V Trstu dne 9. Oktobra 1908 Št. 41. Leto 1 . Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = Uredništvo in upravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. : Telefon št. 1570 Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. Posamezna številka = 6 vin. 1 n s e ra ti po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. . -_-i.n_r.-r . .i N aročnikom. Cenjene naročnike opozarjamo, da je pretekel rok naročnine tretjega če¬ trtletja. Želeti bi bilo tedaj, da bi vsi 0 ni katerim je naročnina potekla, po¬ pivnali naročnino za tretje četrtletje, čim prej mogoče. »Delavski List“ ne vživa bogatili podpor in tudi nima bo- oatega rezervnega sklada, iz katerega bi bilo mogoče pokrivati troske izda¬ janja. Glavna in edina opora so mu naročniki ; zato je potrebno, da naredi v tem oziru vsak sodrug svojo dolžnost, ,,Delavski List -' 6 stane za celo leto . . . K 4'20 „ pol leta 2T0 „ četrt leta . . . „ 1'05 Delavci! Sodrugi! Vaš je „De- lavski List“! Naročajte in širite ga kajti je mogočno sredstvo v boju de¬ lavstva zoper njegove izkoriščevalce, je edino odkritosrčno glasilo slovenskega delavstva na Primorskem! Delavstvo in Deželni zbori. (Dalje in konec). Toda, ako so skoraj vse avstrijske de¬ žele nekake ustanove, ki ne odgovarjajo potrebam miru, narodni kulturi in gosp. razvoju narodov, in ako so te dežle tudi organizmi bolehavni, katere se bo spravilo sčasoma v kak kot, kjer bodo zazstareli, zakaj se tedaj delavstvo toliko trudi, da bi zamoglo vplivati tudi v deželnih zborih? Morda vpliva na to tista gonilna sila hrepenenja po svobodi in enakopravnosti, vsled katerega občuti v današnjih časih vsak mož, ki ni sužen živalske udanosti nevednežev, vso težo sramotnega in nevz- držljivega dominija drugih, njemu enakih ljudi, katerim ni dal on nobene naloge, da zastopajo in se vmešavajo v njegovo svo¬ bodo in v njegove interese. In ta instink zoperstaviti se nadvladi malega števila privilegirancev, se da opra¬ vičiti popolnoma tudi s stališča resnega in ojstrega prevdarka o ogromnetn in vedno naraščajočem kupu socialnih nalog, katere je cela družba prisiljena prevzeti nase še v sedanjem kapitalističnem sistemu. Ker so krajevne in narodne razmere različnih narodov različne, take naloge ne more iz¬ vršiti, še manj pa upravljati in kontrolirati osrednja vlada. Rečene družabne naloge je pa treba vendar izvršiti. Drugače preti : polom. Tisti del nalog tedaj, katerih ne more poravnati osrednja vlada, je treba iz¬ ročiti v roke deželnim organizmom in ob¬ činam. Treba je izročiti tistim deželnim or¬ ganizmom in občinam, s katerimi danes razpolagamo, čeravno so absurdni in na¬ pačni. In to se bo moglo goditi do tedaj, dokler ne bodo potrebe miru in rednega funkcijonirnnja prisilile ustanovitev auto- nomnih narodnih kontonov po švicarskem vzorcu in krajevnih ali okrožnih svetov občinskih zvez. Družabne, kolektivne naloge, ki so v Avstriji izročene deželam direktno ali in¬ direktno potom občin katere one uravna¬ vajo in nadzorujejo, so prav med tistimi v katerih ima delavstvo največi interes, in največo obrambeno moč. Javni dobrodelni zavodi, družabna higi- jena, ljudski poduk, kmečki in induStrijelni razvoj in varstvo konsumentov, to so ši¬ roka polja katerih je lep del izročen de¬ želam in občinam. Bogati sloji, ki so do danes imeli sami besedo v teh zavodih, so se bavili z reče¬ nimi nalogami ravno toliko, kolikor je bilo ravno treba, da niso delali prav ničesar. Seveda pa, da so se brigali najprej, da so zavarovali svojo mošnjo pred nevarnostjo, ki preti mošnjam naraščanje tistih davkov, ki zadenejo bogatstvo. V šolski zadevi, v javnih dobrodelnih zavodih, ki bi morali biti v prid ljudske solidarnosti, v higijenični stvari in v našem občinskem življenju, se širi vedno bolj in bolj prepad med potrebami časa in obsto¬ ječimi zistemi. Večina ljudstva, ki je v moralnem in gmotnem oziru žrtev takih nepravilnosti in starin, čuti, da ni priča¬ kovati, da bi se ta zistem premenil, dokler ne bodo oni, ki imajo sedaj dežele in ob¬ čine v rokah, odvisni od ljudske volje. Zaradi tega se vedno bolj širi prepričanje o potrebi splošne volilne pravice tudi za deželne zbore. Z različnimi manovrami, da si dobe ne¬ koliko časa ali pa da dajo iluzorične kon¬ cesije, bodo vlekle naprej vodilne stranke mogoče še kako leto. Toda vse to so reči, ki stanejo drago in ki čim več časa tra¬ jajo tem bolj se zdravi uničujoča rana uda¬ nosti in slepe vere širših slojev s katerimi vladajoče stranke še razpolagajo zaradi tega, ker jih odškodujejo z navideznimi koristi. Kakšne koristi je imelo dolgoletno zoprstavljenje vladnih krogov proti zahtevi splošne volilne pravice za državni zbor, nam je dokazal 14. maj v vseh tistih kra¬ jih, kjer se je z vnemo in energijo agiti¬ ralo zanjo. Splošne in enake volilne pravice za de¬ želne zbore in mestne svete, se ne da več preprečiti, in dalo se jo bo kmalu uresni¬ čiti ; mogoče celo brez ekstremnih sredstev užaljenega ljudstva, ki hoče imeti popolno pravico. Državnozborska splošna volilna pravica je dala impuls uresničenju splošne volilne pravice za deželne zbore in mestne svete. Toda tedaj, kadar se bo prebilo okove volilnega privilegija, in bo ljudski val našel pot v deželne zbore, takrat bo začelo zvo¬ niti srednjeveški istituciji, — ki ni v nobenem soglasju z modernimi narodnimi in delavskimi potrebami. Da bo mogoče vstreči socialnim nalogam, ki so danes izročene starim zgodovinskim pokrajinam, kadar se bo te naloge začelo resno uveljavljati, tedaj se bo moralo zidati na razvalinah srednjega veka nove kolekti¬ vistične organizme, ki bodo temeljili na stališču narodne avtonomije. . Sedaj je povedano zakaj da si de¬ lavstvo puli toliko lase, da pride s svojo mogočno kontrolo in energičnim delom v vse javne zastope. , r Aneksija Bosne in Hercegovine. Odločilo se je. Bosna in Hercegovina ste tedaj anektirani Avstriji. Novi Bazar se preda zopet Turčiji in Bosna_dobi svojo ustavo. To jc najnovejše mrtvorojeno dete avstrijske birokratiene modrosti. Proglas na bosansko in herzego- vinsko ljudstvo. Cesar je izdal na ljudstvo sledeči oklic. «Jaz, Franc Jožef I., cesar avstrijski, kralj češki itd., in apostolski kralj ogrski, prebivalcem Bosne in Hercegovine. Ko so pred desetletji moje čete preko¬ račile mejo vaših dežel, sem vas zagotovil, da niso prišle kot sovražnik, temne prijatelj s trdno voljo storiti konec zlu, na katerem jc vaša domovina tako dolgo težko trpela. Ta beseda, dana v svečanem trenotku, se jc pošteno izpolnila. Vedno se je moja vlada trudila potom mirno zakonodaje in marljivega dela deželi zagotoviti srečnejšo bodočnost. Na svoje naj večje veselje zamo- morem reči: Seme, ki sc je položilo v brazde razoranega polja, je bogato obrodilo*. Nato povdarja cesar, kako se jc pod njegovo vlado zagotovila osebna varnost, povečala izobrazba, povzdignila trgovina. «Zaupam v vašo politiško zrelost.