bo -a razširitev Sokolsksga doma. ki r> - a -iT-^tji naraščaiočera razmaha pre-t"<--- so poda'1 poročila še ostali turTz njih je bilo razvidno živahno d*!o č- a zastopnik celjske župe br. K-pm^r -'• -Pravil skup?čino v imenu žup^e r-r i^rfkel svoje zadovoljstvo nad lep r-' ' 'rbovoHskegra Sokola. Volitve st" - se vršile z listki in ie bil izb-an z ->f.jin?ko večino dosedanji starosta ' br. Pleskovič Rudolf, ki so mu prire-d'1' -rovalci navdušene o-aci1e. so-l< gotovi. kred"i, ki bodo sukcesivno nakazovani iz bednostnega sklada in državne podpore, že določeni; izvršiti se rorajo še formalnosti za pripravljalna dela Oblast upošteva vedno v prvi vrsti našo veliko občino Rajhenburg. Vsa javna dela je bodo vodila pod nadzorstvom sreskega cestnega odbora pod predsedstvom g. dr. Drnovška; z njegovo pomočjo bo tudi cestni odbor skrbel za režijske izdatke ker se denar iz bednostnega sklada sme uporabiti le za mezde. Vsa predvidena javna dela se bodo vršila v odsekih. Prosimo pa vse merodajne činitelje. da se vse priprave iz-vrše čim prej, ker je beda dosegla že vrhunec. no sta izšli dve zbirki 'Tonouci s t i-n y* m »1 t a 1 i e« Pisec teh vrstic namerava na drugem mestu obširneje lzprejo-voriti n tem pesniku, ki se s svojo zrelo poezijo uvršča m^d predstnvitelie danasni3 ga češkega pesništva, nadaljuioč njegovo bleščefco razvojno pot od Vrchlicke?a n reko Rrezine in Sove k današnjim eksperi mentom socialne ne?mi Zato nai bo na leni mestu samo omenjen Izmed pomembnejših novosti v prozi, ki eo mi oo ljubeznivosti založnikov postaV do=tonne na; se za sedai ustavim pri štirih avtoriih. KarC h c e-mp žit« (založba Melantrch). Njegov soi£ ie snovno zanimiv zaradi te> padpc na družabno dno mod bera*« tn rn vržppcp Pic.i»pji nr!nnvpd"ip t^oHHo nrn 5kp šivipp in podeže^P^a ind"=>triteke*f dplavm ki Iu 7vp*p n*'®0 nov na m'aH-rV>a « po 5*ptin b"dp nnnižan'* ip prono^t; • hnrba ie nflStfl f Nnvnm tn*noodoživhaš usodo te blodne dvojice, strašne v svoji nemi obtožbi naše skupne nespos^bn-iti t? rešitev usodnega nroblema dela. Dvojice, ki hoče živeti, a mora pasje životariti in ki se do neznane končne usode bori za primarno pravk-o vseh nas. revnih in bosatih. Da, usoda te dvoiice. ki pri leta na beraško palico, ni zaključena: oisateli je dal zadnjemu poglavju naslov: »Brez sklepa«. Zares, ali nai imaio te mračne prigode dveh dobrhi. socialno vrednih liudi kak sklep? Da se ubijeta? Val lačnih demonstrantov ju potegne s seboj, a živlienie ee ne izpremeni: še večja ie beda. še grozotnejši brezup. Proletareki pifiateli bi roman zaključi s plamenečim pvangeli;em »ed-nozvel čavne« revoluciie. optimističen naivnež pa bi si bil iz osebne ei-tosti dovolil naslikat'" privid lagodnega živ-lienia. ki pride po prehodni krizi. Novy pušča rano odprto in usodo nezaklimčeno. Pi-liiski odnos do bodočnosti, obnitip velik* negotovosti v današnjem časti! Nobenega nrnve^a konca Zakai. po kaleri življenjski aritmetiki ie rpšliiv skrivnostni x? — Pisa 'pliu !p del praške kritike očital, da ni na-SpI rpSitvp: m!®lili eo* rešitve problema Todn Novv pinblema sp'nh ni postavil. Z 'iingiio dobre"* pripovednika na« ie eezna n Pbpt^ir.či >vfor romana »č c r n S 11 u nn« V litpra v,M'i nI mnn"n romanov o ntrnkih Mpstnv skv ie napravil tak poizkus s sredstvi so- dobne psihologije, z razčlenjevanjem txxl-za vest nega, z vrednotenjem usodnega pomena. ki ga imajo za človeško dušo iluzije. Roman Hostovskega je zanimiva štud ja otroških iger med vojno in obenem prodorna analiza v vojnem časi rastočih predpu-bertetnih otrok in mladostnikov; fantazija ie svo:eobrazno pomešana z resničnostjo. Refleksi svelovne volne ee čudno lomijo v teh zbeganih mladih dušah, ki ne iščeio resn ce o življenju, marveč pravljic. Niihov svet je op:san brez Šo^ega psiholorizirn-nja. a z močnim vživetjem v duše mlečno-zobih junakov, z umetniško vizijo življenja in z vidnim etvarjolnim zamahom. Av*or;nv živPemfcki nauk (e v leb-le aforističnih drobcih iz zadniegra poglavia: »Kajti človek živi predvsem od sani... Od vedno novih 6anj... Z bičem ni moči ničesar doseči. marveč samo s oonare'eno sanjo. Otroke in ljudstvo ie treba vedno iznova utrjevati v s»n!nh.« V sanjah? To se pravi: v iluzijah. Mar ne živimo celo v kri- to »realni« dobi od mnogih iluzij in ali ne iislvirbimn svoii »Črrvh tolp«? V:ktorja D yk a .Mladost« fzaVba F Toniča. v 7b''rki »Toničove bile kni^v«^ ie onstbnmna knjiga nro^p kt ure i;io nisalePpva vdova dr Zdenka Dvi-nvS. »Trpi "tnarn.a m'^drw»t« nai bi so 7vala 1«» zh>r ka PO načrtu po'-ninpTa Hv'-« vendar ie fw>d vrw''vom ;pT"Vnvn5h n>"-Vr»v nrtrnpip črtal tn;kn: nst-'l ip naslov »Mtn^o«!* ki up rno;el-ovo o'*0 n" Iitto^otn n« t.w|(,i ni e^mn r\!oto*nn ^al.nlo 1.J l>! nitualn oh^ipn nvi.nvit, Xodi'ls,kpgled v snovanje in stvar-ianje sodobnega češkega pesnika in pisatelja ČV primerjamo zgornje pripovedne opise s slovensko produkcijo istega razdob-ifl. vidimo, da ie treba pri nas izbrati eamo najbolj vodilne avtorje, če hočemo dobiti knjige, ki odtehtajo spise Novega. Hostovskega. Dyka- Češka proza je v primeri z našo mnogo beli živi jen :eka. sedanjosti ie za petami v tesneiši razdalii. gleda ii v nien šp razvneti obraz išče sodobnemu občjtiu ustrezajoče epiko. Gled forme se češkim avtorjem pozna večji napor po stilistični polnosti in večja jezikovna tankočutnost: znak bogatejše slovstvene tradicije in posledica ostrejše umetniške kritike. Pri nas ee večina pisateliev še vedno bori z jezikom. večina kritikov pa se izčrpava v jezikovnih malenkostih. Pri Čehih je drugače, in kar predvsem čutiš iz njihove literature, ni šelest ertarpoa listja nred iesenio. marveč osvežil'oč pom'adni veter, ki vzbuja vero in zaupani?. Kainak. literarno stvari8n'"e ni nikdar tako popolno da ne bi mo-di Vamki "Oistavlti pred p;«atelip tu iih zrcal in reci: T ile sp poglpite! — Vsekako pa so niih primeriavp rplativne. zskai vsak narod je •vtiav zasp in n;po-ovp duhovno vrednot* so oorvolnoma umliivp s^mo iz nipga pampga. V tem smislu ip treba snrpiptj ftidi *i»šo nrimpriavo slovpnske in češke pripovpdne orozp tn vendar... —o. Čltaite Ritensko revilo ^ŽIVLJENJE IN SVET« Na tromejl Sonce leze počasi, vse rdeče in zaspano, izza Škrlatice. Tanka meglica leži nad močvirnim svetom v dnu doline. Rateške hiše se gnetejo okrog cerkve in vsaka se greje pod debelim, belim kožuhom, ki je zaokrožil, omilil in izgladil ostre robove in oblike. Cerkev čepi na gričku, majhna in ponižna, a prisrčna v svoji skromni lepoti. Visok zid, še povišan z debelo snežno plastjo, 70 skriva do polovice. Kar pa gleda čez, je tako privlačno, da človek kar obstane in gleda ... Gospoda župnika zalotim v ranem jutru že pri delu. Svež je, vesel in čvrst kljub številnim letom, ki jih nosi na plečih. Poslovim- se po kratkem obisku. Stari planinec se vrača k razgrnjenim rokopisom; mene pa vabijo in kličejo sonce, gozdi in širne planjave na beli gori. Smuči, ropočejo po trdi, zmrzli cesti in drče vsaksebi, težko je na tej gladki ploskvi vzdržati smer in ravnotežje. Stare mamice z molitveniki v rokah me srečujejo, vsaka zase model za slikarja ki podobarja. Na licih jim sije dobroten smehljaj, ki pripoveduje o mnogih izkušnjah in o jasnem, razčiščenem in •umirjenem pogledu na življenje ... S ceste zavijem na ozek kolovoz in že teptam strmo in naporno navkreber. Ura je devet, na prisojnih mestih že krepko greje nebeška luč, ki zlati onstran doline vrhunce Ponce, Mangarta in sosednjih Julijcev. Pobočja in doline pa spe še vedno v bledovijolčastih sencah zimskega jutra. V gozdu, ki me objame kmalu nad vasjo, veje še nočni mraz in rezko hre-Šči pod nogami zmrzla podlaga. Smreke stoje ob poti kot zledeneli spomeniki, visoke. ponosne in hladne. Nizko nad pot sklanjajo svoje težko obremenjeno vejevje. 2e davno nosim smuči na rameh, globoko sklonjen stopam pod nizkovisečimi vejami. Ena ura mine v enakomernem pohodu, neskončna tišina vlada v zimskem gozdu. Skozi drevje se svetlika, naravnost pred menoj se beli sedlo. Cerkev čepi na gričku... Na levi gori golo, gladko brdo — Peč. Trije, štirje smučarji pridrve z naglico brzovlaka po strmini navzdol. Pršič se kadi za njimi, v gibkih kretnjah hite — ponosni gospodarji snežnih planjav — proti avstrijski koči — Drei-landerhiitte. Za njimi krmarita previdno in počasi v plužnih zavojih dve smučarki. Nemška govorica bije na uho, nenadna »pika« rezko prekine veseli žven-ket smeha, ki utone v sipkem pršiču. Na vrhu poleg piramide počivam. Tromejni kamen, ki mi je segel v oktobru — aii kdaj sem bil zadnjič na Peči do prs, je zdaj globoko pokopan pod snegom. Komaj razločim črke, ki kažejo smeri posameznih držav: ozki kot Jugoslavije, široko ozemlje Avstrije in nekoliko manjši italijanski pas. Koča naše obmejne straže je vsa okrašena z ivjem. podobna je hišici iz pravljice. Dim se vije iz nje, nočem ga vsrkati vase, da se me ne lotijo skomine... Vroč čaj je pozimi na prostem božanska pijača, roko ogreje, telo in misli; menim, da starogrški nektar ni mogel biti mnogo boljši. Srebam vroči napoj in se menim z brkatim graničarjem, ki mu neki Korošec razlaga daljnje vrhove. »Tisto tam je Ojsternik« — uči Nemec in kaže na belo kopo tostran Ziljske doline. Kaplar piše ime v svojo beležni-co. *G na koncu, ne k« — pravi Korošec. O, to pa že ne bo držalo! »Piši mirno k, kaplare, Ojsternik je slovensk« ime in se piše s k«, nasprotu- ■ jem jaz. Korošec se vda. »Pa naj bo k, če veste vi bolje.« Tri, štiri smrečice, vse povite v ledeno skorjo, stoje ob strani in kljubujejo vetru in viharjem, ki brijejo čez goli vrh. Sonce je že odtajalo ledeni oklep, ki se rožljaje ruši in 'ušči z zelenih vej. Globoki zameti tvorijo nasipe in kotanje, onkraj njih pa stoji temna pregrada strnjenega smrekovega gozda. Tam za šumo rastejo v temnomodro nebo naši ponosni .Tulijci: Mangart širi svoje široko obokano teme. Visoka Pon-ca se dviga kot veličastna velegora v sinje ozračje, Jalovec gleda izza niene rame. skoraj neznaten s te točke, a vendar še smel in drzen po svoji edinstveni obliki. Od Mangarta dalje pa sledita primorska orjaka Viš. ki se mu nazobčani vrhovi Gamsove Matere naslaniaio na Široka pleča in dalje od njega ves teman razsekan in razmetan — Poliški Špik, kralj med Zapadnimi Julijci. Še dalje, mnogo dalje plava pogled skozi ažurno ozračje. Mimo Karnskih Alp, kjer kipita Mittagskofel in koničasti Zweispitz visoko v nebo, tja do Lien-ških Dolomitov in preko Monte Cermu-le prav do nepravilne piramide Piz Ti-mao, ki v daljavi že nekoliko zameglen zapira obzorje. Ravno nasproti, blizu in ves naš stoji košati in plečati Dobrač. S prostim očesom dobro razločim obe cerkvi na vrhu, slovensko in nemško. Tam nekje na tistih položnih pobočjih, ki se vlečejo od vrha Dobrača pa prav doli skoro do Be-Ijaških Toplic, krmarijo sedajle naši tovariši, ki so se včeraj odpravili v te kraje. Človek bi jih kar zavidal, ko gleda te širne, bele planjave, v katere sedaj po mili volji rišejo in režejo svoje kri-stijanje in zavoje. Lahne megle se vijejo kot pajčolani preko neba, prepregle so že sonce, ki jih ne more več prodreti s svojimi medlimi žarki. S smučmi na rami se spuščam naglo po lastnih stopinjah nizdol. Sredi gozda zapustim kolovoz, skočim čez mejo in že drsim čez gladke, položne senožeti nižje in nižje. Rateče se svetijo iz doline. Nikjer ni žive duše. Cerkveni zvon vabi k nauku. Sonce je izginilo za meglami in gorami. Mraz grize v roke in ušesa. Ovinek je sicer, a ne morem se ustavljati. Zlezem prav gori na vrh travnika k cesti, ki vodi na Podkorensko sedlo. Od tam doli pa zdrknem v enem samem blaženem, dolgem smuku prav tja do Kranjske gore. Hu, kako žvižga veter mimo ušes! Oči se solzijo v mrzlem vzduhu. Vrtoglavica brzine opaja in naslaja. Prezgodaj, mnogo prezgodaj je vse to pri kraju... Dr. A. B. Na vrhu Peči Pogled s Peči proti Petelinjku (v senci) Pred 100 leti nouinar u Ameriki Od krošnjarja v Glasgowu do časopisnega kralja v New Yorku Zanimivo pionirsko delo Jamesa Gordona Bennetta Takole zaokroženo vzeto lahko letos praznujemo jubilejček v stroki, ki najbolj proslavlja jubileje drugih, redko pa z lo. vorom opleta svoje lastne zgodovinske letnice in srebrne in zlate in železne obletnice. Koga imamo v spominu? Nikogar drugega, kakor Jamesa Gordona Bennet-t a. Bil je pravo vtelešenje ameriškega tiska za najširše množice, ki je danes zasidrano v visokih milijonih svojih naročnikov in vlada razumu množic onkraj Oceana in po ameriških zgledih tudi na ostalih kontinentih zemeljske oble. Do grla sit političnih razočaranj je Bennett pred sto leti nastopil v javnosti samostojno, z lastnim listom, in započel klasično dobo ameriškega časnikarstva. S komolci je bilo treba odrivati, da se je priboril na svetlo. In tej njegovi borbi nikakor ni nedostajalo ne sirovosti pa tudi ne humorja. Spomini na Jamesa Gordona Bennetta imajo svoj neodoljivi čar in zato si dovoljujemo, da vam _ po podatkih iz Dovifatove knjige o ameriškem časnikarstvu _ predstavimo slavnega »starega Bennettac. Samcat in reven kakor cerkvena miš se je mladi Škot 1817. na lepem znašel v Ameriki. Nu, ne kar tako na lepem. Ladja ga je prenesla čez morje za trdo prištede-ne denarce. Kaj naj počne James v Ameriki? Prečital je Franklinovo avtobiografi-jo ln takoj si je bil na jasnem, da mora tud! on postati novinar. Mora. Tedaj na delo! šestnajst let je bil reporter. Navdušeno, vročekrvno je posegal v takratne silne strankarske borbe. Razpolagal je s humorjem in temperamentom. Bil je udaren, prodoren, _ skratka, znal je pisati iu zbadati in zabavati, imel je pravi dar, da je sproti ustrezal željam in kapricam množic. Zaradi dobrih zvez se je moral sproti otepati vsiljivcev in priliznjencev, ki so hoteli preko njega plezati kvišku, ali vsaj zlesti v dobre služte. Nekaj časa je bil v Washingtcnu zastopnik in dopisnik dnevnika }New York EnquiTer«, v katerem je vodil volilno borbo za demokratskega kandidata Jacksona. Kmalu po tej borbi je začel razmišljati _ in svoja razmišljanja je kajpak tudi tiskal — da morajo biti uredniki prav za prav neodvisni in nepodkupljivi. Takrat je bilo v Ameriki tako, da je vsak urednik lahko upal ia kako dobro službo. Jackson je po tem običaju predlagal za nekatere službe posamezne urednike iz južnih držav, toda za tista mesta so se potegovali uredniki iz severnih držav. Tedaj je Bennett javno postavil vprašanje: »Ali sploh smejo ured-niki dobiti službe v javnih uradih?« Odmev je bil nenavadno velik. Prvi, ki so takoj odgovorili z ne. so bili častivredni advokati v želji, da bi se po umiku itred-nikov zanje povečalo število dobrih T"est. Dirka k jaslom je tako ogorčila mladega Bennetta, da je v >Enquirerju« razglasil: »Tisk mora ostati živa vest vsega naroda!« Z vsem takim pisanjem je Bennett vzbudil pozornost in njegov politični vpliv je rasel Zasenčil je celo pravega izdajatelja dnevnika >Enquirerja«, Jamesa Watsona W e b b a. Posledica? Lepega dne se je Bennett znašel na cesti. Pričakoval je zdaj, da mu bodo pomaeall prijatelji iz stranke. V letu 1832 je v New Yor. ku in kmalu nato še v Filadelfiji ustanovil politične liste. Vse svoje prihranke je zapravil z njimi in ko je znova ves ^era. škl pričakoval, da mu bodo tisti politiki, za katere se je boril z iskrenim navdušenjem posodili vsaj nekaj tisoč dolarjev, da se prebije iz začetnih težav, - so ga gladko odbili. Tako. — zdaj je bil James Gordon Bennett politike sit. Spoznanje je bilo zanj dragoceno Uvidel je, da politična -?onja ubija novinarja v njezovi nalboljši dela-voljnosti in ga napravlja odvisnega Zato je škodljiva njeeovemu delu in značaju Odločno ji je enkrat za vselej obrnil hrbet Bilo je to v letu 1834. ko je razmišljal o vseh teh stvareh in se pripravljal za samostojni nastop Nas'ednje leto Je začel izdajati dnevnik »N e w . Y o r k -H e r a 1 d< Takoj v prvi številki Je povedal: »Z nobeno stranko nimamo opravka Naš list ni niti glasilo kake frakcije, nit' kakšne klike Bodi prezident, bodi noč:i! čuvaj _ nobeni kandidati in nikske volitve nas ne brigajo!, _ Dalje: »K vragu z vsemi pastmi, tako imenovanimi stran karskimi načeli 'i prosrami! Sveži. ->rak-tični zdravi človeški razum naj nas predvsem vodi in naj nam svobodno dviga gla vo in srce za borbo v vsakdanjem življenju t - T' stavki nam tovore o krvavem razočaranju Tabol nato pa eovorl Bennett _ In to Je bilo tisto novo! _ o načinu, kako bo on poročal novice: Potrudili se bomo poročati o vsen Javnih zadevah in o vseh posebnih novostih, ne da bi kaj po svoje potar-vali ali razpihovali. Mi bomo glosira-H, če bo naneslo; — rezko, neodvisno, pogumno in dobre volje. Četudi naš list še ni tako razširjen kakor veliki dnevniki, bomo to kmalu dohiteli. Delali bomo in dokazali okus. jedrnatost, izpremembo, udarnost In pikanterijo. In sednjič: mi bomo poceni! Samemu sebi nato Bennett v prvem uvodniku predstavi tisti krog čitateljev, na katerega se zanaša, značilni krog cenenega ameriškega dnevnika. Njegovo naštevanje ugaja po svoji nazornosti, še bolj pa po trezni trgovski preračunljivosti. Takole je napisal in naštel prefrigani Bennett: . 