ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO    KRAJEVNO   ZGODOVINO   KRONIKA
KUGA NA KRANJSKEM V XVI. STOLETJU
MAJDA SMOLE
V druigi polovici XYI. stoletja so bile velika
nadloga iza naiše dežele pogoste epidemije kuge,
ki jo viri omenjajo kot >Pest, Pestilenz, bose
Lutt, Contagion ali Sterbleuf«. Epidemije so se
ponavljale skoraj vsakih deset let. L. 1553 je bilo
okuženo vse ozemlje med Savo in Sotlo. Epide-
mija, ki so jo zanesli iz Hrvatske, kjer sta bili
glavni žairišči bolezni v Zagrebu in Samoboru, je
zaijela 'tudi nekaj krajev tostran Sarve. Da bi pre-
prečili širjenje bolezni, so deželne oblasti pod
strO'go kaznijo prepovedale vsake stike z okuže-
nimi kraji oib Sotli in s Slavonsko Vojno krajino
zlasti Samoborom, Sv. Ano ia Okičem. Vsi ti
■uikrepi niso dosti zalegli. L. 1554 je bda kuga
razširjena po vsej Kranjski tako, da so morali
ustaviti trgovino in zapreti vse ceste proti Italiji.
Vsii uradi pa so se uimakniili iz Ljubljane v Škof-
jo Loko K a 24 tednov.
Strašna kuga je zajela vso deželo v letih 1565
in 1964. Vse kaže, da je bila posebno prizadeta
Ljubljana, ker so se vs.i uradi preselili v Skof jo
Loko.1
V 70 letih XVI. stoletja se je kuga iz Salz-
burga in Beljaka raizširila na Gorenjsiko. Zanesel
jo je 1. 1571 prejkone podJožnik Katarine Kaci-
jamerjeve Jurij Nastran; ta je kljub Sitrogi prepo-
vedi potoval v okuženi Beljak ter tam natovoril
blago, ki je prišlo iz Salzburga. Največ ljudi je
obolelo na Jesenicah, zato so oblasti avgusta 1572
jrepovedale gibamje med Jesenicami, Radovljico,
Lranjem in Kamnikom in zagiozile, da bodo krši-
tev te prepovedi kaznovale z zaplembo blaga in
tovornega konja ter s telesno (kaznijo. Ljubljani
je tokrat kuga prizanesla, kot izpričuje potrdilo,
ki ga je deželini odbor izdal Ijuibljainskemu kaste-
lanu Ivanu Dienerju 13. jan. 1572, oziroma Mel-
97
KRONIKA    ČASOPIS    ZA    SLOVENSKO    KRAJEVNO    ZGODOVINO
hiorju Panitaleonu 13. marca istega leta. Pač pa
je nekaj let pozneje, 1577, izlbrahnila kuiga okoli
Vrhnite in na Dolenjsikem zlasti okrog Kosta-
njevice, kjer so se štirje podloižniki uprli ukrepom
proii kngi. Deželni: stanovi isO' zaradi te epidemije
odrekli pomoč Vojni krajini in odTslonili sklica-
nje deželnega poziva, ker bi zbiranje večjega šte-
vila ljudi z raznih podiročij moglo imeti za po-
sledico razširjanje epidemije. Ze 1. 1379 je bila
'po Avardijieveni poročilu Ljubljana zaprta zaradi
kuge, deželni uradi pa sO' se preselili v Kranj.
Čez deset let je kuga priizad€la Tržič — kjer
je med dragim umrl tudi krvni sodnik —, Škofjo
Loko in Ljubljano', na Dolenjskem pa Kr<ko (Ha-
mer zu Obergurkh).
Najhujša epidemija toge je zadela Kranjsko v
90 letih XV.I. stoletja. Februarja se omenjajo pri-
meri kuige na Reki in v okolici. Maja meseca je
zajela kuiga Dolenjsiko, kamor je deželni odbor
poslal svoje komiisairje, ljubljanska meščana
Franca Le,berwursta in Martina Schoberla, ter
svoja uslužbenca Ulrika Khoberga in Mihaela
Preisisa z nalogo, da Uigoiove, kje se je kuga že
vgnezdila. Franc Leberwurst je ob sodelovanju
Gregorja Taufrerja in Gašperja Libschyga sesta-
vil za deželni odbor poročilo, iz katerega je raz-
vidno, da je Ibila olkužena skoraj vsa Dolenjska.
V vasi Tlake pri Šmarjii je umrlo pet ljudi, drugi
pa so se zatekli v gozd in si tam postavili koče.
Komisar je 'odredil, da morajo vozniki uporab-
ljati pot, ki so jo speljali okoli goire, vendar se
■\'Lzniki niso menili !za to odredbo in so voizili
skoizi vas. Zato je komisar predlagal deželnemu
odboru, naij zapre cesitO', ki vodi skozi vais, z moč-
no ogrado in jarkom na zgornjem in spodnjem
koncu vasi. V deželskem sodišču Čusperku je
umrlo večje išteviilo ljudi v vaseh Doibrepolje,
Sieriska vas in Radičin. Silno je divjala kuga
okoli Št. Janža, Št. Ruperta, Radeč in Rake, na-
dalje v gospostvu Spodnji Mokronog, kjer po
zatrjevanju oskrbnika Sdhiratta splob ni bilo kra-
ja, ki hi ne bil okužen. V Smarjeti in v Št. Petru .
pri Novem mestu je v nekaj dneh umrlo 300 oseb.