* Cesar sporoči prebivalstvu, da bo deželi podelil ustavo, v to švrlio pa razširil svojo suve- reniteto. Tem potom se bo za vedno uve¬ ljavila enakost vseh pred postavo, sodelo¬ vanje pri zakonodaji, varstvo jezika, naroda in vere. «Gotovo se boste izkazali vredne v vas stavljenega zaupanja z udanostjo in zvestobo do mene in moje hiše in zato upam, da bo plemenito soglasje med vladarjem in ljudstvom, ta najdragocenejši porok vsega državnega napredka, vodilo naša skupna pota.» — Franc Jožef m. p. Cesarjeva lastnoročna pisma. Dunaj 6. Današnja «Wiener Zcitung* priobčuje sledeča cesarjeva lastnoročna pisma: Ljubi baron Bede! Odločil sem se, da prava svoje suverenitete nazširim na Bosno in Hercegovino in dedni nasledni red, ki velja za mojo hišo, uveljavim tudi za ti deželi ter jima obenem podelim ustavne naprave. Obenem obveščajoč vas potom prepisov o lastnoročnih pismih, katera sem pri tej priliki poslal ministru moje hiše in vnanjih zadev ter skupnemu finančnemu ministru. Vas v smislu S 5. postave od 22. februarja 1880, drž. zak. številka 18, poživljam, da vse primerno ukrenete v svrho predložitve tozadevnih predlogov v državnem zboru. *— Budimpešta 5. oktobra 1908. — Franc Jožef m. p., Bec]; m. p. Ljubi baron pl. Aehrenthal! Prešinjen neomajnega prepričanja, da je nacionalne, kulturne in politiške cilje, zaradi katerih je avstro-ogrska monarhija Bosno in Her¬ cegovino zasedla in jela upravljati, kakor tudi z velikimi žrtvami dosežen uspehe dosedanje uprave mogoče trajno zagotoviti le potom njiju potrebam primernih ustavnih naprav, za katere pa je neizogibni pred¬ pogoj to, da se prej ustvari jasno in ned¬ voumno pravno stališče teh obeh dežela, razširjam prava svoje suverenitete na Bosno in Hercegovino in obenem uveljavim tudi za ti dve deželi dedni nasledni red svoje hiše. Da manifestiram miroljubne namene, ki so me pri tej neizogibni naredbi vodili, odrejam obenem, da moje armade zapuste Sandžak novibazarski. Budimpešta, 5. oktobra 1908. — Franz Jožef m. p., Aehrenthal m. p. Ljubi baron Burian! Odločil sem se prava svoje suverenitete kakor tudi za svojo hišo veljavni dedni nasledni red tudi za Bosno in Hercegovino uveljaviti. Obenem vam pošiljam na prebivalstvo teh dežela naslovjeno proklamacijo. Dam vam oblast, da glede na proglasitev iste ukrenete, kar je potrebno. Kot neomajni cilj mi je pri tem pred očmi in moja trdna volja je, da se prebivalcem Bosne in Hercegovine podele in zagotovijo državljanska prava v polni meri. Razun svobode osebe, veroizpovedanja, varnosti lastnine, časti, nravnosti in obi¬ čajev, hišne in tiskovne svobode, kar je že po obstoječih zakonih zajamčeno, se mora spoštovati selivno svobodo in pismeno svobodo, ki sta se tudi'doslej strogo va¬ rovali, nadalje pa treba pravosodnost kom¬ petentnih sodnikov, peticijsko, društveno in združevalno svobodo postaviti pod izrecno zakonito varstvo. Prešinjen prepričanja, da bo kulturno stanje prebivalstva in potreba uspešne zagotovitve postavno priznanih državljanskih pravic nujno pospešila ustavne naprave, odrejam, da se potrebam prebi¬ valstva primerno podelj v svrho sodelovanja pri upravi deželnih stvari deželno sastopstvo v obliki, ki upošteva obstoječe konfesionalne razmere ter starodavno socialno razvrstbo prebivalstva. To zastopstvo zgrajeno na načelu interesov, naj bo kolikor mogoče verna podoba v oboli deželali obstoječih narodnostnih ver¬ skih in politiških razmer. Zato naj bodo odlični dostojanstveniki, ki drugo preka¬ šajo po izobrazbi in blagostanju, prebivalci mest in kmetov, zastopani v posebnih ku¬ rijah, volivci pa glasujejo v vsaki kuriji ločeno po konfesijah, da sc na ta način ne bo varovalo samo dobro soglasje med verstvi, temveč tudi vsakemu izmed njih zagotovilo njegovi moči primerno zastop¬ stvo. Delokrog bosansko-hercegovinskega dežel¬ nega zbora, bo ne glede na obenem ustanov¬ ljena okrajna zastopstva obsegal one pred¬ mete zakonodaje in kontrole, ki se tičejo uprave in pravosodstva Bosne in Hercego¬ vine. — Nato poživlja cesar ministra, da mu predloži čimpreje tozadevne zakonske načrte. — Budimpešta, 5. oktobra 1 908. — Franz Jožef m. p., Burjan m. p. Politični pregled. Bolgarska postane kraljestvo. Knez Ferdinand je v pondeljek dne 5. t. m. v mestu Trnovem razglasil Bolgarsko z sliodno Rumelijo za neodvisno od Turčije. Sebe je je imenoval za bolgarskega kralja. Aneksijio Krete. Prebivalci otoka Krete, ki so bili do sedaj pod Turčijo, so se proglasili za pripadnike Grčije. Na vsem otoku so se ustanovili grški uradi. Za deželnozborsko volilno pravico so priredili češki socialni demokratji v nedeljo po vsej deželi velike shode. Naj¬ večji shod je bil v Pragi kjer je govoril poslanec sc dr. Nemec. Volilna reforma, ki jo hoče predložiti vlada določa za deželni zbor 830 poslancev od teh bi jih dobila kurija delavcev komaj 43. Ogrska volilna reforma. V Budim¬ pešti so priredili socialni demokratje de¬ monstracijski obhod za splošno volilno pravico. Na oktogonskem trgu je policija, pozvala množico, naj se razide. Izmed ljud¬ stva se je začelo s mamokresi streljati na policijo, vsled česar je bi! ranjen en konj. Nato je policija zajahala med množico in jo razgnala. 