1 Naš dnevnik je namenjen najširši množici. Majhnemu trgovcu, dninarju in vsemu delovnemu ljudstvu. čita naj se prav tako ob družinski mizi kakor v gostilni. Pomočnik in mojster, kon-torist in njegov šef ga morata brati. V New Yorku živi najmanj 150.000 ljudi, ki dnevno čitajo po enega ali več listov. In vendar se dnevno tisks le 42.000 izvodov. Ne da se poslužite komolcev, da vzdramite sosede, prijatelje ali sovražnike, lahko pridobite za naš dnevnik >Heraldt najmanj 20 do 30.000 čitateljev in še bo dovolj prostora za ene, ki pridejo za nami. Za tri dolarje letno — dobrodošla pa je naročnina tudi že za en sam teden, nc da bi bilo kaj poviška _ pomagate ustvariti dnevnik, ki bo povsem enak drugim dnevnikom, a ga bo lahko vsakdo kupil in čital. Vsakdo bo lahko rekel: »Tako, zdaj sem si pa sam kupil dnevnik, ki mi pripoveduje, kaj je novega po svetu. Imam ga v žepu, ker moram zdajle hudo garati, toda doma bom vse prečital! že ta uvod je značilen za svežost tn prikupnost nove Bennettove pisarije. Poslov, no vč Bennett prav dobro, kaj hoče. in nikakor ne dvomi o uspehu. Pred vsem se upa sam zmagovati vse številne naloge, ki jih zahteva dnevnik. Je sam svoj založnik, urednik, razpošiljalec in zbiralec oglasov. V neki kleti na Wall-Streetu, v ozki, mračni luknji je njegova pisarna in poslovalnica. Petsto dolarjev je ves njegov kapital oj začetku... Kako je živel in delal, je sam popisal v uvodniku,: ki je dovolj humoren pa tudi dovolj značilen za njegove novinarske namere. Na račun svoje konkurence, ki je nikakor ni prijemal z rokavicami, je v tistem uvodniku napisal: Včeraj smo »pet objavili nekatere Inozemske novice, o katerih niti >Sun« niti »Transcript< nista mogla natisniti vrstice. »Sun« očividno sploh ne ve, za kaj gre. Vsekakor, veliki dnevniki so objavili te novice, toda ker so njihovi uredniki brez izjeme smrdljivo leni, bedasti, domišljavi in bahavi glupci, ni nihče izmed njih znal s teh zanimivih novic posneti smetane, s katero »mo samo mi po-stregli svojim čitateljem. Edino »Ho-raild« zna inozemske novice dobro pri« rediti, a takisto zna tudi domače novice napraviti čitljive Vsekakor na mi tudi živimo povsem drugače, kakor pohajaški uredniki na Wall Stieetu. ki šele med 10. in 12 uro pridejo v uredništvo, si prižgejo vsak svoj čik hi 6ežejo po škarjah. Izrezujejo in puhajo, puhajo in izrezujejo po .cele ur*» Potem gredo k Delmonicu Jest In pit. čvekat ln hujskat mirne državljan* Mi pa vstanemo dnevno ob 5. zjutraj; pišemo uvodnike, gflose, preglede Ln kaj stičnega še pred zajtrkom 0nevn;k Herald* ie slič'1 •»-nani ameri«fo« t's^ovni ma?7ict je stari Bennett zatisnil oči Njegov sin je začel zanravljati: s težkimi sredstvi je lovil ekscentrična in izredna poročila, ker se je tako hotel prikupiti mednarodni gosposki družbi. Posledica: od pol milijona =e je krog čitateljev »Hera'da« zni?al na 92.000. Bennett mlajši je umrl leta 1918 nakar je »Herald« nrešel v roke znanega ameriškega tiskarja M"nseya, ki £a je pozneje prodal lastniku »Tribjne«. Po svojem človeškem in novinarskem razvoju je Bennettu pozneje isičil znani ameriški tiskovni magnat Josef P u 11 i t z e r. ki se je 1864 nreselil kot siromak iz Madžarske v Ameriko, ustanovil »\Vorld« in ga dvigni! do milijonske naklade. Današnji Bennett — časopisni kralj — pa je \Villiam Randolph H e ar s t, katerega koinccrn obt-ecja d-^vet v»l:kih' jutranjikov. II večernikov, 13 nedelinikov in 7 velikih časopisov ir. magazinov Hearst je največji založnik na svetu njegove dohodke cenijo letno na 3 milijone dolarjev. »Planinski Vestnikcc Prva Številka letnika 1934 je pravkar izšla ter vsebuje: Sedanjemu uredniku dr. Josipu Tominšku iz Maribora posveča SPD za njegovo 25!etno plodonosno delo članek inšp. \Vestre S popisom svoje ture in svojih vtisov- po planinah južne Srbije pričenja predsednik SPD dr. Pretnar Josip. Zanimiv zgodovinski opis Beneške Slovenije nadaljuje dr Turna, dr Ilešič Svetozar je napisal za geografe, kot tudi za narodne gospodarje strokovno važen članek o pian-šarskih planinah in o pastirskih bajtah. Svojo prvenstveno turo v severni steni Velike Mojstrovke opisuje znana plezalka De-belakova. Šaljivo, a duhovito kramljanje o zimskem turnem teča;u v Triglavskem gorovju, izpod peresa Mohorčičeve. spremlja nekaj posrečenih skic grafika Justina Originalne platnice, delo planinca inž. arh. Drofenika. predstavljajo na temnorjavi podlagi v solncu žarečo Severno steno in vrh Triglava. Vsa uredba in uprava »Planinskega Vest-nika« ostane tudi v letu 1934 v rokah Osrednjega društva SPD. ki izza ustanovitve naše države samo nosi breme in odgovornost izdaiania tega društvenega glasila. Z zadovoljstvom smemo kazati rta uspeh složnega dela pri lanskem letniku, ki mu je bila obenem poverjena na'oga. da ookaže. da je doseglo in kam je stremelo SPD v 40 letih svojega nbstoia Za naročnino bornih 40 Din so dobili naročn:k< obširno knjigo 422 strani veHke osmerke z 2n. Zavedajoč sc odgovornost* za namdn< napredek in v svesti si nalog, ki vstaia 10 po svetu in doma v pla";n«tvti. je Osrednie društvo SPD trdno odločeno da bo skušalo Vestnik vzdr*at' na dosežen- vis-ni. po možnosti ga še zboljšat' in modenvzirati. z vsestransko nresojo polo?a'a -n na — kar je njegova dolžnost — po P^eoledu razpoložljivih al' nridob'tnih gmntn-h 'n duševnih nripomočkov Ne «me'o h' b!rt*l"vo tud' v obrokVesne«. — 20: Koncert radio orkestra: Zima v naravi. — 20.30: Slovenske pesmi v reproducirani glasbi. — 21: Godba na harmoniko. — 21.30: Radio orkester in radio jazz, vmes napoved časa in poročila. Ponedeljek, 5. februarja LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: čas, plošče. — 18: Gospodinjska ura: Prehrana in naše telo (ga. Ku-meij). — 18.30: Zadnja Indija (inž. Ferdo Lupša). — 19: Polka je ukazana (plošče). — 19.30: Potovanje po Južni Srbiji (prof. Jeras). — 20: O štednji (dr. Murko). — 20.30: Prenos opere iz Beograda, v odmoru napoved časa in poročila. BEOGRAD 16: Pesmi. — 16.30: Orkester. _19: Mešan program. — 20: Prenos opere iz gledališča. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert godalnega tria. — 20.30: Prenos opere iz Beograda. — PRAGA 19.20: Violinski koncert. — 20.10: Prenos operete iz gledališča.. — 21: Koncert tamburašk. zbora. — 21.25: Godalni kvartet. — Plošče. — BRNO 19: Prenos iz Prage. — 21: Plošče. — 21.15: Vedra sodobna glasba. — 22: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.10: Sonate. — 20.05: Prenos opere »Marta« iz gledališča. — 22.30: Plesna glasba. — DUNAJ 12: Dunajski simfoniki. — 17.15: Klavirski koncert. — 17.45: Pesmi iz modernih operet. — 19: Dunajski pred-pust. — 20.45: Orkestralen koncert. — 22.30: Lahka godba na ploščah. — BERLIN 20: Operetni večer. — 22.50: Plesni koncert iz Hamburga. — KONIGSBERG 19: Predpustni večer iz Lipskega. — 20: Program kakor v Berlinu. — MDHLACKER 19: Karneval. — 20: Koncert orkestra in solistov. — 22.45: Zabaven program na ploščah. — 24: Orkestralen koncert. — nemška in španska glasba. — BUDIMPEŠTA 18: Pevski koncert. — 18.10: Godba na saksofon in banjo. — 19.20: Koncert ciganske kapele. — 20.15: Filharmonijski koncert. — 22.30: Jazz. — 23.20: Ciganska godba. — RIM 17.30: Violinski koncert iz filharmonije. — 20: Plošče. — 21.25: Vokalen in instrumentalen koncert. — 22.45: Plesna mu-zika. Torek, 6. februarja LJUBLJANA 11: šolska ura: Ob obletnici Vodnikovega rojstva (dr. Kolarič). — 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Caa, plošče. — 18: Otroški kotiček (ga. Gabri-jelčičeva). — 18.30: Havajske kitare in ksilofon v reproducirani glasbi. — 19: Francoščina. — 19.30: Na razvalinah budhistične-ga mesta v Siamu (inž. Ferdo Lupša). — 20: Plesna glasba radio orkestra. — 20.45: Samospevi ge. Joštove. — 21.15: Harmonika (g. Kokalj). — 22: čas, poročila. — 22.30: Angleške plošče. — BEOGRAD 16: Koncert pevskega zbora slepcev. — 16.45: Orkestralna glasba. — 19: Plošče. — 20: Mozartove klavirske skladbe. — 20.40: Slušna igra. — 21.10: Operne arije. — 21.40: Lahka godba. — 22.10: Popularne pesmi z orkestrom. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. —20.15: Pevski in klavirski koncert. — 21.45: Godba za ples. — PRAGA 19.20: Skladbe za kromatično harmoniko. — 19.50: Veseloigra. — 21.30: Koncert pevskega kvarteta. — 22.15: češke pesmi za pl<»«. — BRNO 19.20: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 20.05: Koncert orkestra in solistov. — 21.15: Lahka glasba. — 22: židovska glasba na ploščah. — 22.15: Plesna muzika. — DUNAJ 12: Dunajski simfoniki. — 17.20: Koncertna ura, — 19.35: Liszt: Faustova simfonija. — 20.50: Zgodbe o strahovih. — 21.40: Lahka godba orkestra. — BERLIN 20: Veliki predpustni program. — 21.20: Program iz Kdnigsberga. — KONIGSBERG 21.15: Koncert vojaške godbe. — 22.30: Nočni koncert — MUHL-ACKER 20.20: Spevoigra. — 21.40: Dunajski valčki. — 22.45: Plošče. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTE 17: Lahka godba orkestra. — 18.25: Plošče. — 19.30: Prenos opere iz gledališča, — Koncert ciganske kapele. — RIM 17.10: Koncert orkestra. — 21.30: Veseloigra. — 22.15: Mešan program. §AH Urejuje dr. MIlan Vidmar Med dvobojem Flohr—Botvinjik sem prerokoval, da bo Rusija priredila velik turnir, če se bo Botvinjik dobro odrezal. Zadel sem. V septembru bo v Moskvi velemojster-ski turnir. Tako vsaj poročajo časopisi. Rusi imajo navado, da pred vsakim velikim turnirjem prirede pripravljalni turnir. V njem določujejo one svoje mojstre, ki naj gredo v velemojstersko areno. Tudi to pot bo v Ljeningradu spomladi pomemben pripravljalni turnir. Baje se ga bosta udeležila tudi naša mojstra Pire in Kostič, Flohr bo potoval po Jugoslaviji. Pred meseci je že savem najavil turnejo. Dobil na žalost ni zadovoljivega odgovora. Pa bo prišel na lastno odgovornost. Flohr je podjeten fant. V Jugoslaviji Je že nebroj mojstrov našlo odprta vrata. Simpatičnemu čehoslovaške-mu prvaku je prijazen sprejem gotov. Tudi savez bo storil, kar mora. Naši šahisti pa bodo prav gotovo radi opazovali najhitrejšega igralca pri delu. • Kaj dela zaključna medmestna tekma? Iz Zagreba ni novic. Ljubljana je pripravljena. Zakaj savez odlaša? Nazadnje hočemo vendarle vedeti, katero naše mesto je najmočnejše. Zavlačevanja Ljubljanski šahovski klub ne razume. • Dve zanimivi kratki partiji prinašam. Obe iz dvobojev. Prva bo prav posebno zanimala. V Sofiji sta Atanasov in Gešev Igrala dvoboj na 10 partij. Gešev Je zmagal a 6:1 pri treh remijih. Beli: K. Atanasov črni: G. Gešev 1. d2—d4 d7—d5 2. Sgl—f3 Sg8—f6 Najsolidnejšl odgovor. Poteza 2.....e7 —c5, ki je sicer v daminem gambitu zelo važna, bi tu bila dvorezna. 3. Lcl—g5 .... Nenavadno. Običajno zavije beli s 3. c2 —c4 v gambit. 3. . . . . Sf6 1 ei 4. Lg5—h4 c7—c5 Sedaj je osvobodilna poteza na mestu. 5. e2—e3 Dd8—b6 Tretja poteza belega dovoljuje ta napad na točko b2. črni ima že boljšo igro. 6. Ddl—cl Db6—h6! Zelo zanimiv, močan udar. črni grozi <-5 X d4, razven tega pa še g7—g5. 8. Lfl—b5-f- Sb8—c6 8. c2—c4 .... 'akasneli gambit! aT—a6 9. c4Xd5 .... Zapletljaji, ki se beli spušča vanje, so revami. 9..........a6Xb5 10. d5Xc6 c5Xd4 11. c6Xb7? .... To pa je usodno. Beli bi moral igrati 11. Del—c2! 11..........Lc8Xb7 12. Del—c7 .... Le na videz dobro. 12..........Ta8—c8! Gešev parlra izvrstno. 13. Dc7 X b7 Tc8—cl-f 14. Kel—e2 d4—d3+! Popolnoma zastonj je ra naročnike »JUTRA« njih nezgodno zavarovanje pri zavaroval-niči »Jugoslaviji«, saj točnosti v plačevanju ni smatrati za kako protidajatev. Danes preneha veljavnost tega zavarovanja, če fce niste noslali naročnine. To je ideja! 15. Ke2—d3 Se4—c6-f Beli se je vdal. Nekoliko prenagljeno je vrgel puško v koruzo. Po 16. Kd3—d2, Sc5Xb7 17. Thl X cl je bil boj še mogoč. Za izgubljeno damo bi beli imel trdnjavo, ska-kača in kmeta. Jasna zmaga še ni. črni: H. MtiUer e7—eS Bell: G. Rogmann 1. e2—e4 Francoska obramba. 2. d2—d4 d7—d;> 3. Sbl—c3 Sg8—f6 4. Lcl—g5 Lf8—b4 To obrambno potezo je iznašel Mac-Cut-cheon. 5. Sgl—e2 .... Zanimiva in močna poteza. 5..........d5Xe4 6. a2—a3 Lb4—e" 7. Lg5 X f6 Le7Xf6 8. Sc3Xe4 e6—e5 Večkrat smo že videli manever S. ...» Lc8—d7 in 9.....Ld7—c6. Pa se ni ob- nesel. V San-Remu je Araiza proti Aljehtnu igral 8.....b7—b6. 9. Ddl—d3 .... Najboljši odgovor! 9... . . . 0—0 10. 0—o—o .... Beli gre na nož! Bogoljubov Je 1. 1922 v Pještanih igral proti Tarraschu: 10. d4—d.% Lf8—e7 11. 0—0—0. 10..........e5Xd4 11. Se4 Xf6-f- Dd8 X f6 12. Dd3Xd4 Df6—h6-f Crni ne mara menjati. S svojo igro pa pride z dežja pod kap. Bolje Je bilo 12..... SbS—c6. 13. Dd4—f4 Dh6—b6 Drugič izmakne črni svojo damo, drugitt v svojo škodo. 14. Se2—d4 ...» Grozi Sd4—b5. 14..........a7—a6 15. Lfl—c4! .... Zelo močna poteza. 15..........c7—c5 Na 15._____ Sb8—c6 bi sledilo 16. Sd4x c6, Db6Xc6 17. Df4Xf7+!! Tf8Xf7 Tdl—d8 + Dc6—e8 19. Td8Xe8 mat, 16. Thl—el!! .... Grozi: 17. Df4Xf7-f Tf8Xf7 18. Tel-, e8-f itd. 16. .... g7—g6 Edina obramba je bila 16.....DbO— h6» Toda te poteze se črni očividno sramuje. Prevečkrat je odklonil zamenjavo. 17. Tel—e8! črni se je vdal, ft Iz kroga čitateljev mi prihajajo dopisi, l:i opozarjajo na dozdevne napake v partijski notaciji. Doslej so bili dopisniki v zmoti, Svetujem jim ponoven pregled dotične partije. Dedje glavice v 14« stoletju Skuto ves svet je prepričan, da je dečja glavica iznajdba 20. stoletja, toda neki francoski učenjak dokazuje nasprotno, da je to že zelo stara reč in da so jo poznale ženske že v 14. in 15. stoletju. Pri restavriranju katedrale v Wymtng tonu so namreč starinoslovci odkrili vrsti fresk, med njimi dve, ki predstavljata sodni dan in Kristovo vstajenje. Neznani slikar je gotovo imel žive modele za svoje slike ženskih glav, ki imajo vse sdečje glavicec, t. j. kratke pristrižene lase. Le nekatere ženske glave imajo dolge lase. Freske izvirajo, kakor so učenjaki dokazali, iz 1. 1380. ter pričajo, da so ženske že tedaj nosile kratke lase v nasprotju z moškimi, ki so jim padale na tilnik dolge grive. čftajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Poti v našo zimo (Rudolf Badjura: Zimski vodnik po Sloveniji. Ljubljana 1034. Samozaložba.*) Z »Zimskim vodn;kom po S'oveniji« je napisal Badjura že 12. vodnik. Lahko rečemo. da je on skoro edini, ki skrbi pri nas za te vrste literaturo Naj sodi kdo o potrebi take literature kakorkoli, piscu mora pr znati redko marljivost in vztrajnost pri nabiranju gradiva za podatke v vodnikih, to tem bolj. ker je mora! po večini vse gradivo zbrati na težkih in do'gih potih v terenu. O potrebi takih vodnikov pri nas ljudje jako različno mislijo Večkrat sem že slišal, da nam niso potrebni. Zato menda ne bo odveč če spregovorim nekaj načelih besed o te vrste literaturi. Če priznavamo turizmu, alpinizmu in športu moralni vzgojni, zdravstveni in gospodarski pomen, moramo pozdraviti tudi literaturo, ki it je narren pospeševati in porabljati te panoge našega duševnega in 'elesnega udeistvovanja Dober vodnik služi temu namenu, ker nam ie zanesljiv svetovalec pri izberi ture. na turi sami pa ne samo kažipot, temveč tudi tolmač porodnih zanimivosti lepot in posebnosti. Vzgojno vpliva turistika ne na zadnjem mestu s tem da po njej spoznavamo svojo domovino. Čim bolje jo bomo namreč spo- * Cena 50 Din. naroča se pri Rudolfu B«-d juri, Ljubljana, Knafljeva ulica 9. znali, tem bolj jo bomo ljubili. Le to. kar dobro poznaš, kar si si osvojil z ljubeznijo in trudom, to ti postane nenadomestljivo, to boš znal braniti do-skrajnosti. Pri spoznavanju pokrajine pa ti bo boš dober vodnik zvest pomapač. Poleg čisto praktične koristi, ki jo nudi vodnik pri izbiri ture in na turi sami. vidim v Badjurovih vodnikih še drugo, pomembnejšo prednost: ob vsaki priliki opozarjajo potnika v zgoščeni obliki na znamenitosti in lepote kraja, vpletajo vmes podatke o zgodovinskih, zemljepisnih, naravoslovnih in drugih posebnostih in tako potujočemu oživljajo prehojene kraje in pokrajine. Na tem mestu moram s pohvalo omeniti pisateljevo vestno prizadevanje za ohranitev pristnega narodnega imenoslovja. V dobi. ko se zatekamo še vedno k avstrijskim špeciatkam s popačenimi imeni, je to pre-potrebno. Z vodnikom v roki lažje spoznavaš svet. po katerem hodiš. Pa poreče kdo: »Dobro, a navodil za pot in drugih podatkov je v Badjurovih vodnikih kar preveč.