Tudi okoli Krškega ni bilo vasi brez kuge. Mnogo
ljudi je ipomrloi v Goriški goni. V Novem mestu^
je umrlo .šest oiseb, ioda po- zatrjevanju do^ktorja.
saidarja in lekarnarja jih je pobrala »ogrska bo-
ezen« in ne kuga, ki je prizanesla tudi Višnji
gori, Stični, Trebnjemu iin Veiliki l^ki. Junija je
zajela kuga Ljubljano,^ kjer je naenkrait umrlo
13 oseb. Sedem :hiiš so zaprli, med njimi tudi de-
želno hišo. Uradi so se preselili v Kamnik. Kljub
prepovedi vsakršnih stikov med Ljubljano in
Kamnikom se je že v avgusiu kuga razširila v
Tuhinjsko dolino. Do konca leta se je obolelost
še stopnjevala. Novembra so morali odgoditi skli-
canje deželnega poziva, decembra so ponovno
preložili zasedanje deželne:ga zbora, nastopil je
zastoj v trgovini in dotekanju davkov.
Proti epidemijam so bili tedaj brez moči. Edi-
no sredstvo, s katerim so skušali omejiti bolezen,
je bilo izoliran je obolelih oseb, okuiženih hiš in'
kra,jev, medtem ko so bili bolniki prepuščeni
usodi. Deželne oblasti so takoj, ko se je pojavila
kuga, prepovedale vsakršno shajanje ljudi bodiisi
na proščenjih, plesih, v pivnicah, na preji, svat-
bah, krstnih- slavah, strelskih tekmah, pri službi
božji itd. Za prekrške teh prepovedi so nalagale
denarne in telesne .kazni in pretile s ikaznijo zem-
ljiškim gosposkam, ki ne bi upoštevale ukazov
dežele. Kljub vsem tem ukrepom pa je le izje-
moma usipelo omejiti epidemije, ki so imele za
deželo zelo težke gospodarske posledice, kajti
omejitve v gibanju so bile velika oviira za trgo-
vino., zmanjšali so se dohodki na mitnicah, davki
so le slabo dotekali. Gospodarske posledice epi-
■demiiij so se navadno čutile več let. Ker so se epii-
demije od srede XVI. stoletja dalje ponavljale
vsako .desetletje, moremo smatrati kugo za enega
glavnih vzrokov silne revščine n.a Kranjskem in
s tem tudi za vzrok neprestane fin.ančne stiske
deželnih stanov. 'Ni pa izključeno, da so biila
zattrjevanija deželnih stanov o popolnem pomanj-
kanju denairja izaradi kuge nekoliko pretirana in
so se hoteli stanoivi s svojim tarnanjem le otresti
novih davčniih bremen, zlasti prispevkov za
vzdrževanje Vojne krajine.
S prehodom v novo stoletje Kranjska ni bila
.rešena kuge. Epidemije so v XVII. stoletju zavze-
le celo večji obseg. V stanovskem arhivu so za
to dobo ohranjeni zelo podrobni in številni po-
datki, iki hi) jih bilo zanimivo obdelati v poseb-
nem članku.
OPOMBE
Stanovski arhiv (SA): fasc. str. 344—251, 252—259,
362—273, 423—424; fasc. 284 str. 778, 803, 906; fasc. 286 str.
465, 497, 545—545, 653; fasc. 287 str. 1569—1570, 1652, 1655,
1569;fasc. 288 str. 765, 889 , 954—935, 937; fasc. a89.b str. 881;
fasc. 290 str. 23, 141, 68), 683; fasc. 291 d str. 66, 739—742,
743—746, 991, 1035, 1043—1046, Wil7, 1125—1126, 1151—1152,
1425—Wa8, 1701, 1783, 1789, ili793, 1915, .1921.
Stanovski arhiv je last Državnega arhiva LRS v Ljub-
ljani.
Koblar Franc: O človeški kugi na Kranjskem, Iavesti.a
Muzejskega društva za Kianjsko, I, 1691, str. 39—55, za
XViI. st. .str. 50—51.
/. Koblar trdi, da so deželni uradi tega leta od-šli v
Kamniik t(o. c. str. 50), toda iz .paročila lekarnarja Jakoba
de Curtonija (SA fasc. 288 str. 937) je razvidno, da jo ta
moral leta 1564 spremljati deželne uradnike v Skofjo Loko,
kamor so se umaknili zaradi kuge t Ljubljani. — 2. Po
Koblarju (o. c. str. 51) je leta 1599 pomorila kuga v Novem
mestu 800 oseb, med njimi 149 gospodarjev tako, da je
bilo precej hiš popolnoma zapuščenih, po glasnem trgu
je rasla travaj >da bi jo lahko kosil.« Kor Koi)la.r ne na-
vajja nobenih virov, ki bi mogli potrditi te podatke, ki se
prav nič ne skladajo z ugotovitvami deželnih komisarjev,
je upravičen dvom glede njihove verodostojnosti. — 3. Kob-
lar omenja kugo v Ljubljani leta 1598. Zanesel naj bi jo
neki diijak s Koroške, podleglo naj bi ji 350 ljudi. Tudi
tega podatka ni) mogoče preveriti in je dvomljiv, zlasti če
ga primerjamo z ugotovitvami deželnega odbora glede žrtev
kuge v Ljubljani leta 1599.
Kužno znamenje
98