14 oseb, med njimi 5 s sabljami lahko ranjenih, so zaprli, a vse razven enega zopet izpustili. Koliko se sme verjeti madžarskim poročilom, j c seveda druga stvar. Da bi bili delavci kar nič tebi nič streljali na policaje, bomo šele tedaj verjeli, kadar nam to potrdijo bolj zanesljva po¬ ročila. S splošno starostno zavarovanje je ministrstvo za notranje strari baje izdelalo načrt po katerem, bi bili zavarovani delavci in kmetje in obrtniki. Načrt bo predložen že v prvi seji poslanske zbornice. Delegacije so se sešle v četrtek dne 8. t. m. v Budimpešti. Izvoljen je bil predsednikom vitez Madejvski. Popoldne ob eni je cesar sprejel delegate ter imel svoj navadni govor. Govoril je .največ o aneksiji Bosne in Herzegovine. Ob 4 popoldne se je sešla komisija zunanjih zadev kateri je minister Aehrenthal razložil svoj ekspoze. Več priobčimo prihodnjič. Ogrska socialna demokracija skli¬ cuje izvanreden zbor stranke, ki se snide v nedeljo po tistem dnevu jko bo v državnem zboru predložena volilna reforma. Domače stvari. Razlika. Brezštevilnokrat so nam na¬ rodnjaki očitali breznarodnost, brezverstvo, brezdomovinstvo itd. Dolgo povest bi mo¬ rali napisati, če bi hoteli opisati vsa zla h hudodelstva, ki so nam jih naložili na¬ rodnjaki. Razlika je biki ta, da so bili nemški socijalisti za Nemce pravi medna¬ rodni, dočim niso bili slovenski socialisti nič mednarodni ampak zelo narodni in včasih celo šovinisti. Ravno tako pa smo bili mi za slovefiske narodnjake, ital. za italijanske itd. Tudi ko so ustanovili svojo N. D. O. so narodnjaki polnili in polnijo še vedno svet s frazami o brezdomovin- stvu in narodnem izdajalstvu slovenskih socialnih demokratov.. In s tem se strinja popolnoma tudi ves tržaški slovenski kulturni svet, kar se ga lahko zbere okolu male gostilniške okrogle mize in vemo, da jo ta takoimenovana slovenska inteligenca o našem brezdomovinstvu tako prepričana, da se ji zdi popolnoma odveč skušati opra¬ vičiti to njeno prepričanje. V najnovejšem času se jc zgodil čudež. »Edinost 11 , ki je še dan prej vpila «kri- žajte jih*, je, med tem, ko je dr. Mandič DELAVSKI LIST 2 pripovedoval svojim poslušalcem, da ne proti italijanom, marveč da se moramo bojevati samo proti socijalistom, priobčila med poročilom o izgredih v Ptuju, tudi notico, da so na večer prišli ptujski so¬ cialni demokratje pred Narodni dom ter ponudili Slovencem svojo pomoč rekoč, da jih bodo spremili na kolodvor, da jih tako obvarujejo napadov nemških buršev. Tako je pisala „Edinost“ baje nevede (kakor se to čestokrat godi v uredništvu „Edinosti ) o istih socialistih, ki sovražijo Slovence. Ampak še nekaj se je zgodilo. Povodom 60-letnice vladanja avstrijskega cesarja, je sklenilo češko gledališče uprizoriti na Du¬ najskem dvornem gledišču nekoliko čeških predstav. Toda nemški šovinisti so zagnali tak krik, da so se začeli nemški hrasti majati. Dunaj je bil nakrat v velikanski nevarnosti, da postane češko mesto. Sam dr. Lueger je prisegel, da dokler bo on župan ne bo imelo dvorno gledišče čeških predstav. Socialisti (kot sovražniki vseh narodov) so tako burševsko postopanje ob¬ sodili najogorčeneje ter dali na razpolago češkemu gledišču oba dunajska delavska doma. In dunajski Cehi so imeli priliko slišati predstave v svojem materinem je¬ ziku. „Edinost“ je sama pisala, da so se Češke predstave v delavskih domili na Du¬ naju lepo izvršile in dodala, da se zato imajo Čehi zahvaliti samo socialni demo^ kraciji. To je bil drugi čudež. V nedeljo dne 4. t. m. je priredila so¬ cialno demokratična stranka v Celju velik shod za splošno in enako volilno pravico za deželne zbore. Med drugimi govorniki se je oglasil za besedo tudi voditelj šta¬ jerskih narodnih Slovencev dr. Kukovec ter rekel; Ne morem drugega, nego da se zahvalim in priznam socialni demokra¬ ciji za njen odkritosrčen boj v dosego ljudskih pravic. Tega „Edinost“ še do danes ni povedala, toda upamo, da bo in tako naredila tretji čudež, ki bi pa pomenil še enkrat več, da narodnjaki vedo, da niso socialni demokratje breznarodni, da vedo da delamo za ljudstvo in narod več nego vse muodno-meščanske stranke, toda pri¬ povedujejo o našem brezdomovinstvu in izdajalstvu samo zato, ker jim nezavedno ljudstvo še verjame. In to je najgrša stran tržaških slovenskih narodnjakov. Kako ravnajo z delavci slo¬ venski narodnjaki ? Zaradi notice, ki smo objavili pod tem naslovom v pred¬ zadnji št. nam je poslal gospod Ulčakar, ravnatelj tržaške posojilnice in hranilnice, popravek. Cenjene čitatelje prosimo, da či- tajo popravek gospoda Ulčakarja zelo pazno, kajti gospod Ulčakar popravlja in to je najbolj važna stvar v njegovem po¬ pravku. Popravek se glasi: 2.) Ni res, da je ravnateljstvo dovolilo g. Antonu Piščanc-u, bivšemu slugi Tržaške posojilnice in hranilnice potreben dopust za orožne vaje, res pa je, da mu je ta do¬ pust dovolil odbor v seji dne 29. julija t. 1. 2. ) Ni res, da se je g. Piščanc. vrnivši se iz orožnih vaj na 5. sept. takoj pred¬ stavil ravnateljstvu, ni res, da so mu tu naznanili, da mu je služba odpovedana, ne da bi mu bili povedali zakaj; res pa je, da je g. Piščanc dne 5. sept. prišel v urad, kjer se mu je povedalo, da je odpuščen. G. Piščanc pa se je predstavil meni šele 7. sept., ki sem mu prečital sklep seje z dne 12. avg. in 21. avg. ter mu natanjčno povedal, zakaj je odpuščen. 3. ) Ni res, da bi bil imel gosp. Piščanc Anton pogodbo s posojilnico za trimesečno odpoved, res pa je, da je bil od 8. aprila t. 1. vsled sklepa skupne seje odpuščen, ker ga tri dni brez razloga ni bilo v urad in je popival po krčmah; res je, da se ga je na razno prošnje in obljube zopet nasta¬ vilo a le provizorično in z izrecnim pogo¬ jem, da se ga za prvo nerednost odslovi takoj. 4. ) Ni res, da sem jaz rekel g. Piščancu, da mora takoj iti iz stanovanja, res pa je, da sem mu sam na svojo odgovornost in brez prošnje rekel, da v stanovanju lahko ostane 14 dni, nakar pa mi jo g. Piščanc odgovoril, da ima že stanovanje in sicer Via della Guardia 42 in da noče v tej hiši več pi-ebivati. 5. ) Ni res, da je bil «Ta ubogi delavec, ki je štiri leta opravljal pri posojilnici zvesto in pošteno svoj posel, ki je ravno¬ kar končal orožne vaje», neopravičeno vržen na ulico brez vinarja in brez stano¬ vanja; res pa je, da je njegova odslovitev zakonito pravilna, da je dobil celo plačo za ves čas orožnih vaj in do dne, ko se ga je odslovilo ter, da je imel po lastnem zatrdilu tudi že stanovanje. 