« Različni so turisti, različna je njihova narava: prav tako različna bo tudi uporaba vodnika če je komu kaj odveč, ne bo zaradi tega vsega drugega zavrgel Kdor je prehodil že vso Slovenijo .temu vodniki res ne bodo mogli veliko nuditi; veliko korist pa bo imel od njih tisti, ki spoznava domovino Mladi smučar ki spretno drsiš na smučkah, ki so ti kristijanije in skoki igra«.a. le poli-sttej malo po »Zimskem vodniku« pa boš videl, kako slabo še poznaš našo ožjo domovino. Vodnik ti jo bo pomagal spoznati. Ob povedanem bomo priznali potrebnost in koristnost priročnih vodnikov. Kdor orje pri nas na tem področju ledino, je zaslužen. Ko je že poletnemu turistu vodnik potreben svetovalec, moramo reči, da nam je bil zimski vodnik še bojj Poleti ti je tako-rekoč vsa priroda odprta, mahneš io lahko po svoje, počivaš lahko na prostem za silo tudi prenočiš, v dežju ti je vsaka zasilna streha dobra. Ne tako pozimi na smučeh, ko je nevarno zaiti in moraš z večjo gotovostjo vedeti, da si na pravi poti, ko si v Alpah izpostavljen vse večjim nevarnostim in ti neznanje poti in nevarnosti terena utegne postati usodno. Prijatelji zimskega športa, naj jih vesele Ugodnejši izleti po Dolenjskem, Notranjskem ali Štajerskem ali pa jih mikajo visokogorske ture v Julijske in Kamniške Alpe, pa v Karavanke, bodo gotovo pozdravili Badjurov »Zimski vodnik po Sloveniji« Pa tudi tujskoprometnim delavcem bo vodnik odkritje. Na str. 16.—19 najdemo namreč seznam 134 zimovišč v Sloveniji, ki so po stanovanjskih prilikah klasificirana v 4 vrste. Iz tega skrbno sestavljenega pregleda so razvidne zimskosportne prilike posameznih postojank in njih okolice in pa kaj nudijo, oziroma česa ne nudijo Saj vemo da je naša dežela ustvarjena za tujski promet in da bi to pril-ko lahko veliko boli izrabiti, kakor jo izrabljamo sedaj. Vodnik v ličnem žepnem formatu z uspe- I lo Trpinovo naslovno risbo opisuje na 246 ' straneh 153 krajev, 407 smučarskih vežba-lišč, 22 skakalnic, 49 senkališč, 10 drsališč in 230 smučarskih izletov. Razdeljen je v splošni in vodeči del. V splošnem delu najdemo poleg že omenjenega pregleda zimo-višč nekaj podatkov o zimskem športu v Sloveniji, važne nasvete, tičoče se priprave, upreme, prehrane, vremena, orientacije itd. Vodeči del obravnava v poglavjih I. Zasavje. II. Ljubljano, III. Dolenjsko, IV. Notranjsko, V. Gorenjsko. VI. Savinjsko dolino, VII. Šaleško dolino. VIII. Mislinjsko dolino, IX. Celje—Maribor, X. Pohorje, XI. Dravsko dolino in KIL Mežiško dolino, posamezne postojanke z opisom zimsko- športnih prilik in natančnim popisom smu-nik še pregled avtobusnih prog, pregled go-čarskih izletov in tur V dodatku ima vod-stišč, srbohrvatski tolmač in krajevno kazalo. Od vseh Badjurovih vodnikov se mi zd» ta najpreglednejši. V njem se takoj znajdeš. Pisatelj žal v njem ni obdelal izletov iz naših dveh glavnih visokogorskih postojank: Smučarskega doma na Goreljku (last SK Ljubljane) in »Koče na Voglu« (last tur. kluba Skale). Storil bo to v »Dodatku k Vodniku« («1. str. 10). Pogrešamo tudi kart Zakaj, je povedal avtor v uvodni besedi str. 10.— »Zimski vodnik po Sloveniji«, ki je bil ob današnjem razvoju zimskega športa pri nas zares nujno potrebno, toplo priporočam. Prof. Ivan Tominec. Napredek znanosti Najvažnejši uspehi prirodoslovnih ved Kakor je bilo preteklo leto v vseh ozi-rih, v gospodarskem, družabnem, političnem, polno vsega novega, tako je prineslo mnogo novega tudi v področju znanosti. Fredaleč bi zašli, če bi hoteli našteti že samo t~*va odkritja, ki se vidijo današnjemu i»vetu važna. Omejiti se moramo na nekatere, po našem mnenju najvažnejša. V področju astronomije je presenetil belgijski astronom in duhovnik Lemaitre svoje tovariše z objavo teorije, da je vse svetovje podobno milnemu mehurčku, ki se je razletel. Svetovje kot celota se s svojimi sončnimi sistemi in »istemi rimskih cest razširja, pri čemer se posamezni sistemi seveda čedalje bolj oddaljujejo drug od drugega To ne preprečuje, da bi poedini sistemi med tisoči in t:soči ne bili v stanju ravnotežja ali da bi jic celo ne stiskali. Naš sistem Rimske ceste je ta čas n. pr. v stanju ravnotežja. Popolni sončni mrk v avgustu 1932. je V>;1 V toliko važen za raziskovalno delo v lanskem letu, ker so v tem letu na podlagi njegovega fotografskega in spektroskopskega gradiva ugotovili važne stvari o sestavi sončne »korone«. Med drugim sta ameriška astronoma Menzel in Bovce dognala, da pripadajo spektralne linije, ki »o"jih prej pripisovali hipotetični prvini »koron i ju«, nevtralnim kisikovim atomom. Dva druga ameriška učenjaka. Fease :n Pcarson, sta s tisočimi meritvami ugotovila. da brzina svetlobnih žarkov ni konstantna, temveč niha v območju do 20 km *»« sekundo. Majhno razočaranje je pomenil izostanek meteoritnega tropa Leonidov. ki ima periodo 33 let in so ga zaman pričakovali že 1. 1932. Pričakujejo ga spet za leto 1965. Fizika zaznamuje v preteklem letu velikanske uspehe, posebno pa v področju in v zvezi s skrivnostnimi kozmičnimi žarki, ki jih je švicarski učenjak Regener odkril še v znatno nižjih vodnih globinah, nego so menili dotlej. Danes je gotovo, da so kozmični žarki med zvezdami najvažnejša in najsi-lovitejša oblika energije, silovitejša nego n. pr. svetlobno in toplotno izžarevanje. Poskusi s kozmičnimi žarki so vedli tudi do odkritja tako zvanega pozitrona. ki je identičen z elektroni, le da so t; negativno nnbiti. pozitroni pa pozitivno Nova proučevanja v zvezi s pozitroni so pokazala, da ie mogoče žarilno energijo spreminjati v snov! Nove vpoa'ede v svetovje najmanjših delcev nam bo dala tudi pridelava toko zvane »težke vode«, ki sestoji iz težke obl;ke vodikovega in kisikovega atoma. Odkritelj težkega vodikovega atoma profesor Urev je sedaj na delu. da nripravi za nova raziskovanja pol litra »težke vode«. To ni malenkost, ka iti stroški za nri-delavo te majhne količine bodo znašali več desettisoč dolarjev, a zadostovala bi, mimogrede povedano, za zastrupitev celega velikega mesta. V slovitem »mrzlotnem laboratoriju« levdenskega vseučilišča so dosegli lansko čudaške oporoke Pred časom je umrl v Chicagu bogat mo->«jkar po imenu Milford, ki je skoraj vse svoje imetje ostavil Harvardskemu vseučilišču pod čudaškim pogojem. Anatomski zavocl vseučilišča se je moral namreč obvezati, da bo iz kože mecenovega trupla ustrojil kožo za boben, na katerem naj bi predsednik chicaškega društva samcev (ki mu je pripadal tudi pokojnik) vsako leto 17. januarja na gori Bunker pri Charle-*:ownu zaropotal zvoke ameriške himne s-Vankee Doodle«. Na omenjeni dan leta 1775. so namreč Američani pod to goro v boju za svojo neodvisnost odločilno pora-jrli Angleže, Milford pa ie bil patriot starega kova, kar je hotel dokazati tudi s to čudaško oporoko. Iz ostale njegove kože :naj bi «e izdelala vezava za luksuzni album. v katerega naj bi z zlatimi črkami vpisali besedilo ameriškega proglasa neodvisnosti. Album naj bi isto tako hranilo *>menjeno društvo, ki se ga je Milford za to spomnil z večjo vsoto. Drugo čudaško oporoko je ostavila isto t«ko v Chicagu neka ljubiteljica živali. Ta jc določila, naj gre vse njeno imetje (okrog 100.000 dolarjev v gotovini in 12 nadstropna hiša) v prid njenemu psu in dvema papigama. Društvo za zaščito živali, ki ga je postavila za izvršitelja te oporoke. je svojo nalogo opravilo tako, da je hišo spremenilo v sanatorij za bolne živali, nekoliko tisočakov pa je naložilo v banko, da b: z obrestmi tega kapitala vzdrževalo psa m obe papigi dostojno do konca življenja. Mati tt sinov Neki reporter »Daily Expressa« je obiskal pred kratkim 79-letno vdovo v londonskem predmestju, ženska se piše Hart-field in je bila dvakrat omožena ter je rodila 22 sinov. Oba njena moža in vsi sinovi so mrtvi. Deset sinov je izgubila starka v svetovni vojni. Dva sina, dvojčka, sta umrla kmalu po porodu, trije sinovi so se ubili pri lovu nekega razbesnelega konja, devet drugih sinov pa je podleglo raznim boleznim. Skoro vsi sinovi so bili oženjeni. Zdaj so razstresene snahe Hartfieldove po vsem svetu. Ker so se po smrti prvih mož vnovič omožile, žive nekatere v Afriki, Avstraliji in Kanadi, stara Hartfieldova pa je sama. Ko jo je hotel reporter fotografirati, da bi njegov list objavil sliko, se je branila starka stopiti pred kamero. Povedala je, da se je v svojem življenju samo enkrat slikala. Njen sin je vzel tisto njeno sliko s seboj na bojišče in po njegovi smrti so jo ji vrnili. To je edini materin spomin na sina, drugega noče imeti iz nobenih rok. Konec poledenelih cest V laboratorijih nemške I. G. Farbenin-dustrie so odkrili postopek, ki varuje ceste pred poledico. Ceste obrizgajo z neko kemično sestavino ter jih potem namaže jo s katranom. Pripomoček je baje zelo poceni in se drži tri leta ter onemogoča, da bi se na cesti stvorila ledna plast. Mlečna vojna v Ameriki Borba aa cene mleku v Zedinjenih državah je v polnem razmahu. Farmerji stavkajo ln nočejo več dovažati mleka v mesta Transportne avtomobile ustavljajo in razlivajo mleko leto tudi nov nrrzlotni rekord. Tako zvani »absolutni ničli«, najnižji možni temperaturi, so se približali na desetinko Cel-zijeve stopinje. Kemiki v preteklem letu tudi niso zaostajali za drugimi znanstveniki Omenimo nekatere njihove uspehe: Ob obali Severne Karoli-ne je začela neka tovarna po novem postopku pridobivati brom iz morske vode, vsak mesec nekoliko sto tisoč funtov. Poleg sintetičnega etilnega alkohola, ki je čistejši in cenejši od dosedanjega, so začeli izdelovati sintetično gumasto snov, ki je n. pr. neobčutljiva za vse tekočine, ki uničujejo navadno gumo. Metilensko modrilo, ki postaja zelo važno zdravilo za vsakovrstne svrhe, so začeli lansko leto uporab-lajti tudi kot zelo uspešno sredstvo zoper zastrupitve s cianidi. To sega že v področje medicine, ki je v naših dneh tako rekoč na višku ustvarjalnega dela. Poleg novih metod za odpravo duševnih bolezni in raka, o katerih smo med letom poročali, omenjamo nova raziskovanja ameriškega medicincn prof. Shermana, ki jc prišel do zaključka, da bi se dala s posebno vitaminsko dieto podaljšati doba rasti in z njo povprečna življenjska doba za 7 let. Dr. Rous in dr. Beard sta odkrila metodo, po kateri je mogoče z magnetskim poljem odtegovati človeškemu telesu in zlasti njegovi krvi določene stanice. Pustna kraljica Dovoz mleka v Chlcago lz daljnih krajev z aeroplanom V Los Angelesu so Izvolili to brhko Pepco za letošnjo pustno kraljico Zoro vodo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od higijenske-ga zavoda v Ljubljani pod št. 2392-933 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL ZAGREB, Radičeva (Duga) ulica 32 Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljive naslove. Jajce je izvalila v roki Drvarji, ki delajo v velikem avstralskem gozdu med Fernmontom in Brierfeldom, so našli v nizkih vejah nekega drevesa gnezdo ptice lire. Drugega dne je našla ženska, ki je delavcem prinašala jed, gnezdo zapuščeno, v njem je bilo le temnosivo jajce. Vzela ga je v roko in začutila, da se v njem nekaj giblje. Bilo je očitno, da se mladič v hladnem, ostavljenem jajcu ne bo mogel razviti. Zato ga je ženska obdržala v svojih rokah in ga grela z njihovo toploto. Čez pol ure se je mladič v resnici izvalil. Ker so samico videli nekje v bližini, je ženska mladiča toplo ovila in ga zvečer položila spet v gnezdo. Naslednjega dne so drvarji opazili, da sta se odrasli ptici spet vrnili v gnezdo in mladiča pitali. Doraščajoči mladini nudimo zjutraj ča-šico naravne »Franz Josefove« grenčicc, ki doseza radi tega ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kače strupenjače Pazniki v newyorškem Bronxovem živalskem vrtu so imeli nedavno težko opravilo. Uprava zoološkega vrta je namreč prejela zbirko najnevarnejših strupenih kač, katere so morali j>azniki spraviti v kletke. Oborožili so se s posebnimi zaščitnimi naočniki in gumastimi rokavicami, kajti v kletke so morali spraviti tudi osemnajst mamb, najopasnejših kač na zemlji. Ugriz teh strupenic je absolutno smrten in nevaren posebno zategadelj, ker napadajo žrtve brez najmanjšega povoda. Pazniki so bili oblečeni v posebne obleke in so izganjali kobre v njih kletke z velikimi mrežami in metlami. Bili so tako spretni, da so se strupeni kačji jeziki tu in tam sicer zapičili v gumasto obleko, a niso nikoli prišli nikomur do živega. Poleg mamb so srečno spravili v terarij tudi več črnih kober, nosorožnih modrasov in drugih strupenic. Ko je bile delo pri kraju, so si pazniki po pravici oddahnili, sai so pri nevarnem poslu ostali vsi živi in zdravi. Najboljša francoska delavca S ceremonije na Sorbonni, kjer sta postala delavca Boterel in Nourisson (na dfsnIV viteza častne legije Skrb za kokoši pozimi Utrditev živali ali izolacija staje? Pomehkužene kokoši so za pleme nepo-rabne, ker dajejo slaboten zarod. Zato bo pameten rejec pazil na to, da bo že mlade živali primerno utrdil. Seveda je med utrjevanjem in neskrbnim ravnanjem z živalmi pozimi velik razloček. Utrjene živali je dobro imeti tudi pozimi v dobro izolirani staji, ker bodo po mili volji odhajale na prosto in se zatekle vanjo le v slabem vremenu. V takšni staji se bodo počutile bolje in bodo dajale več jajc. Za izolacijo staj je v rabi več načinov, n. pr. posebne plošče, ki jih pribijemo med tramovi pod stropom, ali pa slama, ki jo pritrdimo pod strop s pomočjo žice ali Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" Najvišje stavbe na svetu Eiffelov stolp velja še vedno za najvišjo stavbo na svetu. To pa ni res, ker ima danes že vrsto višjih konkurentov, ki jim bodo v bližnjem času sledili še drugi. Eiffelov stolp, ki meri v višino 300 m. so zgradili za prvo mednarodno razstavo v Parizu in so ga uporabili posebno za restorane, kavarne in zabavišča. Tujci so se mu čudili, Parižani sami, zlasti umetniki, pa so Eiffela hudo napadali, da je s tem stolpom pokvaril mestno podobo. \'o, danes velja ta stolp za posebnost pariškega mesta, ki je ne moremo več odmisliti. Če bi ga hotel danes kdo podreti, bi ga Parižani bržkone linčali, tako ponosni so na svoj stolp, ki se je tako dolgo ponašal s slovesom najvišje zgradbe na svetu. Ameriški nebotičniki, Reopsova piramida, kelmorajnska katedrala so bili proti njemu naravnost pritlikavci. Pač pa so se začeli potem ameriški nebotičniki krepko boriti za prvenstvo in že znameniti \Voolworth Building je ostal le malo metrov za njim. Chryslerjev nebotičnik ga je s svojim stolpom in jamborom za zastavo prekosil že za 16 m. Kmalu nato so tudi v Chicagu zgradili nebotičnik. ki je za nekoliko metrov višji. f Matere prevažajo ob lepem vremenu svoje otroke okoli Eiffelovega stolpa Prvenstvo gre danes newvorškemu Em-pire State Buildingu, ki so ga zgradili 398 m visoko. Tudi če primerjamo ostale podatke tega nebotičnika s podatki Eiffelovega stolpa, opazimo velikanske razlike Empire State Building je pravo mesto zase, ki daje bivališče 30.000 ljudem. Stal je' 50 milijonov dolarjev, dočim je veljal Eiffelov stolp le S milijonov frankov, zanj so porabili 60.000 t jekla in 11 milijonov kosov opeke, pri pa tehta 250 milijonov kilogramov. Najvišjo višino doseg« pri njem stolp, ki je zamišljen kot prista-jališče za zrakoplove. Vsa zgradba ima 102 nadstropij, kar je tudi za Ameriko velik rekord. A vendar se neka ameriška zavarovalna družba ta čas pripravlja, da ga prekosi s 425 m visokim nebotičnikom. Tudi za prihodnjo pariško svetovno razstavo je, kakor znano, v načrtu stolp iz betona in jekla, ki naj bi meril v višino celo najmanj — 700 m! Samomor japonske princese Dva in dvajsetletna sestra japonskega princa Ivakoeja je šla nedavno prostovoljno v smrt. Bila je zelo znana v japonski družbi in lani je bila aretirana zaradi udej-stvovanja v revolucionarni smeri. Listi so tedaj pisali, da je princesa komunistka. To obrekovanje si je tako vzela k srcu, zlasti še, ker jo Je začela diužba prezirati, da je konCno šla v src.it. desk. S takšno izolacijo dosežemo, da nc kaplja s stropa na živali, kar jim ni samo neprijetno, temveč tudi škodljivo. V zvezi s tem naj povemo, da živalim ne škoduje samo vlažni, temveč tudi suhi mraz. Posebno občutljiv je zanj greben petelinov, ki ga je narava ustvarila živali kot nekakšno urejevalo temperature. Greben je bolj prepojen s krvjo nego vsak drug del telesa, zato je tudi za mraz bolj občutljiv in rad zmrzne, pomodri in oteče. Obravnavanje takšnih grebenov z vazeii-nom, glicerinom itd. je zvezano z velikim delom. Vsekako je pametneje, da živali žc v naprej zaščitimo pred mrazom, n. pr. z bolje izolirano stajo, zlasti pa njenega spe1-nega oddelka. Največja harmonika Američan Fredo Gardoni je izdelal največjo harmoniko na svetu Za dobro In slabo voljo Ona: sMeni je zakonsko življenje odveč,« Prijateljica: »Pa se ločl.