o rai?#|n & _w_ _r_tlSHtt jn-fcB* n Danes od celega sveta slavljeni »Zep« pelin« je izum že umrlega nemškeg« grofa Zeppelina. Grof Zeppelin je bil prvotno oficir« PrviC se je začel zanimati za zrako* plovbo, ko se dvignil v zrak v Amerikl leta 1862 na balonu, ki je bil pripravljen za vojno opazovanje ameriškega generaia Mac Cbellana. Kot nemški oficir je proučaval Zeppelin opazovalno delo balonov leta 1871, ko je oblegala' nemška armada Pariz. Leta 1874 je izdal nemški vrhovni poštar Stephau razpravo pod zaglavjem »Svetovna pošta in zračna ladja«. Omenjena razpra* va je grofa tako navdušila, da je na« slovil na wurtenberškega kralja spomenico. V tej razlaga raziskovanjaj zemlje in posebno severnih pokra,}in tt pomočjo zračne ladje. Istočasno, ko j« razmišljal Zeppelin o ustvarjenju z lahkim plinom napolnjene zraCne ladjej1 so se Francozom in Avstrijcem bridkaf ponesrečili vsi tozadevni poiskusi. Ravno prvotna ponesrečenja z zračno lad« jo so prestrašila vse merodajne krogai' evropskib držav. Zeppelin se je obrača| kot oficir zastonj na nemško vojnro mi-< nistrstvo, da bi mu omogoeilo ud©jstij tev od njoga spočetega izuma. Voditeljij nemške države in strokovnjaki so soi smejali Zeppellnovemu načrtu kot le^ pim — a nedosegljlvim sanjam. Razočaran nad gtuhimi ušesi vojaSi klh osebncrati se je odpovedal grof va« jaškemu poklicu in osnoval leta 1898 delniško družbo. Namen družbe je bil zbrati denar, s katerim se bo zgradil prvi zrakoplov. Prva zrakoplovna delavnica ie biltt Otvorjena v Friedrihshafnu ob Bodenekem jezeru, kjer je še danes izhodišče najbolj modernega »Zeppelina«. V to delavnico je zabil neumorni grof celo svoje premoženje. Med Zeppelinovimi prvimi pomagaBi so bi_i še danes živeči inžener: Kober, ravnatelj družbe dr. Colsman in Dadinžener dr. Diirr. Sedanji vodja »Zeppelina« dr. Eckener je bil prvotno fcden najbolj zagrfeenih grofovih nasprotnikov. Se le pozneje se je spreobrnil in se posvetil lznajdbi. Prvi polet je poskusil »Zeppelin« nad Bodenskim jezerom 2. julija 1900, ki se Je obnesel dobro. Dne 1. julija 1908 se je upal grof z Brakoplovom od Bodenskega jezera v švico. Polet se je posrečil, a nikdo ni Imel zaupanja v lznajdbo. Dne 5. avgusta 1908 je zadela zračno ladjo po dolgi vožnji nesreča eksploziJe, a brez CloveSkih žrtev. Pri vseh dosedanjih poletih od začetka do danes i;i pri »Zeppelinu« nikdo ponesreičl smrtno. Naslednje številke naj na kratko pokažejo, kako se je spreminjal ZeppeliHov zrakoplov glede dolžine in širine trupa od prvega pojava do danes. Prvi »Zeppelin« leta 1900 je bil dolg 128 m. v premeru 11.7 m. II. leta 1908 dolg 130 tn, premer 13.6 m. III. leta 1913 dolg 158 m, premer 16.6 m. IV. leta 1915 dolg 163.5 m, premer 18.7 m. V. leta 1916 dolg 198 m, premer 23.9 m. V. leta 1917 dolg K26.5 m, premer 23.9. VII. leta 1919 dolg 120 m, premer 23.9 m. VIII. leta. 1923 dolg 200 m, premer 27.64 m. IX. leta 1928 dolg 236.6 m, premer 30.5. S tem radnjim je bil srečno končan najkrajii polet okoli sveta.