6. ) Ni res, da sem se jaz na 19. t. m. ravno pogovarjal z g. Grebencem, ko je prišel g. Piščanc k meni radi stanovanja, ni res, da sem jaz baš pravil Grebencu, da bodo danes vrgli g. Piščanca iz stano¬ vanja s pomočjo policije; res pa je, da je g. Piščanec šel najprej h g. Grebencu go¬ vorit radi stanovanja, nakar ga je gospod Grebenc k meni pripeljal, nato je gospod Piščanc pričel v moji sobi kričati, tako, da sem bil prisiljen zagroziti mu, da ga dam potom policije odpeljati, ako se bo tako vedel, res je, da sem mu vzlic takemu obnašanju dovolil, da ostane v itak praz¬ nem stanovanju do 21. t. m. 7. ) Ni res, da sem jaz rekel: «Ce ho¬ čete, da zapišem, da ste sam službo odpo¬ vedal, potem mi morate podpisati izjavo, da ne zahtevate od posojilnice več ničesar". Res pa je, da sem ga na njegovo prošnjo, naj mu naredim dobro spričevalo, da bo ložje službo dobil, opozoril, da to ne bo vgodno vplivalo, ako mu napišem, da je bil 5. sept. odpuščen, nakar me je zopet prosil, da naj tako spričevalo napišem, da to ne bo razvidno, nakar sem jaz rctcel, da mi mora v tem slučaju podpisati potr¬ dilo, da je do vštevši 5. sept. popolnoma plačan. 8. ) Ni res, da sem jaz hotel onemogočiti delavcu, da zahteva trimesečno plačo, res pa je, da sem mu hotel le koristiti pri iskanju službe. 9. ) Ni res, da je gosp. Piščanc rekel, da on ne izjavlja ničesar in da naj se naredi spričevalo tako, kakor se ga mora nare¬ diti ; nasprotno pa je res, da me je prosil, da naj mu naredim dobro spričevalo, tako da lahko službo dobi in da se ne omenja, da je bil iz službe izpuščen. 10. ) Ni res, da jaz vladam v posojilnici prav po rusko, nasprotno pa je res, da se držim sklepov sej. Trst, 30. septembra 1908. Odličnim spoštovanjem Josip Ulčakar, ravnatelj trž. posojilnice. Odveč bi bilo, če bi hoteli odgovarjati na vse tiste Ulčakarjeve «ni res*. Kar smo bili v predzadnji št. objavili potrjamo še danes. Res je, da se je Piščancu odpo¬ vedalo službo ne da bi se mu bilo pove¬ dalo zakaj in ni res da je gospod Ulčakar prečital Piščancu sklep seje z dne 12. in 21. avg. ko ga je odpustil. Res je, da ima g. Piščanc pogodbo s posojilnico za trime¬ sečno odpoved; res je da se je vrglo tega ubozega delavca, ki jc štiri leta prepošteno vršil svojo službo, na ulico brez vinarja in stanovanja. Res je da je rekel g. Ulčakar delavcu, «če hočete, da zapišem, da ste sam službo odpovedal, potem mi morate podpisati izjavo, da ne zahtevate od po¬ sojilnice več ničesar*. Do 5. sept. jo bil delavec itak plačan in vsak ve da mora vsak uslužbenec, kadar dobi svojo plačo, to tudi pismeno potrditi. Smešno je tedaj, da pravi g. Ulčakar, da je zahteval od de¬ lavca to potrdilo šele ko mu je delal spri¬ čevalo na katerem ne bo razvidno, da je delavec bil odpuščen iz službe. Take stvari naj gre g. Ulčakar pripovedovat komu dru¬ gemu, nikakor pa ne nam, ki se o admi¬ nistraciji posojilnic tudi nekaj razumemo. Sicer bi pa bilo samo znak zelo slabe ad¬ ministracije v posojilnici, če bi se izplače¬ valo ne, da bi se vedno zahtevalo potrebno potrdilo. Tudi je res, da jc hotel. g. Ulča¬ kar delavcu škodovati, saj celo v popravku samem blati delavca češ, da je pijanček da večkrat popiva itd. To gosp. Ulčakar baje ni povedal za to, ker želi delavcu dobro, posebno še, ker take stvari nimajo s popravkom nič skupnega. Res je pa hali, da vlada gosp. Ulčakar v posojilnici prav po rusko. Če se gosp. Ulčakar pri tem drži sklepov sej ne vemo, ampak če to bi bilo res, bi značilo samo, da je odbor sam precej ruska iznajdba. — Pred nami leži, ko to pišemo, cel kup pisem, v katerih se razni pritožujejo zoper grdo ravnanje Ulčakarja z uslužbenim osobjem. Mi smo vedno mislili, da se hoče kdo maščevati nad Ulčakarjem, ali videli smo, da je on pravi meščanski sluga, ki čeravno rodoljub in v opoziciji, ravna z ljudstvom zelo slabo. Tako upamo, da smo dokazali gospodu Ulčakar ju brezpomembnost njegovega popravka, ki bi ga bil lahko prihranil. Mi že vemo da je gospodom na¬ rodnjakom ležeče na tem, da svet ne izve, da so ravno taki izkoriščevalci kakor ital. ali nemški kapitalisti. Hočejo popravljati, pa se s popravki samo blamirajo. Zaradi tiste slovenske kamore o katerej je govoril «Rdeči Prapor*, bomo pa že tudi mi po¬ ročali in sicer tako, da bo gospode narod¬ njake zelo zabolelo. Toliko za danes. Gospodu Ulčakarju je odprta druga pot, kakor je tudi odprta onemu, ki ima pravico zahtevati trimesečno odpoved. Poslanec Burival je imel prav, ko je rekel, da šteje njegova organizacija 23 tisoč organiziranih. Od kar je bila ta organizacija ustanovljena, niso nikdar na¬ polnili številk umrlih članov. Vsak nov član je dobil vedno večjo številko. Največ ima ta organizacija takih članov, ki so člani socialističnih organizacij in ne plaču¬ jejo in nočejo plačevati v narodno. Toda Buriva] jih ima vendar zapisane. (Prav tako kakor delajo narodnjaki v Trstu). Zapisane jih imajo. Ker pa ti nočejo pla¬ čevati, naredita Klofač in Burival vsako leto po par veselic z dobičkom katerih se plača članske prispevke takih članov. Ce bi hoteli tudi mi tako delati, potem bi imeli danes najmanj 10 milijonov organi¬ ziranih. Toda naj Burival vzame proč od organizacije vse tiste, ki niso železničarji, vse tiste ki so umrli, tiste, ki so izstopili in tiste ki nočejo plačevati, potem bo videl, da jih ni niti 2000. V nedeljo se je igralo dunajsko i gro ' «Oraikanci >:> . Tu nam jc omeniti, da st)l0 se jako veselili gospodične Janove, ki j e imenitno izvršila ulogo Josipme. Verovšejj jc bil pravi komercialni svetnik, neOmik an in dobrega srca. Gospod Veble je v vl 0 gj Lucjana tudi drugi večer «špičil». V splošnem se je tudi tu dobro igralo. Prihodnja predstava se vrši dne u oktobra ob 8. uri zvečer. Priporočamo na ( sim delavcem, da se udeleže predstav, kor je v resnici dolžnvst tržaških Slovencev, da zagotovijo obstanek takemu gledališču’ Opaziti moramo še, da so v soboto veče r sokolci plesali v prvem nadstropju me j tem ko se je v drugem igralo pičlemu številu občinstva. To ni za sokolce nobena čast. Tudi v nedeljo je bila dvorana p 0 | prazna. / , 1(11 r F bral! f 1 Sinoči se je vršil v N. D. O. sestanek narodnih železničarjev. Z veseljem konsta- tiramo, da jih je bilo 17. To je natančno število tržaških železničarjev, ki bodo po¬ večali število že itak močne češke organ, nar. socialistov. Čestitamo. Knjižnica v sv. Križu. V nedeljo dne 27. septembra so ustanovili kriški sodrugi javno ljudsko knjižnico. Knjižnica je seveda podružnica «Ljudskega odra», katero opravlja poseben za to nalašč iz¬ voljen odbor. To društvo pa ne dobiva podpore od nobene strani. Navezano je le na prispevke svojih članov. Zaradi tega ni bilo mogoče za sedaj otvoriti knjižnice, ki bi izposojala knjige vsem brezplačno, mar¬ več se je določilo, da bo vsak, ki bo želel posluževati se te naše knjižnice plačal te¬ denski prispevek 10 vin. in bo imel