< Ona: s>Tudi ločitev ni nič. posebnega.-s + »Na 500 km dolgi progi si vozita nasproti dva motociklista. Prvi vozi z brzino 100 kilometrov, drugi pa z brzino 3 20 km na uro. Kje se srečata?« »V bolnišnici, gospod profesor !c s-AJi si imel tudi ti tako hude ošpice* Jaz nisem smel štiri tedne v šolo.« še hujše, kajti imel sem jih ob počitnicah.« Obleke za gospode po meri ali pa blago za obleke modernih vzorcev, najboljših kvalitet, po najnižjih cenah pri Aleksandrova c. ©TA Drago Schwab, ANE Prof. Arnošt Kraus je prišel nekoč z neke profesorske seje domov in njegova žena je takoj ugotovila, da je prinesel s seboj seveda tuj dežnik. Kraus je malo pomislil. kako bi prišel na najlažji način do svojega dežnika. Končno je sedel in napisal vsakemu svojih kolegov dopisnico: ?>Zelo spoštovani gospod kolega, ali nisva na današnji seii profesorskega kolegija zamenjala najim.i dežnika? če sva ju zamenjala, tedaj Vas prosim ... Itd.« Prejel je enajst odgovorov in vsi so bili pritrdilni... VSAK DAN ENA Si!::3 za zaeaanje (»ounaagsnisse Strijc«) Gospodarstvo Posredno obdavčenje in njegove meje Posredni davki so že po svoji naravi taki, da se njihov donos mnogo biwj spreminja, Kakor donos iieposrean.u uavKov. iNa ena stran, tu v večj meri vpJ.va na donos splošno gospodarsKu stanje, na drugi strani pa se 2 zviševanjem teh davaov nc ua vedno dosege, večji donus. Razvoj naš.h državnih financ v zadnjih let.h nam v tem pog.edu nudi dovolj zanimivih premerov, z.asti pri trošar.nah. Trošarina na sladkor je bila v teku zadnjih et povišana, donos te trošarine pa je navzhc temu nazadoval, ker se je konsum prav občutno zmanjšal (ud skoro Hj.IHA) vagonov na .eto pred krizo na 5t>oo vagonov v lan-sKem ietu). Ta padec konsunia je pr;>p;sati predvsem previsoki cen sladkorja, ki io trošar.na obremen.uje s 7 do 8 Din pr; kilogramu. Čeprav je bi! povprečni konsum siadkorja na prebivalca že prej izredno ni-zen. je vendar še padel za skoro polovico in znaša danes manj nego 4 tog povprečno na prebivalca in ieto. dočim se v gospodarsko razvit.h zapadn.h evropskih državah g:O je še vedno med 3.o ciVavar-jev Pro*-e<=t P^oti krivi<*r>omi1 oHmot-iaril,] prirtov>"'"clv- čne uprav° "a1? nr-rive** v zaslišanju eksperte, ki jih določi združenje. obstoječe razmere računati z optimalnim donosom, zato b. bno nujno potrebno, da razni šmarno o z.nižan„u nedtater/h trošarin, ker držanje trošarin, ki presegajo neizog b-no mejo. prav nič ne koristi državnim financam, temveč le zmanjšuje donos. Pri kateri t roša rimski stopnji dosežemo najv.šji ihožn. donos, se žai ne da vnaprej izračunati, to nam pokaže še.e praKsa pri raz.ični višini trošar.ne. Ce pa smo iz na-zadujučega donosa enkrat spoznali, da smo mejo prekoračili, ne smeu.o prav nič od.a-šati z znižanjem. Nekaj sličnega op ža.iM e-tos pri obdavčenju motorn h voz .. • uvoma da mora biti obdavčenje m.r.M\ ii vozu tako, da do-»cžem-o največji t.im.uii. eu-ivt. Zato pa tudi ne smemo iti s um obdavčenjem predaleč, ker si tako it o krnimo dohodke. To pa se je žai že zgoduo. Ulj novem letu je bilo v dravski banovini stav/jeno ped plombo (po statistik. Avto-V estinika) 37 odstotkov osebnih avtomobilov, 11 odstotkov tovornih avtomobilov in 41 odstotkov moto-cikiov. Skupaj je bilo ob koncu preteklega ieta stavljeno pod piombo 565 potniških avtomobilov, 74 tovorn.h in 386 motoc.klov. Ce od skupnega števila lani registriranih potniških avtomobilov (1575) odštejemo avtobuse, avtotaksije , gasilne in reševalne avtomobile te.r avtomobile samoupravnih in državnih oblasti, ki j .'h je 370. jn so deloma v celoti oproščeni davščin, tedaj nam ostane le še 1205 zasebnih pntnišk h avtomobilov. od kater h j:h ie bi io odijavljeno 585 ali 51 odstotkov. Nekaj avtomobilov je bilo gotovo odjav!jenih tudi iz la čati v dinarjih na podligi sporazuma. Iosf ženeira z ameriškim odborom lastnikov navedenih založnic. = Občni zbor Narodne banke ie sklican za 4 marc t 1. ob 9 dopoldne v Reograd-i Na dnevnem red i so poleg odohritve b'lance za 1. 1933. in razdelil ev dobička Sp volitve čl a nov upravnega in nadzorstvenega odbora. Delničarji, ki ee želijo udeležiti zbora, morajo svoje deln.ee deponirati do 26. februarja. = Valorizacija zlata ameriških federalnih rezervn.h bank. Ameriški zakiadni urad ie objavil, da j? vlada prevzela od federalnih rezervnih oank v smislu novega valutnega zakona 4.(j29.i93.000 dolarjev zlata (po stari pariteti 1 unča = 20.67 dolaria). Na ood-lagi nove zlate relacije (1 unča zlata = 35 dolarjev) se poveča vrednost tega zlata na 6.S00.0 0.000 dolariev in znaša valorizacijski dobiček 2771 tniliionov dolariev =-: Kolkovanje prijav o neoddanih stanovanjih in lokalih Davčna oblastva. kakor znano odpisujejo zgradarino na prazna odnosno neoddana stanovanja in lokale za čas. dokler niso oddana, ako lastnik zgradbe v roku 14 dni predloži pismeno prijavo, da je dotično stanovanje ostalo prazno in če davčni upravi prav tako v »•oku 14 dni ponovno prijavi. kadar je stanovanje zopet oddano. Take prijave so se doslej predlagale nekolkovane. Vendar zakon o taksah ne pozna takih kolka prostih prijav, razen onih, ki so oproščene kolko-vania no specialnih zakonih. Zakon o neposrednih davkih pa nikjer ne določa, da bi bile take prijave kolka proste. Zato je finančno ministrstvo odredilo, da se imaio vse te prijave kolkovati po tarifni številki 1 taksne tarife s kolkom 5 Din. — Vozne olajšave za inozemske vele-seime. Prometno ministrstvo razglaša: Obiskovalcem naslednjih velesejmov je dovoljena polovična vožnja pri povratku: v Londonu od 20. februarja do 3. marca (popust velja tedaj, če odpotuje ob:skova-lec v času med 16. februarjem in 1. marcem in se vrne med 20. februarjem in 7. marcem): v Lipskem od 4. do 11. marca (popust velja za odhod od 25. februarja do 9. mnrca in za povratek od 4. do 15. marca): v Lvonu od 8. do 18. marca (popust za prihod od 4. do 16. marca in za povratek od 8. do 2 marca): v Pragi od 11. do 18. marca (popust velja za odhod od 7. do 17. m>abioniranje Direkcija državnega rud-uika cgijenik sprejema do 6. ieDruarja ponudbe glede daoave 160 komadov ma pesmanovin cevi. Položaj na naših borzah Ljubljana, 3. tear. Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden de.izni promet 2.04 milijona Dm nasproti 2.32, o.bu, 3.28 in 2.t>6 milijona Din v zadnjih 4 tednih. Na deviznem trgu sta bili pretekli teden zopet v središču zanimanja atvizi London m Newyork, ki sta znova popuščad. Deviza Newyork pa se je danes na zunanjih tržiščih navzlic stabilizaciji na višini 59.06% piejšnje zlate vrednosti nekoliko dvignila in notira za okrog 57c nad novo pariteto. Na našem privatnem trgu deviz ni bilo pretekli teden večjih sprememb. Po beograjskem ^Narodnem blagostanju« notira-jo na privatnem trgu: Curih 16.02—16.35 Din za l šv. frank, Pariz 324—327 Din za 100 frankov, Miian 432—136 Din za 100 lir, London 256—2-58.50 za 1 funt, Nevv-york 51—52 Din za 1 dolar in svobodne marke 18 50—19.25 za 1 marko. Na efektnih tržiščih se je Vojna škoda ustalila pri tečaju 275—279. čvrstejši pa so ostali državr.i papirji. 7% investicijsko posojilo se je dvijniio za več točk; včeraj se je v Beogradu trgovalo po 66, v Zagrebu pa se je blago nudilo po 70. 4% agrarne obveznice ae trgujejo po 31, 6% begluške po 45; 7% Blairovo posojilo se je dvignilo na 40.50—41, 8% Blairovo posojilo pa na 45. Devize Curih. Pariz T 33. London 15-80. Newyork 322. Rruseli 72.10. Milan 27.15. Madrid 4'.90. Amsterdam 207.00. Berlin 122.65. Dunaj 57.C0. Stockholin 81 50. Oslo 79-40. Koben-haven 70 50. Praga 13.29 Varšava 58.05. Bukarešta 3.07. Efekti. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12.25. Državne železnice 16.45. Alpine - Montan. 9 56. Hmelj + Na niirnberškem limeljskem trgu is» tendenca v zadnjem času zopet čvrsta in «e cene pri živahnem povpraševanju in promet i dvignile. Hallerfauski hmeli se plačnic oo 200 _ 235 mark zn 50 kg. spaltski oo 25o mark. tettnanški po 255 mark in gorski po 195 mark. Blagovna tržišča »ITii + Chicago, 3. febr ia rja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 91-75. za julij 90.50, za sep- Dva lepa zbora JNS v celjskem srezu Celje. 3. februarja. Na Svečnico se je vršil v narodni šoh redni občni zbor občinske org.mizaiiie JNS v Št. Petru v Savinjski dolini. Predsednik g. Ivan Srebotnjak je pred vsem pozdravil narodnega poslanca Ivana Prekorška. predsednika sreske organizacije JNS dr Erne sta Kalana in sreskega veterinarja g. M. Šribarja. Po poročilih funkcionarjev je na rodni poslanec g. Ivan Prekoršek obširno poročal o raznih gospodarskih in političnih vprašanjih ter se je zlasti temeljito bavil z novo uredbo o zaščiti kmetov ter uredbo o javnih delih. Po njegovem, z burnim odobravanjem sprejetem poročilu je govoril predsednik sreske organizacije g. dr. Ernest Kalan o programu in organizaciji JNS v smeri utrditve narodne in državne misli v širokih slojih naroda Tudi to poročilo je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. Pri volitvah je bi! izvoljen dosedanji odbor z g. Ivanom Srebotnjakum kot predsednikom Občnemu zboru je. sledilo zanimivo predavanje sreskega veterinarja g. M. Šribarja. Občni zbor v Škofil vasi Istega dne popoldne se je vrsi! občni zbor občinske organizacije JNS v Škofji vasi v gostilniških prostorih g. Medveda Zborovanje je otvoril in vodil predsednik organizacije domači župan g. Josip Kožuh, ki je podal lepo poročilo o delovanju in stanju organizacije Sledilo je poročilo tajnika, šolskega upravitelja g. Ernesta Tirana ki je dodal še razne misli in nasvete za poglobitev organizacije ter obrazložil tudi od od bora za občni zbor pripravljene resolucije. Zatem je narodni poslanec Ivan Prekoršek poročal o delu Narodne skupščine, posebno o zakonih in uredbah gospodarskega in so cialnega značaja ter o projektiranih glavnih delih, ki bodo ravno za ta okoliš posebnega pomena Za njim je govoril o programatič-nih organizacijskih in nekaterih političnih vprašanjih še predsednik sreske organizacije g dr. Ernest Kalan, nakar se je razvila stvarna in živahna debata Oba poročevalca sta dajala potrebna pojasnila zlasti o tro a rinah in o uredbi glede zaščite kmetov. Predsednik občinske organizacije g Kožuh je z obširno utemeljitvijo predlagal zaupni co in toplo zahvalo narodnemu poslancu g. Ivanu Prekoršku za njegovo požrtvovalno delo, za katero mu je posebno hvalo dolžna ravno občina Škofja vas. Izvajanja g. župana in njegov predlog so bili sprejeti z iskrenim pritrjevanjem. Pri volitvi je bil izvoljen odbor, v katerem so zastopane vse vasi te obširne občine. Odboru predseduje kakor doslej župan g. Josip Kožuh. Ples prometnih uradnikov Menda prvič po osvobojenju so se letos tudi nameščenci žebzmške in poštne direkcije v Ljubljani odločili, da prirede svojo predpustno pnredtev Cisti dobiček so namenili u-božnim otrokom, sirotam železniških in poštnih uslužbencev Pri ogromni vlogi, ki jo igrata železnica in pošta, obe združeni v ministrstvu p-ometa, v vsem našem javnem življenju, že naprej ni bilo dvomiti o uspehu prireditve. Da pa bo uspeh tako vses'ransko lep. se najbrž niti prireditelji sam- niso nadejali. Pies železniških m poštn h uradnikov je bil na Svečn'C> zvečer v vseh prostorih Uniona Brez bobnaioče reklame se je zbralo tol'ko gostov da so b'le vse dvorane napolnjene kakor p* malokaten drug' prired;tvi Mnogo železmčarjev ie prišlo tudi iz drugih kraiev Slovenije po«ebno iz večiib železničarjih centrov Iz Ljub liane pa so bil' zastopan- vs sloji, kakor pač tud' železnica in po*t* *luž'ta vsem slojem. Na čelu številnih drug>h predstav- lember 91.625; koruza: za uic.; 52, za julij 54. za september 57. + NVinnipeg. 3. februarja. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 69.875. za tnaj 71. + No>osad»ka blagovna borza (3. t. m.) Tendinca ue&prt-menjeiia Promet srednji. IVeu.ra: baška. akolica Novi Sad. (srediua-baška. 77 k« 102 - 104. baAka okolica Sninbor. 77 ky 101 — 10H, t?ornlebaška. slavonska in baška potiska 77 ku 103 — 105; ^urnifbaiMl^ka. 77 ks» 100 - Uri; južno-banatska 77 kg 95 — 97 (Kes: baški. sretn-eki slavonski 51 — 53. Ječmen: baški, sremski (64 (>5 kg) 66 — 68 Koruza: baika in sremska 76 — 78: baška in sremska. garantirana kvaliMa 54 — 56; baška in sremska « i^ena 70 71 b • ■■» Ogg« 175 - 195: }2t 150 _ 170- >5-: 135 - 155: »6« li»5 - 115 75 - 85: .8« 67 50 - 72 50- sremska in slavonska »Oa« m >Og«< 170 - 185. »2« 147 50 1H7 50: »5« 13(i - 150: >6. 1 c iS - 115: ,7« 75 do *5 »H« 67 50 _ 72 50 Otrobi: h*4ki 59 do 61. Fižol: baSki uzančni 124 — 128. ŽIVINA + Mariborski živinski sejem (30. Januarja). Naprodaj je bilo 271 glav živine, ia sioer 7 konj. 8 bikov, 92 volov, 152 krav jn 12 telet. Prodanih je bilo 150 glav. med nj:mi 23 za izvoz v Italijo. Cene kan on k. med niimi favorit Leupold pa so ostali zadaj. Tako je dobil Jenko ponovno Številko 8. Kn*p za njim 10, Girandon 15, Zagrebčan Žingerlin 25. Smolej 20. Janša 39. Senčar 57. Ženiva 62. Rrvar 68, Leupold 83. njegov rojak in drugi Nemec v konkurenci Hunger 93. Godec oa 98. Zjutraj na startu ie zanimanje nekoliko popustilo, predvsem zaradi tega. ker ie izostalo več Bolgarov in tudi nekai naših, ki smo iih gotovo pričakovali na startu- Nad Bolgare ie prišlo kar več nesreč naenkrat. Nekateri po »•boleli, drug' eo polomili smuči, tako da sta startala samo dva Itolgara. V ostalem pa je izmed 01 prijavljenih startalo še vedno veliko levilo 64 tekmovalcev, med njimi tudi več sokolskib smučarjev iz Delnic, ki «o r*> kazali razveseliiv nanredek in ovrgli ?lobne glasove, da v Delnicah naši smučarji še dol-ifo ne bodo imeli prave konkirence. Potek proge iToea je bila izrazito tehnična, zelo težka, dolga 18 km s 350 višinske razlike in je vodila od starta nad postajo ob progi do državne meje. nekoliko višje po gozdu nazaj do male skakalnice, odtod nekako 4 km daleč v Planico po drugem pobočju pod Cimper-nikom zopet nazaj, nato pod domom Ilirije in nad dolino t>o strmem gozdnatem terenu do Podkorena, nato pa po drugi strani nazaj in do Rateč pod vasjo, dalje do grani-Čarrtke karaule nad državno cesto proti Italiji in končno navzdol na travnik ter nato v pravem kotu in lahnem vzponu na cilj pred savezno pilimo v hiši Mlekarske zadruge. Trasa je bila že zaradi tega posebno posrečena. ker je na štirih mestih vodila v dosegljivi bližini gledalcev, kar je seveda stopnjevalo zanimanje- Vsekakor pa je imelo to tudi slabo stran, da ie občinstvo posebno na križišču pod vasjo venomer sililo na progo, tako da so reditelji komai vzdrževal' red. in vremenske razmere so bile idealne Startali so... l*o odhodj & starta so se tekmovala po dobrih 8 km proge zopet vrnili na malo skakalnico Dobrih loO m višje nad startom ie prvi tekmovalec Heller Se vedno vodil. Knap je bil že tukai pred Jenkom, ki se ga ie prijel in sta nato skupaj odhitela proti Planici. Tudi Smoiei in ostali bolje plasirani ?o do tukaj že pustili za seboj več onih, ki so startali ored niimi. V ostalem so nekateri prav tuknj izgubili dragocen čps. ker .-o zaradi premaihne brzine zdrsnili po strmini navzdol in se morali zopet vračati na proso Na križišču pred vasjo iti km. se je pojavil prvi tekmovalec, in sicer ob 10.30 Knap brez Jenka, ki je zaostajal zara ii poškodbe. Knap vozi odlično in v naglem tempu ter izgine za bregom. Potem pa 7 minut nikogar. Knap pa že stopa navkreber proti karauli. V tem se po-Kažeta Ilovar in Smolej. slednji v silnem tempu in v odličnem razpoloženju. Dve minuti za njima pride Heller. še nekaj časa ia njim pa Mihalek. Ob 10.44 pa pridejo Markelj, žingerlin in Delničan Majnerič Si takcj za križiščem ostavi žingerlina in potegne za boljšimi. Minuto kasneje pride Jo.ško Janša z dolgim korakom, poteim zaostali Girandon, Jakopič Albin in prvi Bolgar Kosov, ki je že za Jožetom in Jakopičem. Sledita še z dobrimi izgledi Koren in Podlipnik, nato pa se pokaže s svojim tipičnim korakom veliki Leupold s številko 83 od števila 40 do njega še ni bilo nikogar, kar pomeni silen naskok in skoraj gotovo zmago. Kmalu za njim se dobro poganjajo žemva, Senčar šramel, Majnerič, Brvar, BIeiweis in drugi. Drugi Bolgar, ki je starta!, Dimitrov, letošnji 'bolgarski državni prvak, se pod križiščem ustavi, razlaga tovarišem, da ne more. počiva več minut, nadaljuje še 100 m, nato pa izstopi. N'ato prideta v skupini drugi Nemec Hun-ger in takoj za njim bohinjski Godec. »Ka-noni- so mimo, obenem pa se že vračajo na križišču. 