pri tem pravico tudi do čitalnice. Društvo Ljudski oder je že poslalo lepo število različnih leposlovnih in podučnih spisov in začelo se je knjige že izposojevati. Ko se enkrat te knjige prečita pošlje Ljudski oder druge. Knjižnica Ljudskega odra šteje nad 2000 zvezkov najboljših leposlovnih, znanstvenih in podučnih spisov slovenskih in drugih pisateljev in znanstvenikov. — Križki delavci se pač zavedajo važnosti te ravnokar otvorjene knjižnice. Takoj po zborovanju v nedeljo 27. pr. m. se jih je upisalo lepo število; pričakovati je, da ne bo pri nas nobenega delavca in kmeta, ki ne bo pristopil tej velepotrebni knjižnici izrabil jo in pripomogel tako razširiti izo¬ brazbo med naše ljudstvo. Knjižnica se na¬ haja za sedaj v prostorih tuk. društva Me¬ sarskih delavcev. Na delo tedaj ! Slovensko gledališče. V nedeljo dne 11. t. m. uprizori dramatično društvo, v Narodnem domu. Okornovo peterodejanko ,,Bratje sv. Bernarda 1 , Začetek ob 8. uri zvečer. GLEDALIŠČE V soboto so je otvorilo slovensko gle¬ dališče v Trstu. Vprizorilo se je dramo v treh dejanjih: «Gcspod Grobski». Tje pa sem ima drama svoje hibe; cela drama se namreč vrši v štirih urah časa in na treh različnih krajih: na cesti pred grajščino, na kmečkem dvorišču in v grajski sobi. Vse štiri ure časa sedi na odru pop, ki cel čas nima naloge izgovoriti sto besed. Nu vendar ima drama jako lepe prizore, katerih vrednost se ne sme podcenjevati. Gospod Verovšek je tako umetno igral trmasto-puntarskega kmeta, da mu je ob¬ činstvo ploskalo ob otvorjenem zastoru. Ker je drama sama na sebi jako močnih barv se nam je zdelo, da vidimo pred seboj slavnega italjanskega Grassia, ki žanje, s svojimi siciljanskimi dramami obi¬ lo aplavzov tudi pri drugih narodih. Gosp. Veble bi priporočali naj le preveč ne ^Špiči* tistih šel, bi/, razume/ itd. Gospa Vebleva je igrala dobro; samo beli mestni čevljčki niso na mestu pri stari ženski na kmetih. Danilova je stara igralka in je na odru popolnoma doma. Tudi gospod Viktor je imenitno izvršil težko ulogo ljubimca. Gospod Potrato, ki je igral ulogo župnika, se !‘ : i m 1° Z( L1 preveč resiguiran; prizor z grajščakom v zadnjem dejanju bi moral biti bolj dramatičen. Mikuletič in Rajner sta tudi dobro izvršila svoji nalogi. — V splošnem bi omenili še, da se kmetje ne klanjajo tako po salonsko. Toda naše opazke ne smejo — in nihče nt b nas no tolmači slabo — narediti v občinstvu slab vtis. Slovenci v Trstu smo lahko ponosni, da imamo tako gledališče. DOPISI. GORIŠKO. Gorica. Okra jna konferenca j ugoslov. soc. dem. stranke za goriško kronovino, se vrši v nedeljo dne 11. oktobra 1908 v Delavskem domu v Gorici. Začetek točno ob 10. uri zjutraj. Dnevni red; 1.) Orga¬ nizacija stranke, (poroča jurist Milan Brajda) 2. ) Politični položaj, (poroča dr. H. Tuma) 3. ) Izobraževalna društva (dr. A. Drmota) 4. ) Gospodarske zadruge (dr. I. Ferfolja). Vsi povabljeni sodrugi in zaupniki naj se udeleže te važne konference v velikem številu. r bi 8 > p il r Dl Ul t i« i n in Deželni zbor goriški. V. seja goričkega ! deželnega zbora se je vršila v pondeljek ! dne 5. t. m. Sejo otvori deželni glavar Pajer ob 10. uri zjutraj. Po prečkanju za¬ pisnika se oglasi za besedo k dnevnemu redu dr. Franko. Predlaga naj se čita samo bistven del nujnih predlogov, ne pa cele. predloge. Predlaga, da se da ta njegov ! predlog na glasovanje. Deželni glavar od¬ kloni. Nato prečita tajnik došlo peticije potem pa nujne predloge, ki jih je vložila slovenska klerikalna stranka. Teh predlo¬ gov je kakih 40. Ob 12ih predlaga dr. Marani, da se seja zaključi, ker je zbornica nesklepčna. VI. seja deželnega zbora se je vršila v torek dne 6. t. m. ob 5. uri popoldne. Glavar otvori sejo ob 5 uri in 10 minut. Tajnik Pettarin prečita zapisnik zadnje J seje. K zapisniku sta govorila dr. Franko 1 in Bernardelli. Dr. Franko pravi, da ni bil I poklican na zadnji seji od deželnega gla- I varja na dnevni red, kakor pravi to zapisnik j Na dnevnem redu seje je bilo utemeljevanje 129 nujnih predlogov in volitev odsekov. K dnevnemu redu je govoril Gabršček. Rekel je, da je deželni glavar spravil na dnevni red utemeljevanje različnih predlo¬ gov, kjer se prosi za podpore. S tem ute¬ meljevanjem ne bomo nikdar pri kraju, kajti za temi pridejo prav gotovo še drugi predlogi. Praša zakaj da ni dnevni red sestavljen v zmislu §a 18 opravilnika; zakaj da ni deželni odbor predložil zbornici računa ter zakaj da ni prosil dovoljenja pri deželnem zboru za nadaljni kredit! To vprašanje pa laškim liberalcem ni povšeči. Pinausig in Venier začneta vpiti, da je to vprašanje interpelacija in ne pred- i log. Galerija vpije: abbasso, živjo, bravo Venier, dol s Pajerjcm! Žvižga se v zbor¬ nici in v galeriji, razbija se po mizah in tuli kakor v kaki menažeriji. V tej zmešnjavi zaključi glavar sejo ob 6. uri zvečer. Miren. Javili ljudski shod, ki ga i e sklicala tukajšna krajna organizacija, se j e vršil s predavaniem sodruga drja. Henrika duma: politčno življenje Slovencev. Vsebina predavanja je približno ista kakci v članku prof. Lončarja v Naših Zapiski« leta 1906. Predavatelj je posebno poudarjat da do leta 1848 no moremo govoriti 0 političnem življenju slovenskega naroda kot takega, ker jo do takrat bila vsa inteligenca in meščanstvo nemško in laško oziroina ponemčeno in -polaščeno in je slovenski narod predstavljal maso neukega kmečkega ljudstva. -Ko je vsled revolucije L’ zavelo po celi Evropi krepko in a®' 0 življenje, je Slovencem predvsem nedostojni 0 mož razumnikov in še tisti, kar jih jc bil°> so bili izučeni in vzgojeni glavno v bh° kratičnem sistemu avstrijskem, brez pogi®* 1 in brez samostojnih idej. Ta nedostatek J e trajal še naprej do dobe konstitucije kakor je sedaj v veljavi do leta 1867. Takrat so nastopile šele mlajše moči ter so se jeli trgi in mesta po Slovenskem otresati DELAVSKI LIST 3 nemškega in laškega značaja. Politično pa tudi takrat ni seglo v ljudske mase, ko so se smatrali za poklicane k političnemu delu j e maloštevilni razumniki, po večini od¬ vetniki. Tudi slovenjenje srednjega stanu : c počasi napredovalo in celo pri deželno- zborskih volitvah so trgi in mesta na kranjskem volili v prilog Nemcev, tako ( j ;l s e smatra šele leto 1883 za tisto, ko j e prodrl slovenski narodni živelj na kranjskem. Kmalu po tem letu nastane delitev slovenskih razumnikov