100 m pred cilj?m prav odličen Knap. za njim na Smole.! po 5* minutah nato Joško Janša, Mihalek, Majnerič Miho, potem Žingerlin, Jakopič Albin, Girandon. Bolgar Kosov, Koren in kar nato Leuoold v enakem vražjem tempu kot pri 3. in 16 km. Na cilju ga sprejme Miren aplavz kot siarurnega zmagovalca. Dalje pridejo v cilj Senčar, Sramel, Višič, Majnerič Joža, Brvar, Bleiweis, dvojica Hunger in Godec z zlomljeno smučko, ki se za-injib 7 km nista več ločila, in še vrsta ostalih. Glavni so šli mimo in že se slišijo prvi rezultati. Leupold je razred zase, ostali pa naši s sekundno razliko. Kdor je imel nizko številko, mu je lahko samo to pokvarilo mesto. Neoporečno zmago z 9 minutno razliko je dosegel nemški prvak Leupold. Med našimi najprej posebna skupina štirih, trenutno najboljši (Smolej, Knap, Janša, Godec), med katerimi ni niti minute razlike. Z dvominutno razliko se za temi uvrščata šramel in drugi Nemec Hunger, potem sledi vrsta zelo dobrih, ki je Leupold Herbert (Deutscher Skiverband) je včeraj na smučarskem državnem prvenstvu zmagal v teku na IS kin. posebno zgoščena s časi 1:36 in 1:39. Smučarski klub Ljubljana ima svojega zastopnika šele na 9. ozir. 10. mestu, kar je po vsem presenetljivo, zlasti ker so si Ljubljančani in Gorenjci prav v današnjem teku napovedali posebno borbo za prestiž oteh podsavezov. Dva jubileja Naj tukaj še omenimo, da sta na današnji tekmi slavila dva naša popularna tekmovalca, dva pomembna jubileja, za kate ra jima tudi mi prisrčno čestitamo. Tomaž Godec slavi J 2., Joško Janša pa 10. obletnico prvega starta na državnem smučarskem prvenstvu. Končni rezultati Ob 12. je sodniški zbor pod vodstvom prvega podpredsednika dr. Pavlina zaključil tekmo. Na. cilj je prišlo 48 tekmovalcev, ki so se plasirali takole: I. Leupold Herbert (D. Skiverb.) 1:21.35 2. Smolej Franc (Bratstvo, Jes.) 1:30.52 3. Knap Leon (Ilirija) 1:30.59 4. Janša Jože (Ilirija) 1:31.42 5. Godec Tomaž (Bohinj) 1:31.49 6. žemva Lovro (Sokol Gorje) 1:33.57 7. Hunger Rudolf (D. Skiverb.) 1:34.17 8. Jakopič Alb. (Dovje-Mojstrana) 1:35.07 9. Jakopič Gustl (Ljubljana) 1:36.37 10. šramel Bogo (Ljubljana) 1:36.42 II. Majnerič Miho (Sokol Delnice) 1:36.53 12. Vodenig Emil (Mar. sm. klub) 1:37.44 13. Senčar Lado (Ljubljana) 1:38.20 14. Bleivveis Jana (Ilirija) 1:39.07 15. Kosov Hristov (Blg. Ski Sujoz) 1:39.14 16. žingerlin Rudolf (Maraton Zgb) 1:39.41 17. Brvar Stane in Mihalek Otmar (oba Ljubljana) 1:3955 18. Mainerič Joža (Sokol Delnice) 1:40.08 19. Pod'ipnik Joža (Bohinj) 1:41.31 20. Koren Ivan (Ljubljana) 1:41.59. Priprave za današnje skoke Medtem se na veliki skakalnici Ilirije zaključujejo zadnje priprave za jutrišnjo revijo naših najboljših skakačev. Skakalnica je prav odlično pripravljena, poleg tega pa je poskrbljeno za čim večjo udobnost gledalcev. Za jutri je naiavljen prihod dveh posebnih vlakov iz Ljubljane in Zagreba, tako da se pričakuje rekorden obisk. Vstopnice za skakale tekme se bodo prodajale v predprodaji tudi še eno uro pred odhodom ljubljanskega posebnega vlaka na vestibulu glavnega kolodvora v Ljubljani. Prihod odličnikov Zvečer ob 19.30 so prispeli v Planico predsednik JZSS ban dr. Marušič z generalom Pekičem, zastopnikom komandanta dravske divizije, sreski načelnik dr. Vrečar iz Radovljice in še več drugih odličnih gostov. Po prisrčnem sprejrmu na kolodvoru se je vršil v restavraciji Jalovec pozdravni sestanek vseh tekmovalcev, na katerem je bi1 o izrečenih, posebno za tuje goste, več prisrčnih zdravic. Z državnega prvenstva v smučanfn Zanimiv moment s tekmovanja v slaloma Pred državnim prvenstvom v umetnem drsanju Celje. 3 februarja. Kot uvod v mednarodno državno tekmovanje v umetnem drsanju je bila danes od 15. do 16. na drsališču SK Celja v mestnem parku prijetna drsa'na produkcija, ki ji je prisostvovalo okrog 300 gledalcev. Od Avstrijcev so nastopili štajerska prvakinja gospa Elza Dietz-Schrittwieser (GAK). Rudolf Zettelmann (Kastner & Oehler), Ewald Biichler (Kastner če Oehler) in Blanke (GAK) a med Jugosloveni državni prvak Polo Schwab, Emanuel Tuma, oba Ilirija, ta'entirani junior Gvidon Sernec (Ilirija), Riko Presinger iz Celja ter Btihl (Rapid) iz Maribora. Drsalci so izvajali dvanajst točk, in sicer 11 točk vsak zase, fragmente drsanla v parih pa gospa Schrittwieserjeva in Zettelmann. Občinstvo je nagradilo drsalce z živahnim aplavzom. Lepe like so zlasti izvajali Schrittwieserjeva, Zettelmann «n Schwab, a med juniorji Sernec. Schrittwie-serjeva je v ekshibiciii pokazala elegantne, počasne nizke in visoko kombinirane pi-ruete ter lepe skoke, zelo precizne figure pa tudi Zettelmann in Polo Schwab ki je zlasti dominiral v nizkih počasnih piruetah, kakor tudi v raznožkah na ven in noter. Vsi trije so svoje produkcije ritmično dobro uravnali po godbi in jih lepo vezali. Pri današnji produkciji pa tekmovalci niso pokazali vsega znanja. Jutri v nedeljo ob 10. dopoldne se bo pričelo mednarodno prvenstveno tekmovanje v umetnem drsanju za državno prvenstvo. Češki in avstrijski tekmovalci so odpovedali, ker imajo drugod nastope. Ker je gospa Kadrnka obolela, odpade konkurenca za damsko prvenstvo in bo tekmovala gospa Schrittwieserjeva sama. Za seniorsko prvenstvo so se prijavili Zettelmann, Btihler, Blanke, Schwab in Tuma. med juniorji pa Sernec, Smrkolj in Josip Biber (vsi Ilirija), Riko Presinger, Josip Kragelj in Alojzij Vrečko (SK Celje) ter Biihl (Rapid Mari bor), skupno 12 tekmovalcev in ena tekmovalka. V nedeljo ob 15. bo ekshibicijsko drsanje, za katero vlada veliko zanimanje. Motoskikjoring na Bledu SK Triglav Bled in MiK Ilirija sta priredila na Svečnico motoskikjoring na Blejskem jezeru. V športnem oziru je prireditev nad vse sijajno uspeia. Startalo je 18 motornih vozil in preko 30 smučarjev, ki so bi!i na razpolago motociklistom. Površina ledu je bila zelo dobra, ker je bilo na njej nekaj snega Neprilika za tekmovalno p-o-go je nastala le zaradi tega, ker je vsa ploskev od otoka do Zake počila, zaradi česar je voda zelo neprijetno ovirala tekmovalce. Kljub temu so se dosegli izborili rezultati. Najboljši čas dneva je dosegel znani motočiklistični favorit g. Ludvik Sta-rič od MK Ilirije, s. smučarjem g. Adolfom Primožičem od SK Tržič, ki sta prevozila 3500 m dolgo progo v času 2:51.8. G. Starič je vozil na motorju znamke Ariel 509 ccm. Najboljši čas dneva, prikolic sta dosegla č'ana SK Triglav g. Gabriel Benedik na 1300 ccm motorju Harley Davidson in g. Janko. Rus (smučar) v času 3:11.4. Udeležba od strani publike je bila zelo slaba, tako'r"da" prifčffitelj SK Triglav ni prišel na svoj račun: .Vsekakor pa treba upoštevati, da je agilni SK Triglav s to prireditvijo mnogo pridobil posebno ker namerava stične prireditve obdržati stalno na programu. Vodstvo tekme je bilo v rokah predsednika MK Ilirije g Zalokarja, predsednika SK Triglava g. Vovka ter g. Iv. Kende in podpredsednika Motosaveza g. Jaka Gorianca. Tekma se je končala brez vsake nezgode. Točni rezultati so: Kategorija solo do 350 ccm: L Kobi Mirko, MK Ilirija, smučar Valenčič (Raleigh 350) 4:29; 2. Breznik Dušan, MK Ilirija, smučar Bizjak (Monet Govon 175) 4:58. Kategorija solo preko 350 ccm: 1. Starič i Ludvik, MiK Ilirija, smučar Primožič Adolf, I SK Tržič (Ariel 5o0) 2:51.8; 2. Plemelj Ivan. SK Triglav.. smučar Potočnik (BSA 500) 3:41; 3. Mulej Filip, SK Triglav, smučar So-klič (Harley d 750) 3:42; 4. Miklavčič Ivo, MK Ilirija, smučar Banjanin Milan. HPD Velebit (Henderson 1400) 3:54.6; 5. Pretnar Janez, SK Triglav, smučar Kokalj (BSA 500) 3:55.2 ; 6. Sternad Ciril, MiK Ilirija, smučar Stergar (BSA 500) 4:33; 7. Mohor-čič Tone, MiK Ilirija, smučar Stergar (In-dian 60O) 4:41.6; 8. Perkon Drago, MK Ilirija, smučar Florjančič (AJS oOJ) 4:45. Kategorija prikolic: 1. Benedikt Gabriel, SiK Triglav, smučar Rus Janko (Harley Dav. 1200) 3:11.4; 2. Verbič Marijan, MK Ilirija, smučar ing. Mikiau Albert (Harley Dav. 1200) 4:03 8; 3. Miklavčič Ivo, MK Ilirija, smučar Biziak Jože (Henderson 1400) 4:14.4. Po tekmi so se v Park-hotelu na Bledu razglasili rezultati ter se razdelile lepe na grade. Posebno je treba omeniti velik pokal Anglo-petrol. d. Shell, pokal g. dr. Mariča in Zdraviliške komisije. Prireditelj se vsem darovalcem in podpirateljem te prireditve posebno pa izredni požrtvovalnosti g. Iv. Kende, tem potom najtopleje zahvaljuje. Ilirija: Hermes 28:17 Uspel table-teniškl dvomateh Kot majhen trening k velikim turnirjem, ki bodo sledili v bližnji bodočnosti, sja v petek naš« »vodilna« v table tenisu, Hermes in Ilirija, odigrala prijateljski dvomateh. Uspeh te prireditve je vsekakor razveseljiv; kajti vedno boljši uspehi domačin tekmovalcev, dobro organizirani turnirji in pa dobra reklama so opravili svoje, namreč da se ie končno vendarle tudi širša športna publika Ogrela ža lepi table-teniški šport. Pač dejstvo, ki pri naših razmerah zasluži pozornost. V naslednjem rezultati: Gospodje, posamezno: Ilirija: Djinovski, Gefzinič, Nagy. Stopat, Weissbacher, Žižat Hermes: Drove-nik, Horvat, Nemec. Zornada I, Zornada II Zmaga Ilirije s 23 : 13 ie zaslužena: odsotnost nekaterih igralcev in pa pomanjka nje treninga sta Hermesu že v naorei zapo tovila neuspeh."Borba je bila izredno ži* ah na, ter so nekatere pattije potekle pra\ dra matično.- Gospodje v dvoje: Za vsak klub so na stopili po trije.pari; zmagali so Ilirijani s 5:4 *lateh se je odigral v areni Narodne ga doma od 14. do 20 Prireditelj turnirja agilni ZSK Hermes je tudi ta turnir izve del brezhibno V kratkem bomo ime'1 nai brž priliko videti revanžno tekmo, na kaže danes opozarjamo prijatelje table-tenisa. Tekme za zimski pokal Današnji program, igrišče Hermesa: ob 13.45 Sloga : Svoboda, Vič, ob 15.50 Slovan : Reka; v Domžalah ob 14.30: SK Domžale ; ASK Primorje Izleti Jugoslovanske akademske smučarske organizacije. V mesecu februarju priredi JASO več organiziranih smučarskih izletov. V prvem delu se booo vršili tile izleti: Planina na Kraju, Vogel, Kofce, Zelenica, Rožca. Izleti se bodo vršili pod strokovnim vodstvom, tako da bo z izletom obenem tudi smuški tečaj, četrtinska vožnja je zagotovljena. Na klubovi deski lahko člani sami navedejo, kam naj bi se Izleti vršili, v semestralnih počitnicah se bo vršil organiziran izlet na Koroško, cilj izleta Kanzelhohe. Pri tem izletu se bodo ob večjem številu udeležencev organizirale skupine. Športni klub Kamnik v Kamniku razpisuje za nedeljo 11. februarja ob 15. med-klubske pokalne skakalne tekme na klubski skakalnici v Kamniku. Start je dovoljen vsem verificiranim tekmovalcem J. Z. S. S. Tekmuje se po pravilniku za tekme JZSS. Prijaviti se je treba vsaj pol ure pred pričetkom tekmovanja sodniškemu zt>oru na skakalnici. Eventualne prejšnje prijave je poslati na SK Kamnik. Prijav-nine ni. Prvoplaslrani prejme prenodni pokal kluba, katerega brani Faime Franc, Smučarski klub Ljubljana, drugo in tretje plasirana prejmeta plaketi. Pokal postane last onega, ki si ga osvoji dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih, žrebanje se vrši neposredno pred startom na sami skakalnici. Objava rezultatov in razdelitev daril bosta po končanem tekmovanju v restavraciji >Stara pošta« v Kamniku. Smučarski šport v škofjeloškem okraju. Ako nam ne bo delalo vreme kakih posebnih zmed. je gotovo, da se bodo nadaljevali v škofjeloškem okraju smučarski tečaji, ki jih bo skupno nad 10 Prva tečaja sta se sijajno obnesla Prejšnjo nedeljo je odšel škofjeloški učitelj g. Janko Sicherl v Železnike, kjer je bil dva dni. Prvi dan je imel v tamošnji šoli smučarsko predavanje, naslednjega dne pa so se praktično vežbali v okolici. To nedeljo pa je bil tečaj v Poljanah nad škofjo Loko. ki je v toliko lepše uspel, ker so bile vremenske prilike ugodnejše. Udeležba na tečaju je bila velika. Toretični razpravi je sledila smuka v lepem terenu. Prihodnjo nedeljo bo tak tečaj v Malenskem vrhu, potem pa po redu kakor se bo določilo to soboto na učiteljskem zborovanju Vso akcijo namreč vodi učitelj-stvo, ki se je za razmah smučarstva med narodom z nalvečjo ljubeznijo zavzelo. Za tečaje sta nadalje zaprosila Gabrk in Re-teče, prišli pa bodo polagoma na vrsto vsi kraji. Vse nadaljnje Informacije daie voditelj tečaiev g. Janko Sicherl v škofji Loki. Smučarski šport pa seve ni omejen samo na te tečaje, marveč se goji z največjo vnemo tudi pri sokolskih društvih, ki prirejajo za svoje članstvo interne društvene tekme. Take tekme je imel škofjeloški Sokol, to nedelio pa so bile v Gornji vasi. Svoje sile meriio med seboi tudi posamezne šole. Meščanska šola v škofji Loki ie že tekmoval, oni dan pa so priredile slično tekmo tri šole v S0,5ki dolini ob°nem. ž'vimo tedai v dobi krepkega razmaha zimskega športa, ki se ne ustavi niti pred LiuVmikom kamor ie tudi že pohitelo več smvčariev. Razum-Hivo. saj so tamkaj vabliivi in lepi smučarski tereni, dostop pa po novi cesti, kakor za izprehod Smučarska tekma na Vrhniki. Preteklo nedeljo je priredil SK Vrhnika klubsko prvenstveno smučarsko tekmo na progi 18 kfometrov za seniorje, 6 km za juniorje. Izmed 13 tekmovalcev seniorjev so privo-zili na cilj kot prvi Troha Karel (Zapiana) v času 1:42.32, drugI Grom Pavel (Vrhnika) 1:43 in tretji Petkovšek Franc (Vrhnika) 1:44 55. Od 17 juniorjev so se plasirali kot prvi trite: Molk Pavel (Vrhnika) v času 47.30, Mihevc Rafael (Vrhnika) 48 08 in tret ji štirn Tomaž 51.35. Vseh šest ie bilo nagrajenih s krasnimi diplomami. Tekma je v vsakem oziru zelo dobro uspela Smučarski tečaj na Jezemkem priredi Smučarski klub Jezersko od 8. do inkl. 14. t. m. Poučeval bo diplomirani učitelj v dveh skupinah, in sicer za začetnike in za že nekoliko izvežbane smučarje. Prijavnina 30 Din za osebo. Prijave sprejema Smučarski klub Jezersko. Za dobro in poceni oskrbo je preskrbljeno. Za tečaj naj se takoj prijavijo. Ako do 8. t. m. ne bo dovolj prijav, se tečaj ne bo vršil. Sankaško tekmo je SK Zagorje preložil na prihodnjo nedeljo z ozirom na to. ker je za danes napovedana sankaška tekma SPD na progi Čolniše-Zagorje. Službeno iz predsedstva OZDS. Za današnjo tekmo Domžale : Primorje v Domžalah ob 14. se delegira g. Jordan (rezerva g. Martelanc). .(4SK Primorje. (Lahkoatletska sekcija.) Danes ob 11. dopoldne na igrišču obvezen cross country trening. Zanesljivo in točno Po možnosti prinesti seboj treningdres, oziroma en switer in dolge hlače. Sniuški odsek ASK Primorja bo imel redno odborovo sejo v torek zvečer ob 20.30 pri Slamiču. SK Ilirija. Seja upravnega odbora v torek 6. t. m. ob 20. v damski sobi kavarne Emona. 2SK Hermes. Udeležba članov na današ nje občnem zboru, ki bo ob 9. v Ljubi jan skem dvoru v dvorani Sloge, je strogo ob-vezna. iSK Slovan. Danes ob 14.30 morajo biti v gostilni pri Beliču: Moša I in II. Gvar-tljančlč, Grm, Pelican, Uhan, žnidarčič. GaUe, Kobal, Vidic, Thuma, Ceglar, Janko- vič. Sluga. Rozman, Poznlk ln Sinček IL Stranski sodnik Sinček I, reditelji Jeran-čič, Ferkov, Zemljič in Zevnik. Nogometna sekcija športnega kluba »Drava« v Ptuju vabi interesente za nogomet, da se prijavijo v svrho zimskega treninga, ki bo v deški osnovni šoli vsako sredo in soboto od 19. do 21. Prijave se sprejemajo ob označenih dnevih. Vremensko poročilo Bi»trica-Bohlnjsko jezero, 3. februarja: —16, Jasno, mirno, 10 cm pršiča na 100 cm podlagi, smuka idealna. — Bled-jezero, 3. februarja: —14, jasno, mirno. 60 cm sreža, led debel 30 cm hrapav. — Kranjska gora, Rateč« - Planica, 3. februarja: —17, barometer se dviga, jasno, mirno, 25 cm suhega, pršiča, sankališče uporabno. — Planfmi Goreljek, 3. februarja: —11. jasno, mirno, 20 cm pršiča na 240 cm pod'age, smuka idealna, izgledi za nedeljo odlični. — Sv. Križ nad Jesenicami, 1. februarja: —6, megleno, sever. 10 do 15 cm pršiča na podlagi, smuka idealna, izgledi naiboljši. — Kamnik, 2. februarja: —5, oblačno, milo vetrovno, 20 cm starega snega, srciž, smuka prav dobra, skakalnica uporabna, tz službe, plača zrn Mali c tj Lisi Zrn odgovor 3 Dlll v Mnmmhmh vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— ga besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za htro aH za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, Je Din 10*-, pri oglasih po / Din za besedo pa Dm 15.—. Vaa pristojbine za male oglase fe plačati pn predaji naročila, oz* roma fth fe vposlati v pismu obenem z naročilom. Politehnični institut v Parizu Jugoolovenska sekcija Vii}» tehnična Soia pismenega pouka ▼ jugoslovenskera Jeziku vpisuje vsakodnevno za poklice MONTERJEV, NADZORNIKOV, POMOČNIKOV INtENJERJEV IN INŽENJERJEV v elektro-strojnera in stavbno-arhitektonekem odseku. Za vsa pojasnila in brezplačen program pouka ae obrnite na naslov: Institut Polytechnique 58 ter Bd. Sncbet, ParU (l«e) 94 Službo dobi Vaaju &«*ed« SO par. u dfanie na»«i.