politikov v dva taborja. Na eni strani je vstal dr. Tavčar s svojim liberalnim, docela negativ¬ nim programom, brez političnega, posebno ekonomičnega dela in brez vsake organi¬ zacije za samostojno politično delo. To slabost liberalne stranke na Kranjskem je izkoristila duhovščina, na čelu dr. Šušteršič ko se je z vso vnemo lotila gospodarskega j n političnega dela med kmeti, vedoč, da s e slovenski narod sestavlja povečini iz kmetskih mas. Tekom 20 let, odkar sta s i stali nasproti klerikalna in liberalna stranka, je trajalo to razmerje, zaraditega je klerikalna pognala globoke korenine povsod na Slovenskem. Ravno razpor med klerikalno in liberalno stranko pa je zanesel politično življenje med slovensko ljudstvo, ker je jelo pod vtisom domačega razpora citati, se shajati, in so bili tudi voditelji primorani stopati med priprosto ljudstvo in ga politično učiti. Vsako politično živ¬ ljenje ima za predpogoj izobrazbo. Dokler ni ljudstvo izobraženo, je nesposobno ra¬ zumevati politična načela in nesposobno pospeševati lastne koristi in jih zastopati po svojih 20. izvoljenih zastopnikih. Socijalno- demokratična stranka se je vsled neugodnih razmer na svlovcnskem jela pozno razvijati in je še danes šibka, ('ilejše politično živ¬ ljenje med delavstvom je nastalo šele izza leta 1896 z nastopom «Rdečega Prapor j a». Pravih tal pa socijalnodcmokratična stranka ne more dobiti na Slovenskem, ker manka fabričnih središč, glavni vzrok pa je po- mankanje splošne izobrazbe. Danes so Slovenci po svoji izobrazbi še nesposobni razumevati velike socijalnodemokratične ideje in tudi razumništvo se je tako malo bavilo s političnimi vprašanji, kolikor presegajo meje domače vasi, da sc lahko reče, da je bilo še začetkom tega stoletja vse v skrajni nevednosti glede socijalnodemokratičnega programa in se je perhoresciralo vsako, tudi socijalno dotiko z voditelji socijalno- demokraeije. S splošno volilna pravico se pa mora stvar temeljito izpremeniti v prilog zavednosti ljudskih mas in s tem v prilog socijalnodemokratične stranke. Sedaj, I ko je velika masa poklicana, da izvojuje 1 splošne pravice, eita ljudstvo željno in se tako počasi politično izobražuje. Neplodni boj klerikalne in liberalne stranke mora odpreti oči tudi širokim masam delavstva in kmetov, da gre med obema strankama le za politično pozicijo in premoč voditeljev in ene stranke nad drugo, da pa ne ena ne druga stranka ne čuva ljudskih interesov. Zato socijalnodcmokratična stranka s do¬ slednim delom in krepkim bojnim organiza- tornim nastopom lahko zavzema dosledno pozicijo ter pride po zgodovinskem in naravnem razvoju naprei do zmage. Nabrežina. Sedmi: — Ne kradi! Zgodilo se je, da je hodil naš gosp. Čargo maševat par mesecev v vas Zgonik. Iz Nabrežine v Zgonik pa je dobro poldrugo uro hoda. Gospod Čargo je pa najel pri tuk. trgovcu Josipu Pertot, konja in sicer s pogojem, da plača tri krone vsikdar ko se pelje v Zgonik in da vrne konja že opoldne, če pa bi rabil konja tudi popoldne, tedaj bi pa plačal šest kron. Pri tem je imel g. Čargo tudi dolžnost da konja na¬ siti na svoje troške. Tako je šla ta stvar vedno redno naprej dokler se g. Pertot ni odpeljal za več dni v Maribor po svojih opravkih. To odsotnost gospoda Pertota je pa hotel uporabiti g. Čargo v svojo korist. Ukazal je namreč hlapcu rečenega trgovca, da vzame gospodarju eno vrečo sena in ■dva hila ovsa vsikdar ko je šel Čargo s konjem v Zgonik. Mislil si je namreč, da mu tako ne bo treba trošiti iz svojega žepa za potrebno krmo za konja. In hla¬ pec je tudi ustregel želji ali ukazu gospoda dušnega pastirja. Toda, ko se je gospod Pertot vrnil iz potovanja je zasačil hlapca, ki je baš polnil vrečo sena. Na Pertota vprašanja mu poslednji v zadregi vse raz¬ tolmači. Povedal mu je, da je dal Čargotu že lOkrat po eno vrečo sena in dva kila pvs-a. —• Trgovec Petot je takoj odslovil hlapca iz službe in ga zatožil zaradi tatvi¬ ne, Čargotu jc pa poslal račun za potom “lapca ukradeno seno in oves s pripombo, da ako mu hitro ne poravna, da bo tožil tudi njega zaradi tatvine. S prva se gosp. Čargo zmenil ni da bi plačal, pozneje Pa> ko ga je gospod Pertot na trgu pred * nik, da ga ometaju, a pomagala im je go¬ mila školske djece (čudni radnici! Ha?) Na drugoj su pak strani seljaci odlučno ustali na vikače, da prestami sa svojom galamom, j er da oni hoče takodjer da čaju sto hoče'i Sto mogu socijalisti. Tako zače- piše onoj čudnoj družbi usta i mi mogos- mo dalje, da mirno nastavimo, do 6 sati na večer. Patrioti nam nisu znali, šta drago da prcdbace, nego da smo prodani taljanaši. Naši drugovi pobiše te gluposti sa stranim dokazima, te tako ostadoše pa¬ trioti kisela lica, a mi pridobismo opet novu kulu, koja če nam mnogo valjati u borbi. Izbori ul Istri. Pida mjeseca oktobra 1908. Patrioti dakle nisu zadovoljni, što se je takodjer i socijalistička stranka opustila u ovogodišnju izbornu borbu, te proglasila svoga kandidata za IV, izborni kotar. Na skupštini, što su ju sazvali u nedjelju dne 27. septembra u Narodnom domu u Puli, protestirali su (posve ozbiljno) protiv naše kandidature. Zahtijevali su — ni manje — ni više nego da opozovemo svoju kandidatura, da tako bude patritska po- bjeda čim sjajnija. Samo se po sebi razu- mije, da nam je njihov protest devata rupa na svirali, ali su ipak. mogli znati, da je taj zahtev isto tako glup, koliko i dje- tinjast. Mi smo več davno prije znali da ih se naš istup na izborno poprište neče «veleugodno» dojmiti. Pokazalo se je naime ono, što smo mi predvidjali, da je narod več sit patriotskih fraza, zaglupljivanja, njihove lijenosti i huškanja naroda jednoga proti drugomu. Puk je sam uvidio, da tako iduči, nočemo nikud doči. Zato veselo poz¬ dravlja nastup socijalne demokracije i željno sluša naše govornike, koji doduše nikome ne obečaju kula u oblacima, nego mu pokazuju mučan i trnovit put, kojim mora da ide, hoče li da dodje do boljeg, čovjeku dostojnijeg života. «U se i u svoje kljuse* to je lazinka naših agitatora. Ako si mi sami ne izvo- jujemo boljih uslova za život neče nam za stalno ni rodoljubna gospoda, j er' oni imadu druge interese, a mi drage, te se pravo veli sit gladnu ne vjeruje. Sadašnje bjedno stanje Istarskog puka, jasan nam je dokaz patriotske malomarno¬ sti. Dužnost patriota bi bila, ako su zaista pravi prijatelji naroda i ako priznaj u, da je hrvatski narod u Istri, narod beskučnika — da dadu socijalnoj demokraciji ruku pomočnicu u njenoj borbi protiv svih iz- rabljivača tih beskučnih. Patrioti uvidjaju sami, da ideja socija- ltzma brli zamjernom brzinom naprjed. Uvidjaju da istarskom narodu počimlje svi¬ tati i da velik dio naroda razabire u so- cijalizmu svoga spasitelja. I boječi se za svoj položaj i svoj ugled, kušaju ga oduše- viti sa milijon puta podgrijanim frazama, (a i kupus se može najviše devet puta podgrijati. Op. ur.) ali bezuspješno. Kad vide da im je sav trud uzalud, viču, da je naš narod nezreo za socijalizam. Ne gospodo! Varate se. Narod vas jc sam pretekao. Svakim danom gubitc sve više pristaša, jer ne razumijete organizma na- rodnog, kojem danas več ne prijaj u vaši stari ideali i vaš rad, koji mu nije od ni- kakove koristi bio. Nova vremena, nove traže ljude — sa- vremenije i sposobnije, to osječate vi i vaš prisni braco klerikalizam, čutite obo- jiea Mane, Tekel, Fares što vam ga spre- ma socijalizam, koprcate se i upirete zadnje sile, da se održite. Mučite! Život vam jc kratak a iza njega dolazi živatarenje, te če vam svakako biti poznata ona pučka bolje je umrijeti nego umirati. Još nešto! Vi yelite, da smo mi izda- jice naroda. Samo vas pitamo dali je iz- dajica naroda onaj, koji radi na svim lini¬ jama za njegov napredak, ili onaj koji mu nskračuje svjedožbu zrelosti i tako ga po¬ nižava. Delavsko gibanje. bruštvene stvari. Zveza peliorsliih delavcev pri¬ redi v nedeljo dne 1. novebra t. 1. ob pri¬ liki petletnice centralizacije tržaške sku¬ pine, veliko slavnost z dramatično pred¬ stavo,, godbo, plesom in drugimi zabavami. Obširni program priobčimo prihodnjič. I>ruštvo „Arie Iloderiia" upri¬ zori v nedeljo dne 11. t. m. v Delavskem domu I. nad. otroško predstavo. Igralo se bode I. „ Kmetica' igra v dveh dejanjih spisal L. Dal Buono. II. „Padovanski di¬ jaki burka v enem dejanju. Vse uloge igrajo sami osem do dvanajst letni otroci. Po predstavi sledi ples za dorasle. Začetek predstave ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. za osebo. Podružnica ljudskega odra v Rojanu. Vsi odborniki Ljudskega odra, člani pevskega zbora in vsi oni, ki so do¬ bili povabila, so naprošeni, da se prav gotovo udeleže današnje seje, ki se vrši v gostilni «Krašna» ul. Boccacio štev. 25 ob 8. uri in pol zvečer. Na dnevnem redu je ustanovitev podružnice Ljudskega odra v Rojanu. Tajni sklad »Delavskega Lista“. Mesečni prispevki. Skupaj . . „ 131'60 Nabiralne pole. Hafner Filip, nabiralna pola št. 57: Hafner Filip K 1' — , Harisch Fran 1'—, Dušic Ivan 1'—, Colja Ivan 1'—, Petrič Matija 1' — . —■ O rt man nabiralna pola št. 62: Marija Ortman K —‘10, Ivan Ortman — ‘40, Kristjan Žerjave — '60, Golli- man — '60, Mokrin Tomaž — '60, Marij Makovec — '40, Krivičič Josip —'30, S. Tavčer —'30, Žiberna Ignac — '30, A. Suban — '20, S. K. — '12. — Klinc, pola št. 65: Tičar .1., Sova Alojz, Vrana Josip, Ouk Fran. Znašli so se v gojzdu. Tičar je rekel, da je ,.Delavski List" naš in da ga je treba razširiti 100 vinarjev. Skupaj K 10'92. Razni prispevki. Listnica uredništva. cerkvijo ozmerjal s tatovom, ter mu očital, da je on spravil delavca na krivo pot, je gospod nune Čargo račun takoj poravnal. 1 rgovec Pertot je odtegnil tožbo hlapcu, ki jc pa moral trpeti vse tozadevne troške in j c sedaj brez službe. 1 ako spoštujejo naši božji namestniki sedmo božjo zapoved, ki pravi: ne kradi! I aka jc po njihovem mnenju krščanska morala. Siliti revnega delavca, ki je dve leti pošteno služil pri enem gospodarju, do kradeža. Ni treba še posebej omeniti, da se Čargo sedaj za delavca ki je brez službe, čisto nič ne zmeni. Kaj mar krščanski duši za delavca. K spovedi naj pride, si bo najbrž mislil Čargo, prizna naj mi svoj greh in jaz mu odpustim, da mu bodo zopet odprta vrata v nebeško kraljestvo. — Ko mu pa enkrat odpustim, potem pa lahko zopet krade in pride zopet k spovedi itd. itd. Nam seveda ni do nebeškega kra¬ ljestva, ampak delavec je na cesti brez službe in to po krivdi gospoda Čargota, ki je silil delavca krasti. Gospod Čargo, naj nam le verjame, da smatramo to nje¬ govo početje za zelo nepošteno in pravimo da mesto delavca, ki je kradel da si morda zasluži kronico, ali pa celo iz nezavednega spoštovanja in udanosti do duhovna, da mesto delavca se zatoži in stri plačati de¬ lavčeve troške gospodu duhovnu Čargotu. Sicer pa bi moral poslednji enkrat tudi od¬ govoriti glede vprašanja o denarju, ki ga baje hrani od nekdanje klerikalne organi¬ zacije. Gospodu Čargotu povemo, da ako v najkrajšem času ne bo dal denarja čla¬ nom odbora, da ga isti razdele med bivše člane, bomo prisiljeni smatrati da jc denar zapil ali pa zakvartal. Toliko za danes. Sicer pa bomo prisili gospoda Čargota, da sam poravna delavcu tiste troške, ki jih trpi po njegovi krivdi. ISTRA. Pula. Prošle subote umrla je supruga našeg druga Leskovca nakon duge bolesti. Pokop je slijedio u nedjelju. Pokopu je prisustvovao polit, odbor jugoslav. soc dem. stranke korporativno, polozio na odar svoj vijenac. U povorci jc išlo takodjer mnogo drogova. Drugo Leskovcu i obitelji izražujemo ovim putem svoju sučut. Labin.;. Izborna agitacija. U nedjelju dne 27. p. mj. obdržavala se je kod nas u Labinju velika izbornička skupština, kojoj je predsijedao drug Bučič. Prvi jc govorio drug Petejan iz Pule. Na koncu svog go¬ vora pretstavio je našeg kandidata za IV. izborni kotar, draga Jelčiča iz Pule. Burno pozdravljen, razvio je isti naš socijalistički program, na temelju kojeg kandidira u Istri je narod posve zapušten u svakom pogledu, produljiv je isti. Manjka nam n prvom redu pučki škola i prosvjetnih srestava. Oskudjeitio takodjer na zdravoj vodi i dobro uredjenim zdravstvenim prilikama. Dosadanji su poslanci samo potpirivali na¬ rodnostim mržnju, za narod pak nisu uči- nili ni najmanje. Tomu treba stati na kraj, a to može j edino, da učini sam narod i to tako, da se organizira gospodarski stro¬ kovno politički i kulturno i da povjeri svoju stvar ljudima iz svoje sredine. — Skupština je iza toga jednoglasno odobrila kandidatura druga Jelčiča. Sv. Martin. Takodjer kot nas se je obdržavala javna pučka skupština prošle nedjelje u jutro. Izvješčivao je drug Hara- mina iz Puk. Puk je pomno pratio tog našeg izvrstnog govornika, koji je u jedno- satnom govora rastumačio novi izborni