>v» ali za 4ifr>» pa ® Din fl) £ retne pletilje Borejirem v trajno d^lo. (Naelov * o~la«K-m oddni 8tu »Jutri«. 2577-1 Prlkrojevalko m pletenin*. i*>re;inejr vi s^stao. Ponue m odd e.rt »Jutra« pod i;fro »favelbana EOČ 34«. S841-1 Frizerko 1-on IV'hej. Ms rlbor G'Wt**ka 33. pogoj j* aeavka z dobr«-prsaeo. N 1»'op io plača na dogovoru. 3838-1 Pletiljo nogavic feorjeno as atrojo št. tO, e »ra.no ta *WMH>vanjem v Sliši i5f <'tc z« Ljub!:cr.o. Ponudbe ns og'«s. oddelek »Jutra« ;>od šifro »Izurje-3» plentl-.««. 2750-1 Trgov;.ki pomočnik «a svit-'v o ta nadzorstvo tovmrolik ?ga oddelka agi "en m spreten. tob» ta k »j Ponudbe i navedbo dofeiJaniea« *'u?.h"var, «? na ©g as oddelek »J'Mra« pod eNe aad 25 let«. 2C02-1 Izložbenega aranžerja StieeeHjeko etroke Jč^-rr-o ta takoj. — Ponudbe pod »Ananžer 1934« na oglacni od>dt?le-k »Jutrs«. 2Š77-1 Zakonski par brez otrok, mož po možnosti stavbni obrtnik, icl se razumeta na vrtna dela. z referencami, iščem za hišnika. Na. slov v ogl. odd. »Jutra«. 3054-1 LjubHel?! dece! THfpasa poročeners upokojenca. ki bi bi! pripre v-lj-en prevzeti dečje o-kre-vaKšče. • prostim stanovanjem. Ponudbe aprejema i-n pojasnil« daje Ki'« ju-aefcter t Mežici. C643-1 Zelezninar dibev d-etailiist. starejši, vecdar a« n-sd 40. dobi 2re«jro 3 1. ».prMoni t. 1. Porudbe » navedbo (We- da njega elulbo vanja ta event. piaf in htfvii po-rfsSi n« t.rr>v''1'n 7 V. 5-frilč An-ton. Ptuj. 2675-1 Prcdaialka 'M «»0«r>>.iTW) v-^Tfl <3-«T.iT»iee (enf2» jikia) -7 tvtvtVjam. » b«? .yc*> P:r. d"bi m«»?o. Miadf. Jjive in mim teke moč'., ki iir«jo do df s poSfpne w r(*rr,e ter da im ii-ra razmere m fjs»nrt»ni trt-!55tt ir!dde!ek »Jutra« r^d «.P"dn;fnica« t Oddam deia vodovod, instalacije nove etavhe. Ponadbs t« cvddtifk »Jutra« pod »Inia acija«. 29304 Kuharica ki sna a ob-o m tam -^t-ojmo ktuha.M. ter bi »pravijea hišna dfU. dobi m«-eto pri meAhni družini. — Ponudbe i:a oddelek »Jutra« pod >?.no»tii, rabimo is rekiam&o revijo. Po-ntkdb« («d »R>-ki«ma« n« o^lseni oddeiek »Jutm« v I^abljaiti. 2^80-1 Krepko dekle »»no 16—18 !-et, ki »ta.D»j>}« pri etariih ■» LjubL;«ni — e^»rejtnem k« taiet.rrieo » tr»ovit>o. poffladibe n« oddelek »Jutra« pod iifro »Na«;-'«p lahko Utoj«. 9074-1 Stalno službo dobi ttstl, Jtl vloži V rentabilno podjetje 15 do 20.000 Din v gotovini. Vse drugo po dogovoru. — Ponudbe na podr. »Jutra«, v Mariboru pod »20.000«. 3114-1 Kontoristiujo zm-ož^o hrvatskega in ške?3 j«z:ka, dohro stroj«-nirto in ate-nografitij.« — v* 6 i tehivii-na pies nn» r Ljubic«.«!, za poidnevno M-p-TsliteT. Ponudbe s t« hlev-ki p!a«e ir( *!iko ns osf!. oddelek »Juitra« pod Stfr« »Ccdr.s vna.ajo«U. 8l4i-l Služkinjo začetnico «prejim> fcr!ft'aa-eka dmein«. prednost t>i»t*. ki zna nekoHko Ji vasi. — Ponudbe ne o^'«*. oddelek »J a-rtt« šilro yCV-««. «41-1 Prodajalko n-Mamo. pošteao Beline BU(nan;iiwtii, v et/r.oki »pr^-o-b-no. iSčemo za tirffrrvimv pT.)wštva. Sam«* pww«ve nai javijo oa oddeiek »Jirtra« pod »Spodobna«. 3137-1 Brivske obrti dam oAH.i !4 !«< starega ta nt«. Pocudibe poelati n« c-flaj^ni oddelek »Jutra« p-d »Veaeije«. 29^0-44 Pek. vajenca k! »e j« ie ačil, eorej.me«! takoj t nada-ljnjo očeoj«. ! v,-, r: SkitSek — Ljubljana, Sv. Fiotijan« ulica ?1. 2087-44 Pošteno učenko za trgovino v Ljubljani se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod aUfenka za «p?cert1o«. 3007.44 Trg. učenko % dobrim šolskim izpričeval om takoj sprejmem. Vprašati pri Hed. Sare. Selenburgova 35. Ljubljana. 3023-44 Vajenko pf.-ejm« fri2er G j o d fs« Stare® trgo 30. S&S4-44 Vajenko forejm« m Ion Batan«M«, 6»le«burg0T» w'ic» ftt. 7. 2901-44 Učenke, prvovrstne pletflle ln §lvil'e p)et«iin »pre:!!»eiB i nastopom po dogovoru. Franc Ko«. Lj-j.b'jaivs, tidoviska 5 3090-44 Službe išče Vsaka bw*eda SO par, sa dijenj* naalora aH m iifr« pa I Di«. (2^ Šofer kartrj« tm')ten. :to6on W di alrugsr i« kurjač, ;iče Mu t bo katero lahko oa atopi takoj. Kaaov pore oglasai dde!ek »Jutna« pod Jifro >V«eatraQ*k« ^»oso-bna«. 2780-2 Pošteno dekle vajeao knhanj«. ItTafija in ?0»tilne, imoina kaveij«. fef* natakariee. Ka pore Ogl«M)d oddelek »Jutra«. 2609-2 Gospodinja polten«, vajena vaako coapodinjesvo. leti «!iu-£bo s starejšemu go *[»odu aH več goe^todom Ponudbe n« og!a«yi »4 delek »Jutra« pod »Kuha rica«. 2©0Ž 2 Kuharica M opravVje vca bitna deia. išče m*rt«v — Ponudbe na >g'au oddelek »Jutra« pod Sitro »Pridan« io požlena«. 3135-? Klobučar zmožen ka»cija. iMe m»»to e»ent pos'ow]ja P« n>»dN> tv» pod*ut »Jutra« » Mariboru pod »Samee« 3108-8 Onemu ki mi prosti'bi kakrSno-koU alužbo. posodim večjo vsoto denarja ali Istega vložim v podjetje. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Posojilo«. 3070.2 Izobraženo dekle 18 letno, s znanjem perfektne nemftilne to večletnim spričevalom, vajena vseh htSnlh del tn kuhe lSče službe k boljši rodbini ali v kak hotel. Mery Volčjak. Zavodna — Celje. 3121-2 Postrežnlca poSVfla, m'a da in m^-r.a, ž« veak-o de!o. »e pri>pn-oi«a za bi* med V* 10. im 14. SšSka, Knogo-v« aioa 37^1. 3! 02«? »Elektrotehnik« detotvivVke voj«5?itie prort. i letno p-akfo. tirezen. ifcge me*ta na'rav t kaki (a va"tvt. Ponudbe m o»l««. oddelek »Jutra« pod »Tz-vt-iban«. 2959 8 Kmečko deMe biSnr}) dM, Sfe fluSbo kot pomoč po-ftpodmjf «H pa kot po- v -i n"' '*>. Vaslor t «>g1. c-dde'ku »Jutra«. S679-? Oskrbnik . ma'er •"trv>ki>m:Bk r v»eli M.ro-gi-vpodflr^tm. rmojen vaditi vjidatranftko po l»e-de.^Tro, ffrifrKvrejo. pozdar-1») vin-o- »-ad«tvH>, pf.5.t*-n!ak fu ta j^iv, % »i •pri- fernl!. !5?e ^'»žbo za ma-ree. Ponndibe na orMeVk »Jutra« pod Jifno •oitrbtr-ik, reatea p^ro-dar«. 2?©3-e 17 leten mladenič * Bekaj razredor »rednj^h »o4 bi rad nadaljeval r farmacij*'*; atroti, t kaki lekarni, Mjroje t IčuMja-Gre tudi n« poizkui-n»o. Ponudbe n« podružnico »Jutra« v Novem me-rtu pod iifro »(Prijazen«. 2STO-J Kateri gospod W hotel predi!«.«tTB. ali » pro. dajalni kruha. Karlov »ov« ogla«« oddelek »Jutra«. 2711-2 Koiarskl pomočnik 25 let atar, v!>obro isurjeo, i4?/e lapoal-it^v. Na«+o* t oglenea oddelku »Jutra« 2601-2 Dekle s »»čHptinim spri?»ra!eae4e 50 par; as 4a jan J« naslov« sli ta iifra S Din. — Kdor »prejema potaika, pta Sa beae4o pa 1 naj ta dajanj« naalova ati za Itfro pa 5 Din. K) Zastupnika dobro ovedeoog kod eke-portera drvne induatrije Ljubi jan« i Kranjaie. vra-nog, treli veliko »pedieio-no poduzeče. Ponudb* Kitno na ogla««i oddelek »Jutra« pod totr/un »Arhim*-de*«. U obiir do laze r*-Rekfanti ato poe.7 »> Perie p«k. 1» vest »d S Die naprej tar volno In žimo za madrice najceneje pro laja Sega. Wolfova ut. iS. dvori Ko. 1054 Gostiln, štedilnik na tri plošče, to rt.* on gMtiliiiški inventar (atole, mite ta kredenco) poceni proda Zupančič. Oefovika cwt« 81. »744-6 Otroško posteljico ieletno beoemajlrran-o. is pločevlnaito banjo, veliko in močno. pr»«aam. — Naalov v oglaaoetn oddelku »Jawa«. £9084 Čevljarsko orodje kompletno, dva nova stroja pult. stelate ko pita tehtnico ln drugo usodno prodam zaradi selitve Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod šifro »Čevljarji«. 4 EUMIG 4 ELEKTRONSKI SUPER AUTOMAT TIPA 543 Zahtevajte predvajanje in prospekte od: » RAD O« RECa ZADRUGA Z O. Z. V LJUBLJANI MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. TEL. 31-9« Valovi 200-2000 m. Auto« matična regulacija fa-dinga. NesliSno iskanje postaj potom senčnatega Indikatorja Elektrodi-namifinl zvočnik. Skala z imeni postaj, 7 wattn» končna pentoda. Najmodernejše elektronke! Peč ta 5 klešč (nvodolov) ta pečeuj« rro-fia »a aludoiod, prodam. Naaiov po v* ofias. oddeitk »Jutr««. 80^44 Prodam kompl. opie..*u luksuznega stanovanja, vm v lavrstnem stanju, ea polovično vradnobc. Jedilnica, 13 kom., gobe. Ua tapec. in aavese, kovan iuater itd. 40 tlaoč. Moška apalolca s angleško predeljeno otnaro. svetilke, preprog« 30 tL soč. Damska spalnica 13 kom., krem ln zlato »Scblelflack«, svilene prevleke in zavese 50 tisoč. Tri porcelan servi-ce po 2100 Srebro 7000. Vetrtna 5000. Dumska pisalna miza 3500, razne omare od 300. Plinski štedilnik, led:lnlca itd. Francoske velour pre. proge 35 ln 35 kv. metrov. Pribor in malen-y.jstl se proda kasneje. Ogled dnevno med 18. tn 18. uro IC. 0. Ooru. pova 4. I.. levo. 9080-« Mikroskop preelte«, s emenijo to po več« ve mi afodno prodam. Ka ogled: Goldateto. Pod Traečo. 3077-6 OMal GIvko Otroški voziček m S tedeSt. francoski ef-»tem —— it malo rabljen čevljarski stroj »Adlar« poceni p~«da Marija Miklaoe bra-ojarija — Pogaiarjev trg. »044 Biedoruieier pohištvo DMastemo Tribuč. •lifloa. TrtaAa Mata 6 — tolofoa 3605. SI 04-6 Kratek klavir (Soieogl) dobro obrt«}««, otroikj voziček i« 3 vi»«kj pisarniški OCMfi prodam. Ktalov v »glasnem oddelku »Jutra«. &144-6 Ugodno prodamo: 4 senate »c>lu*ei« aival oa aUuja, kroj aa ki, čav-ljarski, kranaraki. vec p laurnih, en tel, gumb. uiake, jhsam« m druge. Klavirje, planino, giia-ro, d tre, harmonike. goaU, mandolino, gra rnofone, foto-, radio, »parate. — SmučI, drsalke. telovadni sistem »btrongfortismus«. Avtomobile, motorje, ko. lesa. otroške vuatcka. — Jedilnica, popolnoma nova, 3 spalnici, pulte, stelaie, več posameznih delov pohištva ter rasna druge predmete. — Komisijska trgovina in splošna posredovalnica za nakup tn prodajo dobro ohranjenih predmetov . — »Promet« v Ljubljani, Napoleonov trg št. 7 (nasproti Kri ževnišk« cerkve). 3130.8 Sveža la jajca od aajfirunaoajših rejeov doasač* štajerska rjave kokoši, strogo aorrtraaa. po barvi (rjav« is b<>!a). po .tobvtaat« io k«ko^o«ti, *ig sitass (aatn«»ovat)a). t garancijo ta »vetoM ta broibibnoM blaga po najnižjih cenah o*»aja Katatijaka 4rrtbs t UlubtjMi. r. t. t o. i., v laatceat lokato. Igriška tlsoe 9 (ta dranakna gie i«Ii«Ma). J«..ca do*ta v ja mo tud: na dom v taboj čkib. tapakova.n« po 20 komadov. Sprejema todri mj^vfonafca nam il«. gtev telefona 3756. Poatrelb« oočna ie »oridffla. 27216 Pozor, brivci! Pradaa 10 4am«kib lj«v «t*r«t t« .aivanj* glav* tn »parat ta trajn« kod ran je Salo« Kavinš-k Ljubljana. 2600 6 Gramofon ve6JI. s 15 p'oščaml. naprodaj ta 400 Din Reje Leopold. Cerkvena o) 21. 1. r,d4rtr„ poitf Trnovak* eaekv«. 90994 Mizo za pomivanje pohode oddam. Neboi/ič nik, obj. II, pritličje. — Ogleda aa labko od 9. do 15. 2&E-6 Brivski inventar modern, t umivtraiki, ua prodaj. St«gar, Mš&oAič«-va e.i Ljubljaa«. 2911-6 Puransko perje le^vj, mb». eorti!«iw. nu d-Hm po najuritji dnevDi ceai Joeip Baac-igaj, Or-»o«. 20184 Železno posteljico in kovčeg granKrfoD pr«. dam. A. P. I. io ha rtov« 7. Slamoreznico ta sani osabn« Mrsedeln« in an<-oovonae, ogodoo prodam. Siaa>oreui-;«i j« »koro uo va. Kaaiov; Murko Joaip. Ptuj. iS74-<5 Makulatur. papirja večjo količino, r*a telo poceni prod« Ooic.ia, Tyr-iov« c«ata M. 38 — veia. S7G44 Nekaj pohištva kopatoo tianjo ia k.-oia^Vi šrvaln-i «t.roj prodam, — Istotam sprejme« gospoda ali gdč. na etatiovanj«. Karlov^-ka oe*M atov. 3 — pritličje. J»M4 Fotokamero 10 X 1&, OVO.JK tnaatig mat, poc-efti prodam. Na ogled med 8. is 14. uro et Bitriveisovt cesti 22.111 vrata 24. 23354 Pisalni stroj mak) rabiijeo, proda Baraga, Nebotičnik. Ievaoredoa pr»ika! £0424 Potor! Pozor! Otroške vozičke lakira ta aa sovo tapecira t«r aprejaima v popravil-o Fran Mrtiikar, Gradiiče, Gvegoebičova ld. 2CH6-« Več omar in postelj t jx»t»eIjEr.ao ugodno prodam. Naslov pov« oglaeni oddelek »Jutra«. 2030-6 Na javni dražbi ugodno naprodaj: i 1*umu Unucev- jia, pcc, oae 1. leonuuja OO lt». url, uunce, irtaska cesta U m Gline«, Cesta A VIL 15. .uoiorno in damsko kolo, šivalni stioj, dne 5. leoruarja 1944, oo ib m pol uri, Ljuoljana, Vo-^arski pot 1. 2500 1 belega dalmatin. skega vina, dne 7. fe bruarja 1934, ob četrt na 18. ari, Ljubljana, l^rševa ». 1 konj in dvovpreten vm, dne i. februarja 1034, ob 7. url, Okonlna 13, Radmirje, rasna trgovsko blago in oprema, dne 9. februarja 1934, ob pol 10. url. Dot. Lendava. Glavna ulica 77. 2963-6 Otroški voziček globok in otroško košaro prodam. Gallusovo nabrežje 33. 3011.6 Starinsko uro za kmečko sobo, salon sko omarico s steklenim nastavkom (Byderma-yer) prodam. Gallusovo nabretje 33. 3012.6 Perzijsko preprogo 'Afghtfl) lopo. prodam. — Nariov v -»jasnem ••ddelkn •Jutra«. 2065-6 Orehove korenine ta furnir proda Poeenta Ivan. Zavoljo, p. Rrniica pri Ljubljani._9M84 Žaket ako«> (tov. proda Souf^-k Moata, Voi j«S««: »t. 11 80104 Kupim ugiaai trg. tnateja po 1 Din beaeda; t« da jaaje saalova alf u iifro 5 Pta. — Oglas socialnega značaj«, vm ka beseda SO nar; ta I Jajanje nuivrt ali za j ilfra pa » Din. (7) Govejo dlako, volno in krojaške odpadke k u pij« »od u*!.ri/a vola enih izdelkov Potor Majdič v Celju. 2631-7 Kad za sedenje ta k-olo kupim. Ci*".« v Mestni log bi. 2800-7 Krojači ln šivilje! Ku;rjjem volmene krpe (od-I«dke). Sta-n trg it-ev. 18. . 2072-7 Ročni voziček ali clzo kupim. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 3006 7 Odštevata! vodomer kupi KroJeAj, LjobVana. Aaiartinrit* 15. 2310-7 Koncertne citre d-nbro ohra^njeine kwp:nn. — Ponudbe na 0^'uen: odiielek »Jutra« pod injiio »Koncertno c«re«. S907-7 Roletne za lokal kuoim. Ponudbe oa o^ae. oddelek »Ja-t-a« pod Jifro »Dobro ohran-jeue«. 3*37-7 Oglasi trg. značaja >• i Dta be»e-1a; ta Ca :anje oaslo^a alt ea Iifro 5 Din. — Oplasi ♦ooialnegt , »Pod 8w>!oni«, tirovDica. ŽS62-9 Dober radio 4 cevni, na anodo prodam. Kolar. Susterš^e va 4. Moste. 3039-9 liflfflfU t* oonodo. Oglaa: to cijalnega značaja po V* p»/ beaeda Ta da janje ua»lova ali ra šifro 8 Din. oziroma 5 Din. nn Dvokolesa »prejemam preko ttase v •ihrambu 0f:6čenje, e!B»j :ranje i trnjem In p>n: klan.e otjcerieje. Tr'-hiina F B L. Ljubljana Kar oveka ceata 4. 44434 13 Vlaka beseda | Dta; z« dajanje naslova ali ta Iifro pa 5 Din. (10) Avto Fiat 514 4 sedežna limuzina, najboljše ohranjena se zelo ugodno proda Na ogled pri Harlev David »on. Motot tmport. Miklošičeva C. 2965-10 Motor 1"/| PH. 220 Volt, e kompletno tra nem!« i jo, 4 'it m d*? Igo, in valeči« (UK'l«.n-ger) u elašoičateko o4»'-t, ugoiloo proda«. Ii'ih. Aa-broJev t-g S. £907-00 Pohištvo kupim na knj^-co I. V-*t<-dioaice. Adreaa r>a ogi. o.i.1, ek »Jutra« pod šifro >Knjiž:ca-«. Original prikolico za P u ch -motoroo koio, 500 ccm, rab!jt-ao. dobro ohranjeno. ku.pim. — Ponudbe p>] »P-jcn« ua !>?':. odd. »J-j-ra«. 2^33-10 Novo motorno kolo znamke »Sachr-« 1 >4 IIP. li i)00 Dn proda Alojzij M-4ko v Sobotitavih, poš'a Moike.njci. 2S(*M0 Motorno kolo 500 r.rr8, vo-ženo 10.000 ktr. ia šlaricelindemki Peugeot motor ti-^i-am. Naslov 0£(Lc,n\ odiel^rk »Jutra«. 3(«1-10 Lokomobilo votefo a 'i itabilmo, eca 15 do 20 Ke. v brezh-bnra eianjiu kupi Ing. Schmldčn-ger t Ce1!««- SM6-I0 Klor □ u d i prebna»u plača za vsako besedo 1 Dta; kdor išč«s pre hrano pa u beaedo 50 par; za dajanje na ilova ali itfro 3 Din. >z'ro-it>* 5 Din. (14) frgovski oglasi 1 IVn Otroka aii sostanovalko v popotao oskrbo po nizk-i ceni vi3iof M«ri.» Pepel-njak, Vegc-va 5, pritličje. 9059-14 Otroka sprejmem po rice^i v dobro in die'o rejo, ne g'ede r.a «"J-r«'.. NaeJ ov v ogl a«] f in odnieliu »Jutt*«. Vsaka boeeda 1 Dm. ta lajanje naslova aH ta Iifro os 5 Din (15) Bukovih drv več vagonov, kupim. — Ponudbe z navedbo ca-ne na ogl. odd. »Jutra«, Ljubljana. ' 3024-15 Žaganja voč vagonov proda Rvtdoli Stroj, Kohicie-ks Bistrica. 3097-15 Oblačila Irg. oglaai po 1 On beseda: ta dajanje Da ilova a.1 i za iifro 5 D' Oglasi socialnega zna laja viaka beieda 50 par; Za dajanje naslova iH za Iifro 5 Din. (13) Perzijanski plašč nov. prv-ivrtten. ««mo it brone toZe. zadnja moda. zelo ugodno naprodaj. — N«ek>v v oglasnem odde-ku »Jureh prodam ta 1700 Din V »»lov v oglaa. oddelku »Jutra«. 8063-12 Pohištvo Na obrok«. — Na brasHn« knjiiice. iperane oreh-ive pobira«!« ta čre-^njert' aja« pc-Htinsne Spera.ne aoalnice , SSOOPjsj •"'.eek^fie spalnice . ^ kuhln.Bke oprave . >450 „ kuh. kredeut'9 . . . 4-^0 rroste^je ...... 200 ,. omare ....... 425 „ Vte dru?-) pohižtvo dobiio najceneje pri mizarstvo -■Sava« Kolodvorska št. IS in Miklowceva cesta št. t* Tolefou žSOI-13 Spalnico ajvrano, |>.ee«aiK), v a»v lie-nni ob.ii, ta Ž400 1>.V ter od 1900 Dta 'olje nudi m.za:«tiv o tta-teoc, b>.: c« 10. Pohištvo Jedilnice, spalnice, kuhinje lz mehkeša vezanega ln trdega leea po jaso nizki ceni vam ntJ-41 Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov, Vegova 6. 3036.13 Spalnice e prho ra ogledait)« po 2000 Dta pr-o Oo'j3r. Goepoevtt)«. rtamem v najem. Ponudbe t savedbo •pogojev na c-gi«e. oddele-k .».Jutra« pod »G-o-feila« 15« 3517-17 Gostilno v fod-urtrijsketB kta-j« ugo»ino prod.im ali dam f najem. Na^-ov v og aa. oddeia »Jutra«. 2019-17 Gostilno in trgovino oddam v najem na tel« prometnem krajin tla deželi bii t o Ljubljane. Ponudb« n« oglai?n; oddelek »Jutira« p.)d »163«. 2sS3-t7 Kovačnico oa vodni pogon. 30 k. «.. obstoječa iz 2 kla-dlvor, stružnice za želelo ln zraven spadajoče transmlsije dam v na-iem po nizki ceni. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 2947 17 Vsaka beaeda 1 Dta, ct iajanj« naslova tli Naloge is province oromptao izvrin-jemo. — Pui'ka Itediona, Zagreb. Me^uHčeva br 31. Telefon 90-03 Na? zastopnik za dravsko banovino;« Rudolf Zore. Liabijsos. Gledaliika št. 12, na katerega »o obrnit«. 62 16 Hranilno knjižico Prve hrvaške Itediosice, ku;»im Ponudbe na oglsa. ►ddelek »Ju jre« pod šifro »9u 1963«. 2S10-16 Posojila proti mese nemu odplačevanju pri Jugosloven-skl vzajemni zadrugi. Ljubljana. Dvofakova 9. 3017 16 100 odstotkov cele vloge Vaše hranilne knližiee v enem le. tu lahko dobite ob po-oolnl varnosti. Ponudbe pod »Varno« na oglasni odd. »Jutra«. 3096-16 Ureditev dolgov sodne m revensodna poravnave, konkurzne zadeve, upfrljavo, vodstvo, revizije ia stalno nadzorstvo knji govodstva sestavo bilanc, Mela-vo proračunov m kalkulacij. nabavo krs-di W, »redi ter m tikvidaei jo kmečkih dolgov. vse tr govsko-obrtne informacij* tn druee ueurejene poslov n« eade-ve poverite zaupne kooceeijontrani K -meroij«l-ni pisarni Lojze Zaje. sodu zadr revizor pn zaprttežen' knjigovodski strokovn.ak Ljubljana. Fiorijenska u! št". 10. 2793-16 Družabnika m of>fkarno n« deželi mem. Potreben kapital 40— 50.0(i0 D'n- 8—1<"'.000 jrot-o vine. ostalo tudi v hran. knjižicah, ali po v kritju v vrednoti v neprptnični-n3h. Zas'uŽPk z«'arrčen. Naslov v oglasnem odd-»l ku »Ju-tra«. 2876-16 Hranilno knjižico Celjske pocojilnice d. d. v Celju, ca 50.0)'U Dl«. ugodno prodam. Naslov v ogl. odde.ku »Jutra«. 2800-lti Vlogo 7000 Din Meetoe branilnrce 'jublja.n-eke, prodam. Ponudi'" na oglas.' oddelek .Jutra« po-i značko »90%«. 2943-1« 1000 Din posojila iščeta 2 stari ženic: za S m.se^p. Nasiov v ogi.ic- ni-m oddelku »Jutra«. i97'j-Iii Družabnika aH tihega soudeleženca s 100.000 do 200.000 Din sprejme specialna tekstilna tovarna. Ponudbe pod »Brez konkurence« na ogl. odd. »Jutra«. 2361.16 Vlogo Km«-t*kega hra.ni.negw posojilnega doma Ljub. ja: ogasio1 oddelek »Jutra« pr-d značko »PolovVa«. 3014-16 Družabnika aJt financierja brc? nit s sodelovanjem v lesni trgovini z s-otovino nad 30.000 Din iščem /a takoj. Sigurnost vloženega denarja z lepim mesečnim stalnim zaslužkom dokažem. C?niene ponudbe na epi. oc'de-lek »Jutra« DOd »T>n-lenjska«. 3052.13 Kupim knjižice Mestne hranilnice. Najniže t>onudbe m <-gl. odd. »Jut.ra« pod nar takoj«. 3074 16 NASE PREPROGE IN PERZIJANCI so čista volna, stalni v barvi ter impregnirani zoper molje. Lep trgovski lokal mi j a ko prometni toč k i mtt>ta, v str.u-gem cen rru. z drvema izložbama io pritok lina m i, za v«i ko aro k o pripraven, odd.! m z 1. majem točnemu plt-či cu. P:s«nene ponuflbe pr-d »Točen plačilec« na oglki prostori v M Si. Tona okrog 1.0»V).000 D:n. Vprašati: Ljubljana, tel. 5:-TI. 2334-19 Lokal n« Vodnikov cm trg b.irrri (dvoriščni), :e lahko d'W't"pen. za to k n j. z navedbo odde'.-k .J u a 1:1 v ; po i£.»mo Tof.ii p ponudbe n r>a otr'-i~ni -a« pod »Lo-CS31 -19 tak" od« srno m prot kupnini inventaria. Li: Mim-a vVpvle. p.išt-a 1, pri Po! vena h. 2670 od- Restavracijo v ljubljanski okolici prodam z vsem inventarjem, vsebuje 14 opremljenih sob, gospodarsko poslopje. njivo in travnik — Naslov v ogl. odd. >-. Jutra«. 2978-20 Kupim hišo z gostilniškimi ali trgovskimi lokali v Ljubljani. Ponudbe pod >,V gotovini« na ogl. oddelek »Jutra«. 3035-20 Parcelo 5fi0 m5 v lepi !>gi na Kodeljpvpm p«d tKrtrebno četrtina v golo vin:, .^'anek riuine knji žice Kmevkr Iran. ljub ijatvke. Ponudbe na og. "idelek »Jutra« pod 5'fro »4fi0«. 2107 20 SoJna prodaja dne un posestva 15. fibruarja sob; š:. j« Družabnika z i 2.000 Ta ustanovitev bro;'.kon- 1 kurenrnega pod'efiq J Iščem. Sigurna stalna ( Cksistenr-a — Pom'rlbe j pod »Sode'ovan1° jam • st.vo« na ogl. od'' > ,T-.i_ j tra«. v ga sodiišča p-u'i.ilo se i. :.-o z godt.i Jrogi lepi « n dv'or:ščem k kolodvora v L; bo Vlžmar rr ^ r'" t. o tov: r. •: ?od uro«! Hranilno knjižico Ljudje posn::'mirp v r»!!"> T>n p-od.TTn. Pit, ndb» ra P r ■ i -. 3 € v Celju r- - d rnn^k^ 3115-16 12 rfr plačam Za r>osiH!o r^d 30 ri'-! 50 t:so* D*n al' sp-p'mem cl-u^abn^aPom,rl-bf na po^TŽnTo »Jutra« v C^llii p-"i č>o: »Varno=t 3119 lf ffrotiPpo IfiilJiop posojilnice v Ptuju r. z. z o. z e vlogo 26.000 riinarjev zamenjam za knjižico Mestne hranilnice v Mariboru. Event. tudi proda ter se razlika plača. Ponudbe na podr. »Jutra« Maribor pod tiJS«. 3108 16 a vn o zo )': i-i^iitst1' hi 5 p i- 1 fl.^nišji po-uudek 30.7'V Pa-efo 377, :n jp n j*i va, sodria ceni-' rtv DI-.i 26.474. m..;ai-igi !-ca ud .k Din 17.650. 290S-20 Din C i--- | Štiristanovanj. hišo [ r>.0'vo. prodam po ugodili ceni. 15 i e r davka prosta. Jomk-o, Di.; vi.jp 1fi2. •"'P>7-20 V' sredini Logatca ■ob g'a vni eeebi prodam BOW dvos^an^vanj-ko Iii--o. pripravno za obrt ali kaj stičnega, z električno napeljavo in C,T,a pO dogovoril. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2863-20 Enodružinsko hišo :obi Podjetje ciohro uvedeno, rabi Z9 nakup sez. blaga sofi-nancerja (cerko) z 20 do 30.000 Din. Velik reden zaslužek, sigur-r.ost. event. služba ali družabništvo. Ponudbe pod »Solastnik^ na ogl odd. »Jutra«. 3136 16 MM V^aka b^se-la i Din. za dajanje naslova ali za šifro r>a 5 Din. (18) Gostilna Kramar Da Dolenjski cesti štev. 5 ■vabi na domačo zabavo z podbo. — Pr:!M>ročala ?e To:ie in Mioi Rejc. 2970-18 Halo, veseljaki! Najlepšo ln veselo pred pustno zabavo s koncertom boste Imeli, če pridete danes k Rezki, v gostilno »Raubar« za Bežigradom. Rezika vabi vse prijatelje dobre Jedače, pijače in 7aba-ve. 2961.: vrn.ni. -J sul>i. kuhinja, primerno za vpokojenrct, zelf. ugodno prod;: n. P e-vaamem lahko vknjižbo hranilnice. Studenci pri Maribora. Krpanova ulica 20. 2S37-20 Vila v Zagrebu v:snko pritiičje ia man-zardu. Sest krasnih sob, stek.e^a veranda, kopalnica itd. V suterenu in mar.zardi posebni sian«'-vaujrii proetori. Posebne dv-orii;ue zgradbe. Veiik vrt s sadjem in cvetjem. V h:M p n in elektrika. Sotokna stran, v Wiiiwi Kvaternikovega trg3. Cena okrog 5(10.000 Din. — Vprašati: Ljubljana, telefon 31-71. ' 2S&7-20 Dvostanovanj. hiša nova. solidno zidana, z ve-iiklm vrtom, v Kamniku naprodaj za 135.000 Din. Pomene ponudbe na os-!, odde fk »Jutra« pod šifro > Pos r ed oval e c i z k 1 j u v e n «. 2936-20 Novo hišo hlev, mlad sadonosnik. lepo njivo na zelo prometnem kraju blizu postaje. p"ipra.vno za obrtnika ali trgovca prodam za ceno Š5.900 Din. Naslov F. V. Velenje pod i št. 37«. 3050 20 Stanovanje sobe. kuhanje, pritčklrn oddam v Stožicah šr. 130. Dunajska cef.a. 2928-21 Stanovanje 4 sob, kojoloice. kabineta in vseh pritikliti, vrt za ze enjovo, oddam z 1. majem v Grmski u ici poleg Tržaške ceste. Poiz^e s.-: Fuchs, zia;ar. Šelen-biiTgova 4. 2913-21 Stanovanie v neposredni bliž tli magistrata, II. nadst-epjp. ob-t^ječe iz kuhinje. 1 vei'ke sobe, deljene s stekierio steno v dva prostora, u g'jdno oddam s 1 marcem. Ponudbe pod »M'rna stranka« na nff.as. oddelek »Jutra«. 2921-ei 2 stanovanji dvo- in en vol jn o s pH-tikl-irami oddam takoj. — Povšetova ud. 37. klet, Kodeljevo. 2S79-: 1 Trisob. stanovanie komfortno, eolmčna lega, oddam z majem. Naslov v .,<-:: -,-ni oudeku »Ju.ira«. &J23-21 Enosob. stanovanje * kuhinjo, suho iti zračno, t*, ko j na razpolago v R 'ezi:a. Trac-vo. Javna dražba se bo vršila dne 16. februarja ob 9 uri dopoldne v sobi št. 16 tukajšnjega sreskega sedišča. Posestvo na Rožniku, obstoječe iz male hiše in gozdne parcele, ležeče med streliščem in eer k vi j o. Pojasnila iz pri. iaraosti daje Vzajemna posojilnica Ljubl;ani. 3100-20 Mlin na etafoii vodi, 7. ze-m1 rčc-m. v prometnem kraju, 15 nr.nur od pos-la:e. ob Uin-ovin^ki CP-ti proda Josip Derg.-iii, mlin. Zidani most. 3)117-20 V Celin, Sp. Hudinja št. 32. ob državni cesti je naprodaj hiša z vrtom in po-dnrfkiim pojlop^m. 3120-20 Hiša z vrtom spnd« 5e p<">d m^što Ce-?, poceni naprodaj. Na-pri podružnici »Jutra« Celju. 31.15-20 dam ' dam. davka vrtom vanlem, sti Ptuj Hišo na'em aH pro-novo zgrajena, prosta. z lepim dvojnim stano-pri glavni ce-— Ormož, pri- merna delavnica za kleparsko ali drugo večjo obrt. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«-. P~dr. Maribor. 3112-20 Posestvo v neposredni okolici Maribora. obsegajoče in tiičetrt orala, od katerega Je tričetrt orala vinograda, zamenjam za večjo posestvo na deželi. Razliko v ceni do-plačam ali prevzamem hipoteko. Cenjene ponudbe s podrobnimi podatki je poslati na ogl. odd. »Jutra« . v Mariboru pod »Zamenjava«. 3113-20 Vsaka beseda i Di.n; za dajanje naslova ali za šifro r>a 5 Din. (31) SO-O-J razsveti.iavo Tovarniška Stanovanje ra kuhinje z elektr. z oddam v vi,i udi ca 26. M o 2901-21 V Celju v vili »Tleg:na« oddam s 1. aprilom veliko komfortno stanovanje, obsegajoče celo nadstropje — pred-sobje. 6 sob. p!irni-iko kopalnico in ostalp pr:tikli-n.e. Pri poman:kan:u re-fl -ktantov sp bo delilo to Manovanje v dvp -•anova-niji s tremi, oziroma z dvorno sobama s pritiklinami. TV>p:sp na nas'ov Oh'« k Fran. šištanj. 2S67-21 Dve s^anovanii 7 1 s ob (v. kn.h;n:o im rfra-m-bo. takoj oddnm v Rožni doMni. cesta -VII štev. lil. 2953-21 Stanovanie sobo in kuhinlo. zraJ-no, suho. oddam odrasli družini. K3vškova cesta št. 5, Sp. šiška. 3045-21 Zračno stanovanje 2 sob in kuitrtve tako! od dflan 1—2 nr-miti od tramvaj — Kcrdeljevo. Zadružna ul. i. 3i»34-:il Dvosob. stanovanje 6 kuhinjo. restavmci a, Polju. odd Dev. Savšek, Mar. v 3066-21 Stanovanje dvo- ali tir V o-hn r* o-ddfi-ni v Pod-m-šča-kovi u:i«i št. 27. Bežigrad. 2916-21 Štirisob. stanovanje soinčino, v I. tvadstr.. s ko- paiinico, priitoklinami in vrtom oddam z majem. Fran- ko.[wni?ka 29 skem kolodvoru. pri corenj--976-21 Dvosob. stanovanje s pritrklinami, oddam m maj. Nasil-oiv v oglasnem ■odideLkiu »Jutra«. 29:53-21 Stanovanje sobe. kuhitije. shrambe, pritikMn :in r-to, v podstrešju nove hiše oddam s 1. marcem za 300 Din. Vo-darine pros.ro. Sp. Šišika, poda'-išek Verovškove ulice št, 63. 296:}-21 Stanovanje 2 seb, kabineta, prt d^obe. kulrn;e n pritiklin od7-31 ;ev: u. :ci Dvosob. stanovanje s pritiklinami, v mirni hiši, cddam po ugodni ceni aprila ali prej. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 3106-21 Lepo stanovanie sobe. kuhinje in pritik^n, oddam takoj ali s 1. marcem tik pos *a.jo cestne že-l.pzii^p ra Giincch. cps»a XIII St. 6. 3101-21 Enosob. stanovanie z vsem: pritikVlmami oddam v Mn-5'oh, šušteršičeva 5 (za Š0'io). 2971-21 Dvosob. komtormo, Kui.arjevi stanovanje taioj oddam \ ulici štev. 4/1. Petsob. stanovanje prioiiiuriami oaaam ta-koj v 1. nadsirv>PjU hi. se »Evropa, uosj.>osvet-ka cesta 2. Stanovanje je popo»noma renovira-no. Pojasnila v isti hiši v pisarni hišne uprave, I. nadstropje. 2941.21 Trisob. stanovanje > kapamico an brez nje v surogem centra ali v bližini banske uprave oddam. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod Komfortno«. 3015.21 Enosob. stanovanje oddam, liovica, Jurč-kova pol 101. 2910-21 Dvosob. stanovanje pritiklinami oddam. — Gunclje št. 40 v vi M pri St. Vidu n. Lj. 2904-21 1 Hsob. s kopalnico tn k lina mi oddam v rili v Nun s Elektrika in ; med 9. in B!eiweisovi cest-i desno. stanovanje vsomi pri ti-s 1. majem d u'ln©i. — lin. Poizvp 10. ur-o na . 16/11, 2990-2.1 Komfortno stanovanje 6 event. 5 soono, v strogem centru oddam. Ponudbe na ogl. odde lek »Jutra« pod »Solnčno«. 3014-21 Stanovanje sobe. kiriiinje in pritiiklm, za 230 Din oddam v Zg. Siškii, Kosovo polje 157. 3047-31 Štirisob. stanovanje ki se uporablja tudi za pisarne. oddam takoj ali 1. marca. Ogled cd 9. do 12. ure, Aleksandrova 51., desno. 3021-21 Petsob. stanovanje z vsem ko-mfor+om oddam v Gorupovi uiici štev. 41. Veliko stanovanje 4 sob in pritikMn, r centru m-fs.1a takoj na ra z,po'a ro. P-'ZTedbc: — Sel-enbiirgoo-a ulica C/14. 3131-21 Dvosob. stanovanie t-ak-fvj poopni cddin Tribuč, G"ncp. Tržaška cesta 6 — telefon 280ES. 3103-Sl Trisob. stanovanie z marcem oddam po n"zki ceni v Trnovem, f?ta-etr>va uiica 25. 34Š8-21 Dvosob. stanovanje ai5 dvosobno e kabine" m in kiomfort^m išče mi ra rodbina 2 oseb za 1. marec ne predaleč od centra. Ponudbe na oglasi oddelek »J uitra« p~d »Si-bo-soinčitvo«. 28^4-- a Dvcsob. stanovanje išče drž. uradnik z majem. Foronihe na ogng. oddelek >Jii..;a.« pt>i »tt kr.-t.'ir«. ti) 7.3-21. a Stanovanje dvn- ali t-!so.hno, 7. majem išče dS. urad-rk (4 oseb.-) Po.nnd:be r.a ogas. odielek ^Jthtra« pod »Tajn:k«. -974-21:'a V Mostah — Zeleni jami aH Kodelievem išče mirna stranka hrez otr<*k, enosobno stanovanje i 1. marcem. Ponudbe na on reden pačnik«. 2954-21/a Zelo mirna stranka (2 osebi) teče 2—3 sobe s pritiklinami. Ponudbe na nus>k. mu [a'-u brez o,rok. Vrtača 3. 2936-23 Sobo pr'p-a*.—io »a psorno, društveno s-»bo. či.aiiiico, urad aiii mirna d^l«i.vn:co. oddam Z:«vt-n na ra^.jmlago veka «te aža in elektr kn. — Pobe^ka. Caivka:jo\ . na brežje 71. 2993-23 II IVteka ne morem čati, čakom, d« p: Kako s Tvojim zd::.v. Sem v sk:beh. — P- o., poro- išdu. iih. 7-24 Sobo s posebnim vhodom oddam dvema osebama ali zakoncema brez otrok za 150 Din Elektrika. vodovod. Dstelo. va 24. Zelena jama. 3018 23 vp"ki Stanovanje 2 do 3 sob ln kopalnico išče od maja dalje tričlanska rodbina. Ponudbe pod »Moderno« na ogl. odd. i Jutra«. 3086 21 a Dvosob. stanovanie iščem v Sp. šiški za marc ali april. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Državni uslužbenec«. 3081.21a prazni sobi •a koj oddam za p!=arno. ian:o. v b'iž:ni Naslov v ojri. Ju irii2996-23 Kateri gospod dobr-os:«cn — bi j«i-uia?a! viigias«»i oddelek »Ji:-:-a« pod »Vdova«. 3572-2-1 Sobo u J. t Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (33-a) Stanovanje 3—4sobno, išče s 1. maj-etn boljša stra.r>ka. P->nudbe m oddelek »Jutr.-, • pod »Stabilnost 17«. 30iXI-21/« Dvosob. stanovanje po možnosti s kabinetom in kopalnico iščem v centru ali bližini mesta za 1. maj. btanova. nje naj bo lepo in čisto. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pcxi »Stalna stranka 1934«. 3016-21a Enosob. stanovanie solnčno. oddam s 1. marcem v Slaretovi uiici -01. pijaikt šobi Komfortno stanovanje 2—apobno, iščem za ma-j ali avgust, — Ponudbe iki oglas, oddeiek »Jut.ra« poit »3 od rasi i«. 3005-JI. a Zakonski par brrz otrok išč« ]>razno sobo s štedilniikom v centru. IVjnudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Uradnik«. 2930-23a Preprosto sobico prazno a!i o[»remi,jeno — iščem kjerkoli. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sobica«. 2966-23/« prazno •>■.! opren:l;eno, v-iko. parketirano. s posebnim vhod-om takoj oddam v sredini mefta. v o g'as nem oddoku »Jutra« "•HV --'3 Opremljeno sobo zelo udobno, oddam takoj ?:a nejira na dolina mi: emr. i k u. Rož-cesta VI M. 4. 2996-23 Lepo. prazno sobo parketlrano. poseben vhod. elektrika, v Pro. šernovl ulici oddam 1. marca boljšemu solidnemu stalnemu gospodu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 3032 23 Znanstvo žele z mladimi gospodi rožice: Planinka. Murka. Pluvanec. Mešenikelc. Encijanrek. Dcplse na ogl. odd. »Jutra« pod »Planinke«. 2915.24 Kratko tolmačenje planetnih vplivov je za človeka obeh spolov. otroka ali odraslega jako važno čitati. Porona bodočnost, kar je važno za življenje v splošni gospodarski krizi vseh držav Zato pišite takoj ter označite dan in mesec Vašega rojstva. Priložite 4 Din v znamkah, nakar dobite to po pošti dostav. I leno. Naslov: >Koro-skop«. E. A. Sark &Co„ Ljubljana, Privoz 14. 3051-24 Iz dobre sam grad-janske porodice nezavisna, rkt., sa ko-m.pl. opremom i i.iepim miraz -m u gotovom i u nepokretai-nama. Zelja mi je udati s<.-, te ne l-raž m boga:>g. nego vrijednog i ka rektor-nog s up-uga — Ponada ta ;^>'punom adresom pod z: a k'-m »Tra.ijka sreča 6« na og.asui oddeiek »Jutra«. 739-25 Poročil bi se •-g. naobraž<-n g ■s-p d vi-oke posta v-e. I^pe zu-na- j . car 28 let, z gje.pod:č-PO :.iz doibre h:>e, * I»rpm -ženjem. Pone-ihe « sliko na ogasni oddelek »Jut-a« pod »Osamo-sv-iittv«. 2924-23 Državni uradnik želi poznanstvo z gospodično lz LjtibPane ln bližnje okolice. Prijava na oel. ocd. Jutrat pod »Top«. 3078.24 Trgovec !th let. priku/ploSv ka-akteren, z premoženjem .000 Din. želi por.''