zakon i prilike u Istri. Na posljetku je predložio kandidaturo druga Jelčiča, koja je jednoglasno odobrena. Skupštini je pri¬ sustvovao takodjer i ovdašnji sveštenik Jereb ali se nije oglasio za besjedu. Tako se je skupština mirno razišla, kao što je i mirno zborovala. Sv. Noiljelja. Prije nego što vam opišem tok skupštine, koju je sazvala ju- goslavenska socijalistička stranka, moram vam spomenuti, da još nikad nije bilo kod nas socijalističke skupštine. Čak i negda- njem socijalistu Lazarini-u prepriječili zbo¬ rovanje. — Kad je naša stranka sazvala skupštinu bili smo ubjedjeni, da če nam patrioti bacati klipove medju noge, ili bar napasti naše govornike. Ali svega toga se nismo plašili, te sazvasmo skupštinu. — Iz Pule dodjoše tri govornika, a bilo je ta¬ kodjer i nekoliko drogova i agitatora iz Labinja. Na seoskom trgu, gdje se je skupština obdržavala sakupio sc več za rana lijep broj domačih ljudi. Skupštinu je otvorio drug Bučič iz La¬ binja. Izvješčivao je kandidat za IV. srez drug Jelčič iz Pule. Čim je počco da go¬ vori, uzeše dva trgovca i jedan veleposjed- Skupina lesnih delavcev vabi vse slo¬ venske lesne delavce na važno zborovanje, ki bode v soboto dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer v Delavskem domu ul. Boschetto 5 III. nad. Nihče naj ne manjka. Zveza pekovskih delavcev v Trstu vabi vse svoje člane na važno društveno zborovanje, ki bode v četrtek dne 15. t. m. ob 10. uri zjutraj v Delavskem domu I. nad. Na dnevnem redu je med drugim tudi osnovanje nadzorovalnega odseka. Nihče naj ne manjka. Trst. A. B. Morali smo zopet odložiti za pri¬ hodnjič. Pulj. Prihodnjič drugo. Pomanjkanje prostora. Gorica. List ,,Naprej" izhaja sedaj v Ljubljani. Dobravlje. Prihodnjič. Nabrežina. Drugo prihodnjič. Vse cenjene dopisnike prosimo naj potrpe. Pri¬ manjkuje nam pač prostora. Skušali bomo pač list povečati. K temu bi mogli pripomoči sodrugi z nabiranjem novih naročnikov. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TISK ARNA MODERNA M. Susmel & Comp. ulica della Zonta 8. DELAVSKI LIST T perje za postelje po zelo nizkih cenah. 5 Kilo: Novo perje skubeno K. 9.60; bo¬ ljše vrste K. 12. Belo mehko prsno perje skubeno K. 18, K. 24. Snežnobelo mehko prsno perje, skubeno K. 80. K. 36. Po¬ šilja -se franko po povzetju. — V slučaju, da bi se hotelo vrniti ali pa zamenjati se prevzame ako dotičnik povrne vozne troske. BENEDIKT SACHSEL, Lobes 182 pri Plznu na Češkem. 3: x PEK&RHU IN SLADČIČARNA Dominik Milanič TRST, ul. della Guardia št. 24. Kruh vedno svež I. vrste konfekcijoniran večkrat na dan potom lastnega higienič¬ nega sistema. -— VELIKA ZALOGA - Nova klobučarnica GIORGIO DE LU1SA predkratkim otvorjena v ul. Barriera Vecchia št. 2 Velika zbirka najnovejših klobukov in kap vsakih oblik iz najboljših tovarn. Cene zelo nizRc. mjitiiti t špikih m?, i S. IMKi il. IS II Ml M Zbirka ražličnega tu in inozemskega blaga za moške obleke. Vsako naročbo se izgotovi točno in natančno. Slovani! Podpirajte edino Slovani! Iiikerjev v steklenicah. Cene zmerne mi]a Yj pnevmatiko v » Antiderapant" ifj-jf; zistema A. GARCONNET & R. VEZI EL 11 Rue de Pariš, Clichi (Seine). Posebne poprave „ Antiderapant-0Y pnevmatikov“ in sapnik črev vsake znamke. belo natančno in zajamčeno. - Podružnica v Trstu ulica S. Lazzaro številka IG -A Skladišče f« /ik» mr^ 7 i'p in onorotnu Slovenci in Čehi v Mu in na Primorskem. Pozor! ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST ulica delle Acque št. 20. — -- I . - Gostilna „Alla Lealta“ ANTON SAITZ ulica delle Acque Vina najfinejša, domača kuhinja = Družinske zabave. = 1 Potrebujete srajce, spodnje hlače otroške obleke, obleke za gospice in gospe in razne dru¬ ge domače obleke? Pišite na podpisano trdko rokodelnega tkanega platnenega in volnenega blaga 78 ct. široko 25 m. stane 10 kron 50 » 20 » franko! r JAKOB MAGANJA priporoča svojo = GOSTILNO = prej „Stadt Iarbnrg“ ki se otvori v soboto dne 5 t. m. v ul. Ghega št. 3. Vogal ul. Carradori. Dobro domače vino črno in belo iz Sv. Križa pri Trstu. Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Dobra kosila za delavce — cene zmerne — Postrežba točna. t Trpežno Pozor! Raznobarvno! Zahtevajte vzorce! Marie Cerna, Ručni tkalcovna, Novy Hradek u Nov. Mesta n. M., Čechy. Slovansko knjigarno in papirnico Josipa Gorenjca, Trst, ul. Valdirivo 40 žte kron samo stane popolna moška obleka edino v zalogi zgotovljenega blaga V. DOBAUSCHEK — TRST, ul. Giosue Carducci št. 11. PO ZELO NIZKIH CESTAH se dobi tudi raznobarvne in črne moške in deške obleke kakor tudi kostume za «tr» te. Hobi se tudi svršnike, kratke zimske jopo? jopiče m nlaee. Plave obleke za kovače in mehanikarjc. Klobuke in kape, perilo in ovratnice, splok vsakojaka moška oblačila. Izgotavlja se obleke po naročilu. Govori so tudi slovenski. Gostilna „ Časa dei Popolo (Zadružna delavska gostilna) Trst, ul. S. Lazzaro in ul. S. Caterina U Domača kuhinja vedno dobro preskrbljena. = Cene zmerne. = Shajališče zunanjih sodrtigov. I »AC ; \M TRST. Ulica Acquedotto št. 6. Velika zbirka igrač, okraskov, parfu- marij, mila, ovratnikov, zapestnikov, kravat, i. t. d. JOSIP ZLOBEC priporoča svojo pekarno in prodajalno jestvin v kateri ima na razpolago raznovrstne jest¬ vine po najnižjih cenah; posebno priporoča svojo moko iz prvih avstro-ogerskih mlinov. Pulj - via Lissa št. 34 - Pulj Na razpolago vedno pripravljena peč(izvzem- ši nedelje in praznike) za privatno pecivo. Delavci! podpirajte delavca tovariša. nuutmutnititimiititiunmuntitmtunaiuuiiiimiuimuuuuuuuauuuunuuuu uuuuuauu = KAROL GERBEC = BRIVEC v ulici delle Acque št. 17. Enotni mesečni tarif. Sterilna svetilka Long. Zbirka parfnmarij in mila. TmmwmrmnnwmnnnwmnmTTmnnTTmT7mwmwwrnvwwwiimYuw?wiiuwmrmYmrr n ™ TRST = Ulica Caserma in ulica = Torre Bianca. Napitnina je odpravljena. - 1 Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. m m v Dobravljah na Goriškem Registrovana zadruga z omejeno zavezo. Pred kratkim ustanovljena Na razpolago ima 10.000 hi. vina (mošta) zdru¬ ženih kmetov iz najboljših vinogradnih krajev, kakor: Brje, Skrilje, Dobravlje, Kamnje in drugih — bližnjih vasi. - - r tA LASTNE, KLETI « Priporoča se cenjenim konsumentom, zadrugam, trgovcem in gostilničarjem po Goriškem, Kranjskem 1 — Koroškem v Trstu in drugod. —: Postrežba točna in prava. '= Cene zmerne. — ZADRUŽNO VODSTVO. —-