^ *i S r !' n eli vdovo, t^ra- i let, 6 p-:m<-ii-o d-o' o. P : ::ii s si:ko p"-o ta ~ :rni oddr'rk »Jutra Ationinsno v 2S<50-25 Trg. naobražen 25'et-i tn tririvrea, temi h lai«. s-i dnje ve kosti, mu-zikaličen in športa«, želi znanja z damo iste stero-s::. s premoženjem v gotovini. radi razširjenja tr-gtov;ne *n polnejše žoni*re Ponudbe na nsr'?s. oddelek Li . ' -vni pj-d 2644-25 -F. F. 1909« Mlad zakonski par miren, z enoletnim otrokom išče opremljeno sobo pri boljši družini za takoj, po možnosti z vso oskrbo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« z navedbo cene pod »Mlad par«. 3043-23a Sobo odda Vsaka boseda 50 pe-r: za dajanje naslova aH za šifro 3 Din. (22) Dijaka sprejmem po solidni ceni na stanovanje m hrano. — Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra«. 3:33-22 Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova aii za šifro 3 Din. (21-a) Stanovanje dvosobno aii enosobno # kabinetom, iščem blizu šišenskega prelaza. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« [H*d »Prelaz«. 2726-21/a Trisob. stanovanje s kabinetom in kopalnic-o. išče v najem družina od raslih. Ponudbe r.e oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Odrasli«. 272S-21a Stanovanje 3—isobno, išče boljša stra-oka. Ponud'be na ogl. odde:e-k »Jutra« pod iifro »Maj«. 2986-21/a Majhno stanovanje išče boljša družina dveh oseb v smeri od velesejma do tobačne tovarne. Ponudbe pod »Solnčno in stalno« na oglasni odde lek »Jutra«. 2003-21a Enosob. stanovanje event. s kabinetom išče tričlanska družina za maj v mestu šentpeter-skega okraja. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Upokojenec«. 3026-21a Dvosob. stanovanje s pritiklinami išie starejši zakonski par — državni upokojenec — v mestnem delu šent. peterske župnije za maj Ponudbe pod »Majnik« na ogl. odd. »Jutra«. 3046-21a Upokojena gospa t-č-e z majem eno- aii dvosobno stanovanje. Ponudbe na ogiasoi oddelek »Jutra« pod značko »Eua oseba«. 3033-21/« Enosob. stanovanje v centru ali bližnji periferiji išči m s 1. marcem. — Ponudbe na og'ns. oddelek »Jutra« pod »Tričlanska«. S065-2l/a Dvosob. stanovanje event. e kabinetom, • iščem z ma:em, po znitrni ceni. Ponudbe na c-g-'as. oddelek »Jutra« pod značko »Sami od:asi«. SOtid-lil/a Trisob. stanovanje s kopalnico, išče stalna stranka treh odraslih oseb v centru mesta. — Mesečna najemnina do 1200 Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutrat pod »Solnčno 888«. 3083-21a Trisob. stanovanja solnčno. s kopalnico in plinom, išče mirna stalna stranka treh odras lih oseb. Labko že za marc. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod f fro »Snaga«. 3082.21a Vsaka beseda 50. par: ia dajanje naslov« ali za iifro 3 Din. (23) Mesečno sobo takoj od-Jam v Mu,sirovi n.ioi 14 lpOi>eg tabora). 2857-23 Suho sobo prijaziiio. čstu tu irsčno. parket, elektrik«, pusebtu vhod, ipiob z vso oskrbo, ua željodu ah gospo dičm t lovarmški uuoi št, 27 — r^oko prnli{je. 1929 23 —___* Za pisarno >dda.m 2 pnuičuj sobi t centru mesto. Naslov [wve >g.asas oddelek »Jutra«. 432-23 Opremljeno sobo za 2 ueebi. separirano, z uip-irabo kopalnice, t hra oo aii brez oddam t lav iarjevi ali-oi 2/U. 27 4 9-23 Dve sobi za pisarno ali stanovanje oddam takoj na K ta.:« Petra trgu 8. 2708-23 Sredi mesta oddam opremlieno čisto zračno. solnčno sobo dostojni osebi. Poseben vhod iz hodnika, elek. trlčna luč. Prečna ulica št- 3. 3029-23 Solnčno sobo event. e souporabo kuhinje oddam ta.no boljši gospodični ali gospe. Naslov v oglasnem oddelku Tju.tra-. 3038-23 Sostanovalca in sostanovalko najraje šivilijo. kateri dam na razpoago stroj, snrej-mem. Na.siov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3031-23 Solnčno sobo z 2 posteljan;n, takoj oddam v Sp. ulica 8/11. Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (261 ! Šiški, Jernejev« levo. 3945-23 Veliko sobo 52 mJ, z elektriko ln plinom, pripravno za društva, predavanja, pisarno ali mirno obrt odda s 1. majem M. Ravtar, Stari trg 19. 3042-23 Sobo z 2 posteljama za eno ali dve osebi, s popolno oskrbo, cadam takoj. Oddam tudi pa s cel je. Mestni trg 13 il. 3089.23 Klavirji piar.ini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate BS-sendorfer, Steinway. For-ster, Petrof. Hiilzl, S' -g. orlg., ki so nesporno noj- j bo jšil Lahka in precizna j mehanika. Prodaja jih iz- i ključno le sod:ii izvedenec ln bivši učitelj Gl. Matice ALFONZ BREZNIK Aleksandrova cesta 7 (vogal Beethovnove ulice). Pianine od 10.000 Diu naprej D a obroke po 330 D.n — in harmonije od 2000 D.ti dobavi.« tvor-tiica klavirjev Ivau Kac:n, Domžale. Zahtevajte cet.ik! 2342-26 Pianino nov, 6id, krasen glas, poceni naprodaj — tudi na obroke. Nasicv v of'ascem oddelku »Jutra«. 2341-26 Samostojen gospod srednjih let s 40.000 Din si želi seznaniti v svr-ho poznejše ženltve t eospodi^no aH vdovo brez otrok. Le resne ponudbe pod r Dvojna sre. ča« na ogl. odd. »Jutra«. 2948-25 Osamljen mladenič značalen. 27 let star, v stalni službi, poroči dekle od 27 do 33 let staro s premoženjem TO do 25 tisoč Din. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vijolica v pomladi 33«. 2914-25 Oženiti se želim poš'o-,0 £"'-,T'tdično. k-t1: t vet' . do g"'!-' o u ki intj nekaj goto 'tip. — D'pite no og'aan s.Int-a« r>od šifr' »D b a Sil 34 Železniški uradniK 'II. kategorije), mlad, išče znanja v s"'*rho ženltve s pošteno gospodično 7 nekaj premoženja. Resne ponudbe 5 sliko na os!, odd. »Ju. tra« pod : Pošten 36«. 3140-25 Vsaka beseda j Din: dajanje naslova ali 'a šifro pa 5 Din. (31) Mesečno sobo pri pritirai delavnici oddam. Nasiov pove oglasni nldelek »Jutra«. 207S-23 Opremljeno sobo čisto, konuortno, v bližini kolodvora oddam boljšemu gospodu. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 3088 23 Lepo sobo separirano. v centru, oddam boljšemu gospo-Naslov v ogl. odd. du. »Jutra«. 3122.23 Za pisarno oddam 2 sobi v sredini mestu. Nasov t »g.asntm oddeliku »Jutra«. 2657-23 Sobo iepo opremljeno, z dvema posteljama, i posebnim vbodom, takoj oddam. — Sprejm->-m tudi zakonski par. Moste, Poljaka pot -■0. 2S96 POMLADITE SVOJ li M S nt ffraSjc Vsaka beseda 1 DLn: za dajanje naslova al: m šifro pa 5 Din. (19 Prostore eca 80(> ms možnostu blizu vode. iščem m tek stilno i ti d 'is tri-jo. — Po nudbe na oglasni o7 19 Prostoren lokal primeren za int-h«n;čno de lavr>ico alii s.kadišče od dam takoj v najem P o j« t otle 1« je Guštin Lju bi je ca. Kapiteljska ultca 3 2705 19 Lokal pripraven za delavnico na ulico alt na dvoriš*" Iščem. Naslov pove ogl odd. »Jutra«. 3075.19 SI apatai Pri nas si lahko nabavite najnovejše PHILIPS ELEKTRONKE PROTI TEDENSKEMl: ALI MESEČNEMU ODPLAČILU Brez velikih izdatkov imate NOV APARAT Tehnično posvetovanje brezplačno na razpolago Sprejemanje v popravilo vseh vrst aparatov Suttmtf djuMictfta 8 Aleksandrova cesta št, 6 — Palača Dunav Lepo prazno sobo purketiraao, z elektriko, v sredini mesta oddam. Vhod strogo separiran. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«-. 2909-23 Sobo lepo oprem, jeno, s sepa ratinim vhodom, elektriko In parketen oddam na Sv. Petra cesti. Naslov v ogl. oddelku »Juua«. 2897-23 Sobo s posebnim vhodom s 1 ati 2 posteljama takoj oddam, Kladezaa ulit« 13. 2882-23 Prazno sobo oddam biiou gt. kolodvora. Najemaioa nizka. — Tjrševa 35. 2893-23 Krasno sobo oddam takoj gospodu «!i gdčni z vso oskrbo. Isto-tcim sf>rejmem stalne abo-neni> na prvovrstno hra-. FUgnerj-eva 12/11. evo 2886-23 Opremljeno sobo lepo, mirno, z elektriko, parketum in vhodom s s-opnic, oddam takoj na Mirju. vogal Lepi pot 10 - Marmontova lil. 2900-23 2 sobi za pisarno oddam takoj v strogem centru mesta v nojem Na s ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2959-23 Pisarniške prostore v centru, blizu sodišča, oddam za maj v pritlič. tu za 1 odnosno 2 pisarni. Povprašati v pl urni dr. A Smoleta v almatlnovi ulica št. S. 3055-23 Sobo v centru mes*a oddam. Na-sl.or pove ogiatsni oddelek »Jutra«. 3"95-23 Lepo in veliko sobo s posebnim vhodom, oddam eni aH diverna osebama v Korvtkovi uiiioi štev. 18. 3087-23 Pianino preigran, železne konstruk-e.ije. kupim. — Ponudbe 6 ■točnim opisom ia skrajno ceno na podružn:co Jrra v Ceijai pod značij »Ta kojišnje ij-ačl'-.-. 26i:9-26 Kontra-gitara ra 15 strun, z novim fute-ralom, poceni naprodaj v gostilni Ivan Bricelj, Stopanj« vas. 2977-26 Avtomat, gramofon nov, pičeni naprodaj v Re-a 111r-tnt p:s«-ni Gr« šek. Ljittiii.ona, Maearvkova 12. 3U53-2C Avtopodjetje Pečnikar naznanja, da Je ukinje na ena vožnja na pr>gi Ljubljana — Ig, Išit^t vas ob delavnikih z odhodom iz Ljubljana ob 15. uri ter z odhodom U, Iške vasi ob 17.50. Nadalje naznanja. da jt ukinjen promet, LJubljana — Grosuplje zaradi velike konkurence. 2994 31 Večerni in dnevni krojni tečaj združen s praktičnim poukom Svinja, za srospod-i-C- ne_ in gospodinje, ki si hr-če* o s-.me šivati, otve rj>t spe e i ja I na pr' k r o j e va ln ieu Jožica Kumelj Gledališka ulica štev. 7, — P:-''vvc do 6. f:bnttar:5, 3099-r Opremljeno sobo v centru mesta poceni oddam 2—3 osebam. Nasionr v og'esnera oddelku .Jutra. 3U5-23 Sobo s štedilnikom oddam takoj na Glincah, cest« 1/6. 3143-23 Sobo za 2 osebi glavni center, vhod iz stopnic, z vso oskrbo, oddam 15. februarja sa mo stalnim, solidnim, boljšim osebam Cankarjevo nabrežje 19 III. 3126.23 Izgubljeno Vsaka beseda 50 par: za dajanje naslo-va ali za iifro pa 3 Din. (281 Obesek k uhanu zlato in biserno matico sem zgubila na cesti do Sv. Križa. Najditelj dobi nagrado. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 3062-28 Dopisi Vsaka be-seda 2 D'n: za lajanje naslova aJi šifre pa o Dia (23) (iospodična srednjih let, želi poročiti do 55 let starega gospoda. Samo resne po-r.udbe no oglas, oddeiek »Jutra« pod značko :25.0;. M/H, »Bodočnost« d v ign i te pismo. J. R. — »Hrepenenje«, dvignite pismo. Z. K. 2900-24 Inteligentnega partnerja išče ljubiteljica narave za skupne nedeljske izlete. — Ponudbe no ogla«, oddelek Jutra« v Ljubljani — pod »Bre2 cilja«. 2916-21 Iskrena zahvala Bolesti sproščeni. naj. lepši spomini skrbno ofuvanl: čez ostalo ko prena pozabnosti. So-Sustvulem. Kakor od nekdaj, tako sedaj tn vedno: vse blagre! — Jožko. 2988-24 M-MiMmm Do preklica jemljemo v račun tudi Icjiji-žice ljubljanskih prvovrstnih denarnib zavodov. Polkrvno kobilo ) lepo, j letna ore^mbno I p-odam ali zamenjam Ker Je breja Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 2987-27 Kamirčki-samice oonriviaj ra Cnjiori /v, 9, pTitiičje. 3030-27 Kanarčke iTbsrnE han;arje vrvlv. ce »Edslroller) prodata od 100 Din daPe samice od 30 Din dtlje Odlikovani v Llublianl z alato ln v Zagrebu z veliko srebrno kolalno Franlo Kmlč. Maribor Meltska c. 34, Trstenia kova 2 n 3110-27 Cocker5r>?»n?ele 6istokn-ne. pol leta stare. Jc-asne eksornn'n'» prodom. Zgornja ai*v<> St. 41. 3107 27 Mizarski stroj kombiniran, z tnotor. ,em. tračno žago. stružnico za les, rabljeno, v dobrem stanju, kuplra na odplačno. Cen), ponudbe oa p 'dr. »Jutra« v Mariboru pod »Stroji« 3111 29 Razno V*aRa ftMHla 1 CKn. t* dajanj« naslova aH ia Jifro f» 5 Din. (37 Brezplačno dobite v sredo ln soboto naslednllh dveh tednov na Vodnikovem treu Juho iz »Juhana« Pridite ln poskusite. da se prepričate o lzbornl kakovosti domačega Izdelka. 2968 37 »! D'.n a janj* na*!"Ts al' ia Sifto m 5 D;n (30 Slike za legitimacije Hdeloj* na;biirfrje f»to J'af Huc>Q. Ljub i i« na Sv Pe:ra CPer« ?5 T? *>ft>n 391!. 65-3*' .»a K« tirsi-la I Dni ta 1a;anj« na*l<>T» a!! n Šifro oa 5 D;D (32' Javna dražba. Ni prošnjo Z- Btljrcr Al-wif ujeiE javno dralbo tl.307 kg br revrjpni dražbi. — V B;=;.Hei, dne 1. ff-Hrneris 1934. — Korene Ivan i. r.. 'nvrri notar. v ooat-da l Dili 4» dajanje naslora ali Wfrn t« 5 Din '34 Jabolka ;0«ka6ai»jš» po 5 Dn [»u ca;a kupca. oA 50 kg '-■o-zhc-j a a d i Poftrž.n. Maribor. 2176 &i Kurja očesa Naj*>oIj8e r 4a 'lajanje naslora ali ta Sifr" m 5 Din. f33) Sveža jajca go Din —'90 n>id" Sfv«r & Somji., Ljub:,s" .«. G-«'!«'*-#vet*Va ete^s 5. 2703-33 ki krepi in zdravi ŽELODEC edini proizvajalec LOVRO SEBENIK Ljubljana VII Oficirska menaža 4. vazduhoplovnog puka u Zagrebu izdaje se pod zakup« na godinu dana počev od 1. marta 1931. Javan izbor zakupca na dan 14. febru-ara 1934. prepodne. Bliža obaveštenja daje navedeni puk. 1595 Vina 60 b" bei-ejra I. vrste, letak 1982. 'n 30 h! eviika 1S3S. iz Yv*od.:ti*k< c-ko i-ce pocecrf razprodaja Za-r*>nč č Ivan, Jarke va*. Š'-aia • N-vo mee-to. 2Č71-&3 Cenejši krompir Oneida" Jk > tyRožnik(l zelo rodoviten dobavlja Kmetijska okrajna zadruga v Kranju Med S00 kjt cvet.V''-ifga prodam — everrt. z^menj^m ze brar.\-r> knjižico. Ceb*-!.ir-etTO V«rboefk. Ztb-ka Pristava 2710 33 Vrednote •«•^•1» | 1)1!, •js ^»'an'' •a iw S Din 'Xi' Srebrne krone staro ilato in srebro k 'j p ii i «■ rafitit-nja lrag h kovin » Ljubljani Hins-ka cl-ca itfv 36 — vtifKi '2 V lovda vk" ceeie (pri a 70 Vsakovrstno zlato ^'»ptiji- 30 najv-iijih e<'n•a^ CERNE - luvelir LJubljana. Wolfova ulica 3 /lato, srebro, platin k'.tr>a}e po najviijih Int-v nib senab Mar:bo«ika nf' npr j siata — ilarib-« Ori in« ve tiics 8. 230 35 Fotoamaterji! SAMO 7S PAR Vas stane kopija 6/9, izdelana na pri nas kupljenem filmu, katere nudimo zajamčeno prvovrstne 26° že za 14, 16 in 20 dinarjev. Kopiramo na priznan Lupex, Gevaert ali Mimosa papir. Razvijamo v novem finozrnatem razvijalcu. Znižane cene povečavam. Več vrst papirja 9/12, 6.5/9 in karte s 40 odstotki popusta. — Izrabite priliko! (Po pošti obratno). »FOTOTEHNIKA«, industrijska fotografija ln fototrgovina, Prešernova ulica št. 9 (poleg glavne pošte). 1594 Za prospeh Vaše tvrdke! ZASTOPSTVA solidnih izvoznih tvrdk za Benečijo išoe zanesljiv, aktiven Slovenec. Naslov: StojkovlčT caselia postale 640, Venezia (Italia). V*aka Dean la . Diu. «i iajanje oa^lova r.s Šifro ti* T tVn f29 Mizarske stroje v najb"ljJpE! ft^nju ^'^^-n* proCstD n-a ip-ina od[»l«tila KiO.OV V Og 3t'JP3! 0'i'ip 'ku »Ju-,re<. 234«>-29 Mesarji-izvozničarji 5froj za iidplav, <>i1a E;f xa«"C!j»m> & Kilhlanlagp; % »li^ktrifnim m»t«>rjp'in nov pro4am '.e po!*>v'&n" r<-!>o. — Ititorom se dobijo *. o dobra hpla Id rdeče vina Anton Siik trgovec. Gor nj« Radgona. !457 i0 Pletilni stroj 5>rb'pd 50 r™ ft- 8 proda S:*rar Poljanska c 77 Ljubljana. »12-29 Dinamo a-a^no -abij^no. kup* Frsnc. ob Savt Trbovlje I. 29 Pletilne stro'e SteT. 8-'C0 10'8fi in 8'3C ter entel strol mrr.irn » nejpm Nari-ov v ož-amrm oddpiko Juira 2980 28 Elek tromotor fcrarkos'Slčen. 2 k s 330 voltov kupim Po nudbe na oel odd »Ju tra« pod »Elektromotor-3084 29 Peki, nKariera ijoepoda Vinciga«, ki je imela pri premieri izredno velik uspeh ter i* ena najboljših komedij, kar jih je bilo v letošnji sezoni odigranih na odru naše drame. Z* obe predstavi veliajo znižane dramske cen«. >CharIeyeva tetac se uprizori v novi režiji, zasedbi in inscenaciji prihodnji teden y naši drami. Režijo ima režiser Debevec. ki se bo to pot prvič poskusil v ve**eli strok:. Poleg g«. Daneša in Zeleznika. ki bosta izmenoma igrala navidezno teto, sodelujejo še ga. Medvedova, aa. Mira Danilova ter Boltarjeva. 2a. Vida Juvanova in glč. Maša Slavčeva. Izmed Moj stari prijatelj Papopulos je v Nizzi! Ta mi'bo pomagal.x »Na kak način?« je hladno povprašal Papopulos. »Dejal sem si, da Papopulos najbrže biva v Nizzi po opravkih.« »Zmotili ste se,« je vzkliknil Papopulos. »Prišel sem zaradi zdravja — po zdravnikovem naročilu.« Tako govoreč je votlo zakašljal. »Neskončno mi je žal, da to slišim,« je s prekipevajočim sočutjem vzkliknil Poirot. »A nadaljujva. Kadar hoče kak ruski veliki knez a!i avstrijski nadvojvoda spraviti svoj rodbinski nakit v denar — h komu gre? K Papopuhi, ki ga ves svet pozna zaradi molčečnosti, s katero opravlja take posle.« Grk se ie priklonil. Dobrikate se mi!« »Molčečnost je velika lastnost. Tudi jaz znam biti molčečem« Njiju pogleda sta se ujela. Nato ie Poirot počasi nadaljeval, telitaje vsako besedo: »Razen tega sem si dejal: če so tj kamni dobili v Nizzi drugega lastnika, tedaj je moral Papopulos o tem kaj slišati. Nič, karkoli se zgodi na draguljskem trgu, mu ne ostane skritega.« »Ah,« je rekel Papopulos in si modro pomazal medu na kruhek. »Policija, veste,« je reke] Poirot, »nima s to rečjo nobenega opravka. Tu gre za rodbinsko zadevo.« »Slišati je marsikaj,« je oprezno priznal Papopulos. >Na primer?« »Kak razlog imam, da bi širil te govorice dalje?« »Tak razlog vam precej povem,« je rekel Poirot. »Morda se spominjate, Papopulos, da je bil pred sedemnajstimi leti v vaših rokah dragocen predmet, ki ga je bila neka — hm — zelo visoka oseba založila za varščino. Vi ste bili zanj odgovorni, in predmet .ie izginil, da nihče ni vedel, kam. V prebitih škripcih ste bili takrat.« Globok vzd:h se je izvil iz Papopulovih prsi. To je brl na.neprijetnejši trenutek mojega življenja.« ie za" ! Tir,nra!. Poirot se je krotko ozrl na dekle, ki je bik) odrinilo skodei